205
Naši dopisi.
Z Dunaja 24. junija. Včeraj izrekel je ministerski predsednik grof Taaffe, da je zasedanje državnega zbora vsled Najvišjega naročila pretrgano. Zbornica poslancev imela je svojo zadnjo sejo dne 22. junija ; v tej seji sklenila se je carinska tarifa v tretjem branji sprejela se je postava o krajnih železnicah po precej malopomenljivem ugovoru Herbstovem v drugem in tretjim branji in vrh tega rešilo se je še nekej drobiža manje splošne važnosti.
Na koncu prve dobe tekočega zasedanja ne bo napačno ako se na kratko ozremo na njo.
Adresna razprava vlansko jesen pokazala je v obče, da se prejšnji značaj zbornice poslancev bistveno ni spremenil. Na desnici kakor na levici pokazalo se je več osebnih prememb, merodajne osebe ostale so stare in tako tudi načela v krogih desnice: stare. Hohenwart, Groholski, Rieger in Lichtenstein s svojimi pristaši ostali so v stari zvezi in ako omenjamo pri tem tudi sence takoj dostavim, da sta pri desnički zvezi žalibog ostala tudi pionirja levičarjev : Lienbaher in Zallinger. V krogih levice pokazale so se večje bistvene p remembe. Od prejšnjega kluba združene levice" — odcepil se je nemški klub s svojimi veliko-nemškimi naklepi in s svojem „ojstrejem" govorom, vrh tega pa se je pomnožilo število demokratičnih, protijudovskih in svojo pot hodečih poslancev, tako da se mora prejšnja „združena levica" sedaj smatrati raztrgano v tri skupine: „nemško-avstrijski klub" in pa demokratični krog, katerih ima vsak svoje namene, edini pa so v nasprotovanja zoper sedajno vlado. Glede tega nasprotovanji zoper sedajno vlado. Glede tega nasprotovanja so prejšnim trem skupinam zelo podobni „Coroninovci", kateri niso bistveno različni od načel nemško-avstrijskega kluba in potem uvrstijo se v klub „Trentino" združeni Tirolski Lahi, ki so sicer večinoma konservativni, toda glede narodnih zahtev v nasprotji z vlado bistveno pa ne z večino.
Koncem adresne razprave pokazalo se je načelno soglasje med vlado in državno-zborsko večino.
Levica pričela je svoj boj s Scharschmid - ovem jezikovnim predlogom, ki je pa prav v malem času zgubil pravo svojo nevarnost, katera je bila v namenu da bi se večina z njim razdejala.
Večjih nalog ena, ki so bile rešiti, bila je v domobranski postavi, skušala je tudi takoj levica vladi staviti zapreke, toda kmalu se je pokazalo, da je pri tem vprašanji preveč razdvojena in zato njeni napadi niso bili prav nič nevarni.
Predlogi o novi pogodbi z Ogersko dali so nasprotnikom novo priliko, segati po vprašanjih, s katerim bi bilo moč razdvojiti večino med saboj in pa večino z vlado.
206
Mnogo povoda v to dala je vlada sama, ker od časa adresne razpravie z večino ni imela skoraj nika-koršne dotike.
Povoljna prilika podala se je levici pri carini na petrolej, združila je vse svoje moči na vojsko za to vprašanje pa — konec je bil, da je pogodba s tem namenom akoravno samo s šestimi glasovi, pičla gotovo zelo pičla večina, iz katere bo morebiti vlada sprevidila, da večina tudi ni posebno na srce prira-šena, — vender pa je bila večina, katere pravi pomen se tedaj bolj prav ceni, ako se malo premisli koliko krika in zmagovalnega vpitja bi bilo v leviških krogih nastalo in morebiti trajalo celo leto ali še dalj, ako bi bili oni zmagali tudi le z enim samim glasom.
Ker bo vladi, mesto odstopivšega — žalibog od-stopivšega trgovinskega ministra P i n o t a — treba iskati druzega, pokazalo se bo v barvi tega ministra in pa v konečnem postopanji novega naučnega ministra, zadnjič v jesenskem letošnjem zasedanji, jeli bo sedajna vlada tudi dalje še mogla vladati brez ožje, žive zveze z državnozborsko večino.
Ako konečno omenjam še delovanja slovenskih zastopnikov, — ne morem tajiti, da se memo prejšnjega zasedanja slabeje postalo medsobno razmerje poslancev bistveno ni zboljšalo, vzajemnost in medsobno zaupanje se ni povrnilo. Vender pa so koncem zasedanja storili skupni korak vsi zastopniki Slovencev, kateri konečno zna polagoma peljati v boljši tir.
Tega koraka vdeležil seje celo divji štajerski poslanec za Mariborsko okolico. — Težka zguba zadela je skupino slovenskih poslancev s smrtjo zna-čajno odločnega Božidara Raiča, ki sicer novinic v političnem delovanji in mnogokrat preognjevit za borbo v velikih četah, nikdar ni prezrl, kedo je in kedo ni, v soglasji z onim kar koristi narodu.
Da bi mu bil naslednik njegov vsaj podoben v značajnosti!
Bolehanