GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA leto xiii številka 125 september 1985 nnhhhhmmmnbn r urA 5ČU S >urft zevi Predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Kopina je na srečanju invalidov Notranjske razvil prapor vrhniškega društva in ga izročil praporščakom Francu Postružniku ter njegovima spremljevalcema Tereziji Bunjevčič in Alojzu Pristavcu, ki so aktivni člani društva že od ustanovitve in so vložili mnogo napora tudi pri zbiranju sredstev za prapor. SREČANJE INVALIDOV NOTRANJSKE V SINJI GORICI Svetel dan »Človek se zdravja zave šele, ko ga izgubi. Vendar naj bo današnji dan, tisti svetel dan, ko odmislimo probleme, saj se borne že jutri srečevali z vsakdanjimi skrbmi in problemi, ki sc za invalida še toliko večji,« je v nagovoru, na srečanju invalidov Notranjske pri Ribiškem domu v Sinji gorici spodbudil zbrane invalide predsednik Republiške zveze invalidov Ivan Japelj. In res je bil to lep dan, poln vedrosti in razpoloženja in tudi ponosa za člane vrhniškega društva, saj je predsednik Občinskega sindikalnega sveta (pokrovitelj srečanja) Marjan Kopina razvil društveni prapor. V nagovoru zbranim pa je med drugim poudaril: "Prijetno se je srečati z ljudmi v okolju in razpoloženju, kakršno je današnje in z njimi pokramljati o vsakdanjem delu, težavah, problemih pa tudi o uspehih in se pri tem kritično ozreti, kaj ni bilo storjenega med dvema srečanjema ter se poveseliti ob tistem, kar ste uspeli opraviti. Tudi vaše srečanje, tako kot so bile vse letošnje proslave in praznovanja v naši družbi, posvečena enemu največjih jubilejev v zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti — 40. obletnici osvoboditve — jubileju, ki za vse nas pomeni osvoboditev izpod nacističnega in fašističnega jarma in začetek življenja v novi svobodni, socialistični samoupravni Jugoslaviji. Z gotovostjo lahko ugotavljamo, da smo doslej dostojanstveno in ponosno proslavili 40 let življenja in dela v svobodi, kar je porok, da tudi danes in v prihodnje ne bomo klonili pred nikomer in pred nobenimi težavami. To ni fraza, to niso prazne besede, to je živa zgodovina in sedanjost, to je naša prihodnost.« V nadaljevanju je Marjan Kopina orisal položaj in vlogo invalidov v sedanjih družbenih razmerah. »Z Ustavo in zakonom o združenem delu je invalidom zagotovljen enakopraven družbenoekonomski položaj z neprizadetimi delavci, delovnimi ljudmi in občani. (Dalje na 2. strani) Pred jesensko setvijo nci Dobra dva meseca je minilo Od žetve, pa že je pred nami i p/{J0va setev pšenice. Optimalni ionu? setve na našem področju Je Prva polovica oktobra. V ka-J!nejših rokih (do konca okto-/eMira) je setev še možna, vendar JP, Potrebno povečati količine Domena na hektar. V zadrugi ^Planiramo setev (pogodbeno) wa 45 ha. Za te površine imamo jrta voljo dovolj kvalitetnega mineralnih gnojil in {pitnih sredstev. Poleg tega 4 JJ*> po naši oceni kmetje s °iirn semenom zasejati še prJ°ližno 20 ha površin, ko * kup letošnjega pridelka je |-"nčan, skupna količina odkup-1 ne pšenice je 120 ton. S temi količinami bomo izpolnili obveze, ki smo jih sprejeli s podpisom samoupravnega v sporazuma med zadrugo in Žitom iz Ljubljane. Odkupljene količine pšenice bi bile lahko večje, če bi bil pridelek na ha višji. Vzrok nižjim pridelkom (v povprečju nekaj nad 3 tone na ha) je predvsem v neugodnih vremenskih razmerah v zadnji fazi rasti pšenice (od kla-senja naprej). Zaradi obilice padavin v tem obdobju beležimo hujši napad bolezni žit. Pred nami je torej po vrsti peta setev odkar smo začeli ž akcijo, pridelati čim več pšenice za samooskrbo naše republike. Naši kmetje so se po svojih močeh ar- Programsko volilne seje krajevnih konferenc SZDL bodo v mesecu oktobru Med številnimi pomembnimi nalogami, s katerimi se SZDL srečuje v jesenskem obdobju, je tudi priprava na letne pro-9ramske seje. Nosilcem funkcij v letošnjem letu potečejo prvi đve leti tega mandata. Zato bodo letošnje programske seje 'Udi volilne. Na volilnih sejah naj bi se preverjala uspešnost dela v prvem dveletnem obdobju. Na sejah bomo preverili našo aktivnost in vključevanje v razreševanje družbenih problemov, posebna pozornost pa bo namerna tudi vsem poglavitnim vprašanjem sedanjega in nadaljnjega družbenoekonomskega in družbenopolitičnega razvoja. V vseh sredinah bodo sprejeti tudi programi dela za delo v na-slednjih dveh letih, ko bodo izvršene obsežnejše kadrovske spremembe. Programske seje krajevnih konferenc morajo biti zaključne do 10. novembra. Občinska konferenca SZDL pa bo imela Sei° v začetku decembra. M. S. vključili v to akcijo, tako da v zadrugi sledimo republiškim načrtom o povečani setvi in odkupu pšenice. Vendar se istočasno srečujemo kmetje in zadruga z vedno bolj zapletenimi mehanizmi stimulacij za setev, ki v končni fazi ne dajo zaželenih ekonomskih spodbud. Vendar kljub vsemu menimo, da bodo pšenica in druga žita našla mesta na naših njivah, predvsem zato, ker se žito dobro vključuje v njivski kolobar, ki vpliva na izboljšanje rodovitnosti tal, pa tudi stranski produkt (slama) služi živinorejcu za nastil živini. Ob nadaljevanju hidromelioracijskih del v naši občini lahko z zagotovostjo trdimo, da bi v 10 letih lahko pridelovali pšenico na 130ha površin, kar je optimalna številka glede na strukturo naše kmetijske proizvodnje ter upoštevajoč naše rastne razmere. obvestilo Vabimo vse, da se kot prostovoljni krvodajalci udeležite krvodajalske akcije, ki bo potekala na Vrhniki in sicer V ČETRTEK, 31. OKTOBRA 1985 OD 7. DO 13. URE V MALI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA, TRŽAŠKA CESTA 25. OO RK VRHNIKA V osmih mesecih rezervoarja v Borovnici in na Logu Konec leta 1983 je bila v naši občini izvedena prva faza sanacije vodooskrbe. V tej fazi je bil nadomeščen oporečni vodni vir Primcev studenec s podtalnico Borovniškega vr-šaja. V nadaljevanju te faze je bil zgrajen novi tretji vodnjak na vršaju in izvedena rekonstrukcija cevovoda na Cankarjevi ter Robovi ulici na Vrhniki. S tem so zagotovljene ustrezne količine vode in izboljšani pretočni pogoji za oskrbo Stare Vrhnike ter naselij od Sinje gorice do Lukovice. V maju letošnjega leta je bil sprejet program II. faze sanacije vodooskrbe v občini. Program je bil sprejet na referendumu in je za njegovo izvedbo uveden s 1. 7. 1985 1,5-odstotni samoprispevek za dobo 5 let. S tem programom bo zadovoljeno racionalnejše obratovanje vodovoda s povečanjem obratovalne pripravljenosti, zagotovljena bo pitna voda višje ležečim območjem Vrhnike, Borovnice in Dra-gomerja. Za večje porabnike pitne vode za tehnološke na- mene bo ločena oskrba, ustvarjene bodo možnosti priključevanja lokalnih vodovodov na javni vodovod, zagotovljene naprave za pripravo vode in izboljšani nekateri lokalni vodovodi. V skladu s temi cilji je v programu II. faze sanacije in samoprispevka sprejeta tudi gradnja vodohrana na Logu in Borovnici. Območje Drenovega griča, Loga in Dragomerja je oskrbovano z vodo iz primarnega cevovoda Sinja gorica—Lukovica oziroma po cevovodu preko Bevk do Loga. V navedenih naseljih ima del gospodinjstev oskrbo z vodo iz vaških oziroma skupinskih vodovodov. Velika razdalja od vodohrana nad Verdom do končnega naselja Lukovica in napajanje po cevovodih, ki so speljani skozi mesto Vrhnika, povzročajo veliko nihanje tlakov. Izgradnja vodohrana na Logu bo izboljšala tlačne razmere obstoječim porabnikom ter omogočila priključevanje novih porabnikov na javni vodovod, ki se sedaj oskrbujejo iz vaških vodovodov. Le-ti so kvalitetno in količinsko neza- nesljivi, poleg tega pa obratovalno (stroški energije) zelo dragi. V navedenem območju bo možno priključiti na javni vodovod preko 300 gospodinjstev. Izgradnja vodohrana na Logu predstavlja prvi del vlaganj za izboljšanje kvalitete vodooskrbe na navedenem območju. V okviru II. faze sanacije je v naslednjih letih predvidena še rekonstrukcija cevovoda v Sinji gorici ter gradnja objektov za oskrbo visokih con v Dragomerju in Lukovici. Poleg navedenih objektov primarnega pomena pa bo potrebno v vseh treh naseljih dograditi in delno rekonstruirati sekundarno omrežje. Obravnavana investicija je usklajena s sprejeto generalno rešitvijo vodooskrbe v občini Vrhnika, ki določa strokovne osnove za gradnjo cevovodov in objektov za čas 30 let. Načrtovana investicija je usklajena tudi s predlogom dolgoročnega plana občine Vrhnika do leta 2000. Nadaljevanje na 3. strani IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA financiranje KS Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na eni svojih sej ponovno obravnaval problematiko financiranja krajevnih skupnosti in pri tem ugotavljal, da se krajevna skupnost ni uveljavila kot posebna specifična interesna skupnost delovnih ljudi in občanov, ravno tako pa ni bilo rešeno njeno financiranje. Posebna delovna skupina pri Medobčinskem svetu SZDL ljubljanske regije je z oziram na perečo problematiko pripravila delovno gradivo »Uveljavitev KS kot temelja družbenopolitičnega sistema in zagotavljanje sredstev za izvajanje planov in programov KS.« Iz gradiva izhaja, da smo v posameznih obdobjih poskušali financiranje KS enotno reševati v okviru SR Slovenije, kerpasenivceloti uveljavilo, so posamezne regije začele samostojno reševati financiranje krajevnih skupnosti v širšem prostoru — glede na specifične potrebe in razmere. Z oziram na pereč problem, kije prisoten tudi v širšem ljubljanskem prostoru, so se občine v okviru MS SZDL ljubljanske regije aktivno vključile v razreševanje problematike financiranja krajevnih skupnosti v tem prostoru. V širšem ljubljanskem prostoru je problem pereč predvsem zaradi velike dnevne migracije delovnih ljudi in občanov, ki se vozijo na delo izven občine, predvsem v Ljubljano (kar velja tudi za Vrhniko). V praksi skoraj ni primera, da bi ti delavci odločali o delu dohodka, s katerim bi urejali svoje bivalno okolje. Z ozirom na zaostrene gospodarske razmere postaja problem čedalje bolj pereč, sajjedenarjazade-lovanje krajevne skupnosti realno vedno manj. Zato je prepad med razvitimi in nerazvitimi krajevnimi skupnostmi vedno večji. Zato je nujno, da rešimo nastalo situacijo in enotno izpeljemo financiranje KS v okviru širšega ljubljanskega prostora, če želimo z materialno podlago uresničiti zapisane cilje za uveljavitev krajevne skupnosti kot enega izmed temeljev političnega sistema. V okviru skupnosti občin ljubljanske regije je bil že v planskem obdobju 1976—80 sprejet dogovor o enotnem pristopu reševanja problematike financiranja krajevnih skupnosti. Žal pa je bil v planskem obdobju 1981 —1985 tak način reševanja zavrnjen in s tem povzročeno zlasti v krajevnih skupnostih izven mesta Ljubljane veliko nerešenih problemov in vprašanj. Izvršni svet je izhajajoč iz nakazane problematike sprejel sklep, da je potrebno v pripravah na izdelavo dolgoročnih in srednjeročnih dokumentov sistemsko urediti to vprašanje s posebnim dogovorom o združevanju sredstev za potrebe delovnih ljudi in občanov v KS, katerega podpisnice bi morale biti tudi vse »ljubljanske« občine. Ravno tako pa bi bilo potrebno konkretizacijo medsebojnih obveznosti opredeliti v Dogovoru o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane. Takšna opredelitev izvršnega sveta je izhajala predvsem iz sprejetih in v širšem prostoru Ljubljane nerealiziranih stališč in sklepov skupščine SR Slovenije, sprejetih 16. marca 1983, v katerih skupščina obvezuje vse subjektivne sile, da usmerijo vse napore za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, predvsem zagotavljanja materialnih pogojev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. • A. N. Ob obisku delovne skupine CK ZKS v Industriji usnja s Štefanom Korošcem na čelu, so pretresli položaj usnjarske industrije v sedanjem družbenoekonomskem položaju in ugotovili, da je Industrija usnja v svojih prizadevanjih za čim učinkovitejše vodenje poslovnih procesov uspešna. Dokazujejo, da se tudi s to panogo da »živeti«, čeprav je usnjarska industrija zahtevna in se tudi z izrednimi prizadevanji celega kolektiva uspešno vključujejo tudi v mednarodno delitev dela. Njihova največja preizkušnja je bil izvoz in danes so v tej panogi največji izvozniki v državi na zahteven zahodni trg. Svetel dan Nadaljevanje s 1. strani: Z načeli socialne solidarnosti in humanizacije je vsem invalidom zagotovljeno tudi posebno varstvo. Zagotovljena je temeljna pravica do usposobitve za življenje in delo, kar je osnova za enakopravno vključevanje invalidov v delo, v samoupravljanje in v vse oblike odločanja, za sodelovanje v vseh procesih družbenega življenja, s tem pa i.a polnovredno življenje in delo, razvoj osebnosti in lastnih sposobnosti. V celoti lahko ugotavljamo, da imamo sicer na področju invalidskega varstva z zakonskimi določili vzpostavljen human in napreden sistem, vendar pa je treba pri tem videti in vedeti, kako se ta določila praktično izvajajo v vsakdanjem življenju. Zaposlovanje in usposabljanje invalidov je zakonska obveznost vseh organizacij združenega dela, vendar pa ugotavljamo, da organizacije teh nalog ne uresničujejo v zadovoljivem obsegu. Vzroki za tako stanje so predvsem v dejstvu, da kljub sprejetju zakonskih predpisov še nismo izpolnili pogojev za njihovo izvajanje. Ti pogoji se nanašajo zlasti na izdelavo programov usposabljanja, usposobitev kadrov za usposabljanje invalidov, strokovno pomoč in svetovanje glede prilagajanja delovnih naprav in okolja. Tudi glede izvajanja obveznosti o rg an izac ij zd ruženeg a d el a, d a so delavcu, kije postal invalid, dolžne zagotoviti drugo ustrezno delo, ugotavljamo nemalo težav. Dejstvo je, dado takih primerov prihaja v panogah, kjer je največ težjih delovnih mest. Možnost zagotoviti delavcu zaposlitev v drugi organizaciji združenega dela, če matična organiza- cija nima zanj ustreznega dela, se v praksi zelo malo uporablja, to pa kaže, da med OZD še ni dovolj sodelovanja, k i bi olajševalo zaposlovanje invalidov. Žal je ta problematika podobna celo pri zaposlovanju invalidnih oseb med TOZD v sami OZD. Tudi postopek za priznanje pravice do ustrezne zaposlitve traja relativno dolgo, to pa zmanjšuje motiviranost invalida za zaposlitev. Pri delovnih invalidih se često dogaja, da si OZD prizadeva, da se ti ljudje invalidsko upokojijo. Nemalokrat pa OZD prelagajo dolžnost rehabilitacije oziroma zaposlitve na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V OZD še vedno preveč prevladuje mnenje, daje invalid sposoben le za opravljanje enostavnih opravil, to pa strokovno ni utemeljeno in pri samih invalidih ustvarja prizadetost. OZD se pri zaposlovanju invalidov srečujejo z nemajhnimi problemi, ki se pričnejo že pri izbiri ustreznega delovnega programa, sledi pogost pojav povečanja bolniškega staleža zaradi invalidnosti, pogostejši so specialistični pregledi, potrebno je dopolnilno zdravljenje, poslabšuje se splošna kondicija, kaže se nadaljnja potreba po povečanju preventivnih ukrepov, pogostejše nastopajo konfliktne situacije, nastajajo problemi z uvajanjem v delo ipd. ... V večini primerov želi invalid ostati v svoji matični organizaciji, kjer opravlja delo v okviru možnosti, ki jih organizacija ima, kljub temu, da delo zanj ni najbolj primemo. Dogaja se tudi, da je za enakadela invalidov preveč in zato niso polno obremenjeni. Takšne situacije ustvarjajo napačno mnenje, da invalid nizmožen zadelo, hkrati pa je v neenakopravnem položaju glede možnosti pridobivanja dc- Postoj tovariš, pri meni postoj Kam hitiš, tovariš, kam se ti tako mudi, reci mi besedo, saj s tem nič ne zamudiš! Oh, tovariš zdrav gre mimo mene, se ne ozre, drugo pot on krene, od mene se obrne. Poslušaj, tovariš, tudi jaz sem bil enkrat zdrav, mlad, kot si to ti tokrat Pa ta kruta usoda mi moči je vzela, zanka nesreče je tvoje moči napela, meni pa roke in noge je vzela. Zdaj kup sem nesreče, ki vsi od nje beže. Kako hudo je to — oh, zdravi ljudje. Vsaj ti, mladi otrok, ki mimo mene greš, ozri se na me, da mi kaj poveš. Zakaj tudi ti, ki mimo mene greš in nič ne rečeš, čeprav greš peš. Kot garjava ovca tu v travi sedim, od gneva, garje po telesu svojem drhtim, saj za zdravimi se še ozret bojim, da po kupu nesreče jo še ne dobim. Poglej ta kup nesreče, tovariš moj in le za hip se ustavi, pri meni postoj. VILMA PROSENC hodka po rezultatih svojega dela in tudi pri razvijanju svojih sposobnosti. Zavedati se moramo, da je zaposleni invalid popolnoma zmožen za drugo ustrezno delo za pol ali skrajšan delovni čas in to z normalnimi delovnimi učinki ter z delovnim naporom, ki ne poslabša njegove invalidnosti. Svoj nagovor invalidom pa je zaključil z naslednjo mislijo: »Vse premalo se zavedamo, da je dejavnost vaše organizacije izredno pomembna dopolnitev vseh tistih oblik družbenega varstva invalidov, kijih v svojih programih neposredno ne izvajajo samoupravne interesne skupnosti, posebni zavodi, OZD, druge družbene in strokovne institucije. Vašadejavnost je usmerjena predvsem v tiste programe, kjer so potrebne posebne humanitarne in socialne aktivnosti za posamezne vrste invalidov v njihovem vsakdanjem življenju. Za to pa so prav gotovo potrebna določena sredstva, ki jih moramo združevati na podlagi načel svobodne menjave dela v okviru samoupravnih interesnih skupnosti ali pa z neposredno menjavo z delavci v združenem delu. Vendar se Marjan Kopina: Invalidom moramo zagotoviti ustrezna delovna mesta. nam dogaja, da so v zaostrenih pogojih gospodarjenja in ob omejevanju skupne porabe največkrat najbolj prizadete prav družbene organizacije in društva, čeprav njihove dejavnosti niso nič manj pomembne za celovit razvoj družbe kot druge. Doseči moramo, da vaša društva in organizacije postanejo resnični izvajalci specifičnih programov znotraj posameznih SIS, ki se bodo enakopravno dogovarjali in sporazumevali z uporabniki o vsebini in potrebnosti svojih programov in na tej podlagi tudi o združevanju sredstev. Kako bomo pri tem uspešni, pa je odvisno od ljudi in od našega dela. Prav od nas samih in rezultatov, kijih bomo dosegli v materialni proizvodnji in drugih področjih, je odvisen naš jutrišnji dan in naša sreča.« Za prijeten kulturni program, ki gaje povezovala Mirjam Suhadol-nik, so poskrbeli: vrhniška godba, Mešani pevski zbor iz Dragomera, Folklorna skupina Bistra, učenci s Cankarjeve šole. Popoldne so se invalidi pomerili tudi na športnih poljih, za še vedrejše razpoloženje pa so poskrbeli »Notranjci«. Za mnoge je bil ta dan res lep in srečen. Prikaz dela Društva invalidov Vrhnika Dokaj neodgovorno bi bilo trditi, da je društvo invalidov Vrhnika takoj ob ustanovitvi začelo delovati, kot bi moralo. Cel kup porodnih težav so morali premostiti — registracija, žiro račun, pomanjkanje sredstev, nepoznavanje članstva in končno nepoznavanje invalidnosti članov. Vse to je bilo prisotno in izvršni odbor sprva ni vedel ne kod ne kam. Bili so prepuščeni sami sebi in morda jih je ravno to zdramilo, da so ubrali čisto svojo pot, ki se jim danes obrestuje, saj so po letu stagnacije začeli strmo pot vzpona in zato lahko danes trdimo, da prednjačijo v marsičem pred društvi v regiji in izven nje. Bili so prvi organizatorji čeprav — skromnega srečanja invalidov Notranjske. Prvi so začeli z regijskimi tekmovanji. Za članstvo so pričeli pripravljati izlete. Prvi v regiji so uspeli speljati program ohranjevanja zdravja in socialne varnosti. Po triletnem sistematskem delu se danes lahko pohvalijo, da so njihovi člani prvi v kegljanju, prvi v balinanju, drugi v šahu in drugi v streljanju. Istočasno se ponašajo, da so po izdelanih kriterijih uspeli nuditi denarno pomoč članom pri klimatskem zdravljenju, kakor tudi oskrbeti socialno ogrožene z ozimnico. Omeniti velja še novoletne obiske težko obolelih s priložnostno obdaritvijo in vsakoletni sklic invalidsko upokojenih žena ob dnevu žena. Vsa že utečena dejavnost pa terja finančna sredstva. Tu pa se dostikrat ustavi. Sredstva, ki jim jih dodeljuje ZDID ne zadoščajo niti za najskromnejši program. Začeli so se obračati na združeno delo, od koder v glavnem izhajajo njihovi člani odnosno njihovi invalidi. Res da se je združeno delo odzvalo, toda glede na to, koliko iz katerega tozda izhaja invalidov, smo razočarani nad njihovimi prispevki, katere so namenili za dobro njihovih zdajšnjih in nekdanjih delovnih tovarišev. »Težko je razumeti, kako hitro nekateri pozabljajo na tiste, kateri so svojo moč in zdravje pustili na delovnem mestu, danes pa pozabljeni razmišljajo, kako bodo preživeli čas, v katerem so se znašli. Pohvale vreden odnos je pokazala Avtomontaža TOZD Kovinarska Vrhnika, ki ima samo dva včlanjena invalida. Pokazala je večji interes kot ostali dve največji delovni organizaciji v občini, ki imajo po prek 80 invalidov. Za primerjavo LIKO Vrhnika v letu 1985 ni namenil niti dinarja za program naše dejavnosti,« so poudarili v svojem biltenu. Zelena luč za izvajanje programa jim je posvetila letos. Na pobudo ZDIS-a, Občinske konference SZDL ter z razumevanjem nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti so uspeli realizirati samoupravni sporazum za sofinanciranje našega programa. Menijo, da s tem še ni končano njihovo delo pri zbiranju sredstev, temveč je potrebno to delo še poglobiti, kajti če hočemo težkemu in socialno ogroženemu invalidu olajšati njegov vsak dan, je potrebno vključiti vse, ki pri tem lahko pomagajo. »Upamo, da bomo v naših težnjah uspeli, kajti naše vodilo je in bo: pomagati invalidu,« poudarjajo v društvu. Janez Petrič, predsednik društva: »Zakaj se srečujemo? Menim, da so nam ta srečanja potrebna iz mnogih razlogov. Na teh srečanjih naj bi se člani naših društev, ki se videvajo samo ob teh prilikah, pogovorili in prenašali izkušnje dela svojega društva. Kajti samo z izmenjavo mnenj bomo uskladili delo v regiji in društvom, ki stagnirajo, dali moralo in po- budo za njihov vzpon v korist njihovega članstva. Malce težko je verjeti, dadvedruštviv regiji nikakor ne moreta zadihati z res polnimi pljuči. In ravno to srečanje je prilika, da se pogovorimo in ne poskušamo poiskati rešitve, temveč jih moramo poiskati. Prepričan sem, da marsikje socialistična zveza niti sindikalne organizacije nimajo vpogleda v dejavnost društev na nihovem področju. In ravno SZDL in sindikat lahko ogromno naredita za poživitev dela. Res pa je, da morajo vodstva društev, ki so v težavah, same iskati težave navzven. Z upravičenostjo trdim, daje Društvo invalidov Vrhnika uspelo s pomočjo SZDL in samoupravnih interesnih skupnosti na Vrhniki premostiti marsikatero težavo. Danes smo trdno, močno društvo, imamo zelo razvejano dejavnost. Delujemo na vseh področjih. Od ohranjevanja zdravja, socialne pomoči, do vseh vrst športa.« Lojzka Ogrin: »Vse od ustanovitve sem članica društva in v društvu se dobro počutim. Srečujemo se tudi na izletih, kjer nam je lepo. In danes na tem srečanju je res prijetno. Pa ne samo to, za danes sem morala biti zdrava in zdravo se počutim. Kar .dvignilo' me je, saj sem morala nekaj koristnega narediti«. (Povedali so nam, da je za srečanje spekla45kg domačega kruha). Jože Jeranče: »Pred leti se med sabo sploh poznali nismo. Zdaj je povsem drugače, srečujemo se, se poveselimo in se med sabo pogovorimo. Naše društvo vsi pohvalijo, torej dobro delamo, največ pa je vredno, da smo na takšnih srečanjih zadovoljni.« Vojaki so zgradili vodovod Primskovo, vas nedaleč od Litije, je bogatejša za nov družbeni objekt. Zahvaljujoč vojakom in starešinam iz vojašnice Ivan Cankar je zgrajen vodovod v dolžini 3680 m. Točneje, vojaki so izkopali 2480m dolg kanal za cevovod, položili cevi in jih zakopali. Ostalih 1200 m je po naknadnem dogovoru med predstavniki KS Primskovo in predstavniki Ljubljanskega armadnega območja izkopanih in pripravljenih za polaganje cevi. V nepolnih dveh mesecih je bilo izkopanih okrog 3100kub.m različnega materiala, za kar so porabili pri- bližno 22.000 delovnih ur. Vrednost opravljenih del ocenjujejo na 20 milijonov dinarjev. V enoti Milana Jankoviča, ki je sodelovala pri izgradnji vodovoda, še zlasti poudarjajo sodelovanje krajanov in vojakov. Vojaki so sodelovali na športnih in kulturno-zabavnih TEMELJNO SODIŠČE V LJUBLJANI ENOTA NA VRHNIKI ODREJA DRAŽBO naslednjih zarobljenih stvari in predmetov: 1. Stereogramofon (Tasko) Fotoaparat (ruske izdelave) 2. Ekonom lonec 3. Televizijski sprejemnik »ISKRA« letnik 1985 4. Krava simentalka 5. Ročni skobelni električni stroj (Hyobi) 6. Televizijski sprejemnik — črnobeli (starejše izdelave) Dražba se bo vršila dne 30. oktobra 1985. izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena izklicna cena 5.000,00 din 2.500,00 din 5.500,00 din 40.000,00 din 160.000,00 din 12.000,00 din 4.500,00 din Čas, kraj in ostali dražbeni pogoji so navedeni v odredbi o prodaji, ki je izobešena na oglasni deski Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota na Vrhniki, Cankarjev trg 8, prvo nadstropje. Temeljno sodišče v Ljubljani _Enota na Vrhniki j srečanjih, bili gostje delovnih organizacij litijske občine, seznanili so se z bogato kulturnozgodovinsko preteklostjo mesta in bili gostje samih krajanov. Prav gotovo pomeni to začetek sodelovanja tega dela Slovenije z enotami iz vojašnice Ivan Cankar. M. Arsič DIGITSTROJ — Servis pisarniških strojev ADOLF MOLEK Pionirska 7 Vrhnika Takoj zaposlim vestnega elektrotehnika, RTV mehanika ali elektromehanika. Osebni dohodek po dogovoru. Zglasite se osebno! NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Arah, J.: Popoldanska obrt Brate, T.: Idrijske klavže Brecelj, M.: Pilonova galerija v Ajdovščini Človek in stroji Fatchell, J.; B. Bennett: Spoznajmo mikro računalnik Fajdiga, M.: Pohorski partizani Goldstein, S.: Prijedlog 85 Gabrijelčič, M.: Učimo se z miselnimi vzorci Hribar, T.: Moč znanosti Knjiga in bralci III Korun, V.: Požarna vamost Levstek, P.: Sinclair ZX Spektrum: moja gospodinjska pomočnica Mahnič, J.: Župančičeva spominska zbirka Momilovič, J.: Varstvo sadnega drevja Moravče, D.: Borštnik Novak, F.: Slovar beltinskega prek""'- ':ega govora O poklicih in srednjem usmirjener.. zevanju Pantelič, N.: Jugoslovanska ljudska umi "ost Pasti razvoja Prepeluh, A.: Politični spisi Pričevanja rabskih intemirancev Sapač, L: Računalniško podprti sistemi izposoje v knjižnicah Slovar slovenskega knjižnega jezika IV Sotošek, B.: Vodnik po peš poteh Sruk, V.: Mali filozofski leksikon Sušnik, T.: Kotlje Skulj, K.: Ljublj anski grad Trubar, P.: Catechismus Turk, L: Stroškovno računovodstvo Triglavski narodni park Zablatnik, P.: Čar letnih časov v ljudskih šegah Zadnikar, M.: Pleterska stara cerkev LEPOSLOVJE: Za odrasle: Ingolič, A.: Podobe njenega življenja Javoršek, J.: Intenzivna nega Remec, M : Mana Prevodi: Anderson, P.: Predsednikova ljubica Balzac, H. de: Žena tridesetih let Caldvvcll, E.: Esterville Colette, S. G.: Potepinka Giinther, H. K.: Zdravnik v Honkongu Hanta, K.: Vrtoglavica Kako je bil rešen svet Marceau, F.: Zanos srca Maupassant, G. de: Dcbeluška in druge povesti Saudade, M.: Premične tarče VVilliams, E.: Leseni konj Pesmi: Iršič, B.: Moja trata Prešeren, F.: Turjaška Rozamunda Zlobec, C: Nove pesmi J' - V osmih mesecih rezervoarja v Borovnici in na Logu Nadaljevanje s 1. Strani nezervoar ha Logu »vodohran na Logu bo imel pro-|!°niino 600 m-1 in bo zgrajen na vili'340 m nadmorske višine na Ro-pšah nad Molami. Vodohran bo fr,Tiiranobetonski dvocelični objekt. P0,ok in iztok je predviden po isti revi premera DN 160 mm. Objekt bo zračen preko armiranobetonskih zračnikov: Armaturna čepa bo še dodatno zračena skozi od-r|tjno na sprednji strani vrat. Vodni piči sta predeljeni s steno, ki zago-Pvlja strujanje vode od dotoka proti F°ku. Na strani, kjer je iztok, je tudi |°9lobitev z izpustom. Dno vodne »elice je obdelano z nagibnim beto-Sorn, tako daje omogočena popolna praznitev objekta, t Objekt bo vkopan in potem zasut. Pkoli objekta je predvidena zaščitna paja, ki naj prepreči nepredviden jostop ljudi in živali. I Cevovod bo dolg 310,2 m in profila P 160. Na najnižjemdelu je predviden izpust. Cevovod bo položen na fkoli 1 o cm debelo peščeno poste-p) in obsut z nevezanim materia-Pm do višine okoli 30 cm nad teme sevi. j 2a spremljanje delovanja vodo-fana bodo na njem vgrajene narave za brezžično povezavo z ra-pnalniškim centrom na Vrhniki, pleg teh naprav bo razširjena prema pri upravljalcu vodovoda, pr bo omogočalo spremljanje do-atnih pokazateljev o delovanju vodovodnega sistema in zapisovanje Bh podatkov. Do vodohrana bo dostop po ob-'toječi poti. Potrebna električna jnergija za delovanje UKW naprav I osvetlitev bo zagotovljena iz bližjega nizkonapetostnega omrežja. Rezervoar v Bo-fovnici I Zbiralnik v Borovnici se bo nave-bval na obstoječe omrežje, ki se laPa[a iz Borovniškega vršaja preko rhniškega omrežja. Na območju lačrtovanega vodohrana živi okoli 750 prebivalcev. V naslednjih 15 Mih pa je predvideno povečanje levila prebivalcev na preko 5.500. Vodohran bo imel prostornino 600 m3. Zgrajen bo na koti 337 m, v lazu nad staro progo nad Podgoro na Bregu. Dotok in iztok je predviden po isti cevi premera DN 160 mm. Vse armature bodo nameščene v armaturni celici, ki spaja obe vodni celici. Objekt bo zračen preko armiranobetonskih zračnikov. Armaturna celica bo še dodatno zračena skozi odprtino na spodnji strani vrat. Vodni celici bosta predeljeni s steno, ki zagotavlja strujanje vode od dotoka proti iztoku. Nastrani, kjer je iztok, bo tudi poglobitev z izpustom. Dno vodne celice bo obdelano z nagibnim betonom, tako da bo omogočena popolna izpraznitev objekta. Rezervoar bo vkopan in potem zasut. Okoli objekta je predvidena zaščitna ograja, ki naj prepreči nepredviden dostop ljudi in živali. Cevovod je dolžine 32,6 m in profila DN 160. Zgrajen bo po vzdolžnem profilu. Ker gre trasa preko vrta in škarpe, bo delno potreben tudi ročni izkop. Cevovod bo položen na okoli 10 cm debelo peščeno poste- ljico in obsut z nevezanim materialom do višine 30 cm nad teme cevi. Vsa prekopana zemljišča bo potrebno urediti v prvotno stanje. Na vodohranu bodo montirane naprave za brezžično povezavo z računalniškim centrom na Vrhniki za spremljanje in delno upravljanje vodovodnega sistema. Dostop do vodohrana bo omogočen po že obstoječi poti. Po izgradnji bo z ustrezno hortikulturno ureditvijo zagotovljena vključitev objekta v okolje. Potrebna električna energija za delovanje UKW naprav in osvetlitev bo zagotovljena iz bližnjega nizkonapetostnega omrežja. Na Zavodu za načrtovanje pravijo, da bodo za oba rezervoarja investicijske priprave zaključene do konca meseca oktobra 1985 in je predvidena uvedba izvajalca v delo do 31. 10. 1985. V mesecu oktobru 1985 bodo opravljena tudi potrebna dela za ureditev gradbišča in pripravljalna dela. Oba zbiralnika pa bosta po predi videnem terminskem planu dokončana do konca junija 1986. leta. Gradnja rezervoarjev v Borovnici in na Logu zaupana VGP Hidrotehnik Nadvanajsti redni seji komisije za pripravo in izvedbo II. faze vodoo-skrbe, kije bila 12. septembra, so izbrali tudi izvajalca del za gradnjo rezervoarjev v Borovnici in na Logu. Ponudbe so poslali petim ponudnikom. Odzvali so se trije in sicer SCT, VGP in Gradišče Cerknica (Komunalno podjetje Vrhnika in SGP Grosuplje ponudb nista poslala). . Po preveritvi cen in ostalih pogojev so bile ponudbene cene naslednje: SCT 78.000.000 (+4% popust), VGP 76.000.000 (celotna realna ponudba) Gradišče 86.000.000 (različne cene izkopov in rač. napaka) Dodatno je SGP Gradišče poslalo ponudbo samo za en rezervoar v vrednosti 42.000.000 (imajo gradbišče v Borovnici). Z vsemi ocenjenimi podražitvami v času gradnje je ponudbena vrednost ASCT Ljubljana cca 81.000.000din, VGP Hidrotehnik Ljubljana 79.000.000din, s tem daje VGP pripravljeno ceno znižati še za 550.000din na osnovno pogodbo. V razpravi so na seji komisije ugotovili še nekatere prednosti VGP in po daljši razpravi sprejeli naslednji sklep: »Kot najugodnejšega ponudnika za izvedbo povezovalnega voda z rezervoarjem na Logu in gravitacijsko oskrbo Borovnice jeza izvajalca del izbran VGP Hidrotehnik Ljubljana v predračunski vrednosti 75.608.074 din (upoštevan popust: 558.571 din). VGP je upošteval tudi vse pogoje razpisa in se z njimi v celoti strinjal. Čas gradnje je 8 mesecev od podpisa pogodbe in zavarovanja plačil.« Kljub suši dovolj vode v vršaju komunalci odpravili okvare "Dolgotrajno sušno obdobje že lep čas pesti, vendar arepotreben adaptacije, iščem v središču Vrhnike. Ponudbe na tel. 752-7TWDopoldan). ZAHVALA Ob smrti naše ljube mame Valentine Žibert se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vsem sosedom za izraze sožalja ter za daTovano cvetje in za številno spremstvo na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Iskrena hvala vsem, ki so nesebično obiskovali pokojno Ivanko Seljak iz Podlipe oskrbovanko Doma upokojencev na Vrhniki, in ji krajšali hude ure. Zahvala dr. Drašlerjevi, sestram in strežnicam Doma, ki so jo negovale in ji lajšale trpljenje. Hvala Kraje\ni skupnosti Podlipa in krajanom, ki so se udeležili njene zadnje poti ali drugače izkazali spoštovanje umrli sokrajanki, Marinki Žitko za življenjsko resnične besede slovesa ob grobu in Ivanu Malavašiču s pevskim zborom za kulturno ubrano petje. Zahvala tudi g. Silvu Novaku za opravljene obredne slovesnosti. Vsem, ki so kakorkoli prispevali k dostojnemu zadnjemu slovesu, še enkrat iskrena hvala. Nečakinji Marica in Pavla ZAHVALA ob boleči izgubi naše zlate žene, mamice in mame Doroteje Šporar šivilje z Loga se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, vsem, ki so nam izrazili pisno in osebno sožalje, darovali cvetje ter vsem, ki so jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Hvala župniku in KS za lepe poslovilne besede ter pevcem z Loga. Vserri še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame Marije Slabe roj. Oblak se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem vaščanom Loga, Dragomerja in Bevk ter vsem drugim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja ter nam lajšali bolečine. Iskrena hvala še posebej sosedom, družbenopolitičnim organizacijam in Gasilskemu društvu Log, loškemu pevskemu zboru, tov. Lenaršiču za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred. Hči Marinka Nik z možem in hčerkama ZAHVALA ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega ata Štefana Carja se iskreno zahvaljujem! vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih izrazili pisno ali ustno sožalje. Še posebej se zahvaljujemo ŽITU, TOZD Pekama in TOZD Mlini Vrhnika, Združenju šoferjev in avtomehanikov Vrhnika, Logatec in Cerknica za prelepe poslovilne besede in častno spremstvo ter dobrim sosedom za vso pomoč. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu prera-netnu grobu in ga zasuli s cvetjem. Vsi njegovi " t*jsV ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta Debevc Franca z Vrhnike, se iskreno zahvaljujemo dr. Piršičevi in dr. Pre-bilovi za dolgotrajno lajšanje bolečin, vsem ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni, dobrim sosedom za pomoč in spodbudne besede, pevcem za lepo zapete žalostinke, tovarišu Šalamon Zdravku za prelep govor ob slovesu, župniku za opravljen cerkven, obred, Bogdanu Turku za nesebično pomoč v času bolezni in ob smrti, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem za darovane vence in cvetje. Žena Ivanka, hčerki Mirni in Slavka z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame Terezije Bradeško se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, podarjeno cvetje in vence, izrečena sožalja ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Stanislavu KOGOJU in sestri Milki ZDEŠ AR za zdravljenje v času njene bolezni. Hvala tov. Srečku LESKOVCU za poslovilne besede, gasilskemu društvu Podlipa-Smrečje in pevskemu zboru iz Šenjošta za ganljivo petje. Prisrčna hvala gospodu župniku iz Šentjošta za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Smrečje, dne 22. 9. 1985 Žalujoči: sinova Janez, Alojzij in drugo sorodstvo. Bazen Kopalna sezona na vrhniškem bazenu je zaključena. Dolgo vroče poletje je privabilo na osrednje kopališče v občini Vrhnika, sodeč po prodanih kartah, skoraj 8.000 kopalcev, ki so se veselo »namakali« v čisti in topli vodi. Z dotrajanim bazenom — potreben je večjih obnovitvenih del — upravlja ŠD Partizan Vrhnika, ki vsako leto s težavo pripravi kopališče za obratovanje. Letos je bilo še posebno težko, saj je zaradi zmrzali popokalo v športnem parku veliko vodovodnih cevi, za nameček pa je bilo potrebno ponovno položiti kanalizacijo na travnatem delu kopališča, ki je bila zamašena. Pri pripravi kopališča so sodelovali tudi Člani Smučarskega društva Vrhnika: položili so tanko plast asfalta na dveh delih bazena (nad bifejem in garderobami NK Usnjar), na novo zabetonirali ploščo pod bazenom, mlajši člani pa so bazen prebarvali. Omeniti velja, da so navedena dela, razen barvanja, prvo vlaganje v bazen po letu 1952, ko je bil zgrajen. Kljub temu, da je bilo kopalcev veliko, 50% več kot lansko sezono, obisk nikakor ne presega sezon pred letom 1973, koje bil poleg bazena tudi avto-kamp. Do takrat je bil bazen tudi priljubljeno shajališče večine Vrhni-čanov, saj jim je avtokamp omogočal stike s tujimi državljani, ne da bi zapuščali domači kraj. Tako zbliževanje pa je bilo nedvomno všeč tudi tujim turistom, saj se jih je veliko vračalo na Vrhniko tudi 10 let zapored in tu preživelo nekaj tednov. Potem je prišlo leto 1974 in avto-camp je bil ukinjen, zaradi sanitarij menda. Po 10 letih so člani Smučarskega društva sanitarije prenovili in pogoji za avto-camp so zopet tu: prostor za nogometnim igriščem ni nič manjši kot pred letom 1973, bazen obratuje, športni objekti so v neposredni bližini, na razpolago bodo teniška igrišča (dve novi), trgovine so oddaljene 300 m, ravno toliko plin, včasih ni bilo samopostrežne restavra-cije-danes je Mlečna restavracija, zabava v Mo-čilniku, v bližini Ljubljana, Postojna... Vrhniški avtokamp je bil zaseden pretežno s tujimi turisti, ki jih težko privabiš in lahko izgubiš. Na Vrhniki smo jih po letu 1973 odpisali. Sedaj imamo možnost, da jih zopet dobimo. Kdo se bo za oživitev avtokampa angažiral? Morda tisti, ki ga je opustil ali pa Turistično društvo, in hotel Mantova, kot nosilca razvoja turizma na Vrhniki? Bomo videli! ........ ..i Naš časopis .......Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751-325 .......Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Septembra se je tudi uprava Komunalnega podjetja preselila v nove prostore na Opekarsko cesto 55 (najboljši dostop je iz Sinje gorice). Tako so zdaj vsi delavci Komunalnega podjetja pod eno streho, kar bo pripomoglo tudi k racionalnejšemu poslovanju. V DRAGOMERU Delavno poletje DRAGOMER — V krajevni skupnosti Dragomer-Luko-vica je bilo vse poletje živahno kljub dopustom in pomanjkanju denarja za investicije. Tako so športniki že pred meseci uredili balinišče pri družbenem centru, potem pa so zabrneli stroji na Lovrencu. Do tja so delavci najprej razširili cesto, potem pa začeli urejati štiri terase za novo pokopališče. Po besedah predsednika sveta KS Mladena Su-mine so za ta dela doslej porabili 6,8 milijonov dinarjev. Z deli nameravajo Dragomer-čani in Lukovčani, ki so denar tudi za to investicijo zbrali s krajevnim samoprispevkom, nadaljevati prihodnje leto. Takrat bo na novem pokopališču zrasla še mrliška vežica, za katero je projekt že pripravljen, stala pa naj bi 7 milijonov dinarjev. Konec avgusta so prebivalci Za stanom, na Lazah in ob Mirni poti povsem z lastnimi močmi asfaltirali svoje ulice (na sliki). Pri tem jim je priskočil na pomoč le SKOCES, ki jim je zagotovil nekajmesečni brezobrestni kredit. Očitno bo pestra tudi jesen. Tako so že začeli urejati dve igrišči za tenis, živahnejšo dejavnost pa napovedujejo tudi mladinci. V okviru uresničevanja sicer že zaključenega krajevnega samoprispevka domači aktivisti pripravljajo tudi izgradnjo rezervoarja za pitno in gasilno vodo na Lukovici, saj trenutno ni uresničljiva ideja za ureditev bazena za požarno vodo Na vasi. Instruiram matematiko za osnovne in srednje šole. Tel.: 752-396. Seveda pa so za krajane najbolj zanimivi dogovori v zvezi z napeljavo telefonov, ki že dolgo buri prebivalce ne samo te, temveč tudi sosednjih krajevnih skupnosti. Na nedavnih sestankih predstavnikov PTT podjetja, občine in prizadetih KS, so se dogovorili, naj bi pripravili vse potrebno za čimprejšno nape- ljavo telefonskega omrežja v Lukovici, Dragomeru, Logu in Bev-kah. Ugotovljeno je, da bi to omrežje lahko priključili na telefonsko centralo na Brezovici, za uresničitev načrta pa bi po letošnjih junijskih cenah potrebovali približno 85 milijonov dinarjev. JANEZ ODAR Gradnja ulice na Lazah. Foto: J. Odar NE PREBERITE, ČE NISTE Z Dragomerja ali Loga Časi niso rožnati. Vsak dodaten zaslužek je še kako dobrodošel. Posebej dijakom, študentom, gospodinjam In upokojencem. Prav zanje je kot nalašč honorarna ali stalna zaposlitev za nekaj ur na dan. In to dobro plačana zaposlitev. ĆGP Delo, tozd Prodaja-dostava išče več raznašalcev. Razmislite?! Prijave sprejema ČGP Delo, TOZD Prodaja Ljubljana, Titova 35, tel. 318-880 Pokličite in pogovorili se bomo. Postanite pomemben člen v verigi potovanja Informacije od dogodka do bralca. RAZMISLITE IN POKLIČITE! Pogled na igrišče pred akcijo... Novi igrišči • Vrhniški športni park bo bogatejši za dve teniški igrišči. Počasi, toda vztrajno ju gradimo člani Teniške sekcije s prostovoljnim delom. Stali bosta med košarkaškim igriščem in parkirnim prostorom pred šolo Janeza Mraka. Dela bi končali prej, če nas ne bi oviralo slabo vreme spomladi, težave s stroji, dobava peska ipd., poleti pa nam je malce pošla tudi sapa. Takoj po dopustih smo zopet zgrabili za delo. Material ... in po njej imamo, igrišči sta splanirani in povaljani (fini pesek), navozili smo že tenisit. Namestiti moramo še zaščitne mreže, poravnati ter utrditi tenisit in igrišči bosta nared. V novo teniško sezono bomo startali s tremi igrišči, kar bo nudilo možnost igranja večjemu številu občanov. V ta namen bomo organizirali začetne, nadaljevalne, izpopolnjevalne tečaje za odrasle in otroke, za nadarjene otroke imamo v načrtu teniško šolo. Vse interesente bomo na novo teniško sezono pravočasno spomnili in informirali. Franc Furlan — 90-letnik Franc Furlan z Verda, starosta notranjskih zadružnikov, neumorni organizator naprednega zadružnega gibanja med obema vojnama strastni oboževalec Cankarja in v domačem okolju dosledni izvrševalec njegove politične in umetniške oporoke ter še zmeraj ustvarjalno* kritičen presojevalec vsakdanjega dogajanja, je 14. septembra dopol-nil 90 let. Vse njegove življenje izpričuje zvestobo ljudstvu in prijetna j« zavest, da je kljub visoki starosti ohranil poglavitne navade in mišljenj^ svoje mladosti. Dejstva nas prepričujejo, da je Franc Furlan, zlasti v obdobjih obupa ko so kmetovo vkoreninjenost v domači zemlji načele gospodarski krize, zmeraj našel pravšenj odgovor na vprašanje, kako ravnati v pri hodnje. Trdno oporoko pri tem je imel v izkušnjah mlekarske zadrugi Vrhnika, ustanovljene 1904. leta, ki so največ pripomogle, da sti mleko in sir ohranila gospodarsko moč kmeta z Vrhnike, Verda in bližnje okolice. Tudi z njegovo pomočjo — kot člana ali kot funkcionarji zadruge — je vodstvu uspelo, da se je v času, ko večina slovenskiri kmetov ni mogla vnovčevati mleka, odkup večal in v letu 1940 dosega zavidljivih 1,336,412 litrov. Najtesneje je z njegovim imenom povezana tudi ustanovitev živino-rejskoselekcijske zadruge, ki je leta 1931 nastala na pobudo inž Otona Mucka in ob njegovi ustvarjalni podpori. Tedaj so začeli v okolic Vrhnike uvajati rjavo pasmo, ki je bila takrat najboljše mlečno govedo Njegovo najpogumnejše dejanje pa je bila prav gotovo zamisel < ustanovitvi zadružne žage na Verdu, ki jo je s trdno voljo in ob podpol somišljenikov uresničil 21. novembra 1937. Ker ni delil obupa, ampal le upanja svojega obdobja in se zavedal, da se da le z lastnimi močm izboljšati gospodarski položaj kmeta, je ob skoraj neverjetnih tveganjil s hipotekarnimi posojili uspel in se uspešno postavil po robu domačin kapitalistom. Celo mnogo več: zadružnažagajezdobrim gospodarje njem mnoge lastnike gozdov, paše marsikaterega drugega, rešila ek sistenčnih stisk. Pri tem mu je trdno stal bo strani njegov mlajši bratdi Tomaž Furlan, nekdanji primarij na Golniku, ki je ob otvoritvi žagi dejal, da s tem dejanjem zadružniki manifestirajo zadružno misel, < kateri so prepričani, da more slovenski vasi prinesti socialno odrešitev »V zadružništvu gledamo najbolj domač in najbolj ljudski način rešitvi socialnega vprašanja.« Tej misli je Franc Furlan ostal zvest do daneSj f_ Posebno poglavje v življenju slavljenca pomeni njegovo kulturno delovanje. Tudi tu se ni nikdar umaknil z začrtane poti in njegovo okolji ga je hočeš nočeš moralo priznati. Učil se je pri svojem velikem rojakif Ivanu Cankarju (njegove Hlapce še danes zna na pamet!) in se kdj triindvajsetletni mladenič priklonil njegovemu spominu ob mrtvaškerft odru 11. decembra 1918 v Vestibulu Narodnega doma v Ljubljani. Na-; tančno leto dni kasneje si je ogledal premiera Hlapcev v režiji Osipfj-Šesta v Ljubljani. Potem, ko se je navdušil nad predstavami hudože-j stvenikov, je bil več kot trdno prepričan, da sedazdobrimidramskinr besedili in predstavami podpreti napredna hotenja svojega ljudstvai Zmeraj je govoril: »Človeškega duha se uklon iti ne da.« Kulturni samci; rastnik se je v njem takoj udejanjil in kot režiser ali igralec je sodelovat; pri 34 dramskih predstavah. Na obsežnem in zares zavidljivem spiski! so kajpada najprej Cankarjevi Hlapci, Tolstojeva Moč teme, Sfiakej spearov Othelo in mnogi d rugi svetovni klasiki. Še danes znamenita iif nepozabna pa je njegova režija Finžgarjevega Divjega lovca, na prof stem, v Matjaževki v Verdu. Dosledno zvest svojemu svobodomiselnemu prepričanju je osta; tudi v osebnem življenju. Čeprav se ni nikoli dejavno ukvarjal z vsai kodnevno politiko, je zmeraj vedel, kje je njegovo mesto. Takoj 194t leta se je priključil OF, spletu srečnih okoliščin gre zahvala, da so glj zbrisala z spiska talcevza ustreljenega bana Natlačenega in je moral \ Gonars. Po vojni je bil poslanec Ustavodajne skupščine in vse dt danes zvest zadružni delavec, ki je vselej vznemirjen in ustvarjalen taj? krat, ko je treba podpreti in uresničiti dobro gospodarsko ali kulturni zamisel in zmeraj god mjav in kadar gre za nespametna in mnogokraj težko umljiva ravnanja. Za vse kar je bil dobrega storil - in tega je mnogo več, kot se da naš; teti v tem priložnostnem zapisu — mu poznavalci njegovega življenji in prijatelji ob častitljivem življenjskem prazniku, kličemo: Markovče' očka, še na mnoga leta! MITJA KREFT 18. OKTOBER < Kosovni odvoz odpadkov v celi občini Občani, pripravite odpadke na vidna mesta ob cesti. »AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1 inženirja organizacije AOP ali inženirja elektrotehnike 1 glavnega operativnega konstruktorja 1 vodja projektive in konstrukcije 3 KV proizvodne delavce ključavničarje 2 KV proizvodna delavca kovinostrugarja. Za opravljanje navedenih del in delovnih nalog zahtevamo nasled njo strokovno izobrazbo: — pod tč. 1: visoka šola z 2-letnimi delovnimi izkušnjami ali višja šola s 4-letnimi delovnimi izkušnjami ustrezne smeri. — pod tč. 2: visoka šola s 3-letnimi delovnimi izkušnjami ali višja šola s 5-letnimi delovnimi izkušnjami ustrezne smeri. — pod tč. 3: VII. st. strokovne izobrazbe s 3-, 5-letnimi delovnimi izkušnjami ali VI. st. strokovne izobrazbe s 4-, 5-letnimi delovnimi izkušnjami tehnične strojne smeri in pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. — pod tč. 4 in 5: KV ali PK izobrazba ustrezne smeri s 3- oz. 5-letnimi delovnimi izkušnjami. Pod tč. 5: izmensko delo. Poskusno delo traja: pod tč. 1, 2, in 3 70 delovnih dni, pod tč. 4 in 5 45 delovnih dni. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v 8 dneh od objave komisiji za delovna razmerja Avtomon-taža Ljubljana TOZD KOVINARSKA VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v 30 dneh po izbiri. Iz vlst kalr drui rim gan v o evk dat< 9an okt< setr spr< hen met clj. nje osn SLC sklh vorl Paj tlčn Usn ske ?Pn tort D Van tem Ljut Pok Proi bi s 7 Pol obj, na i ter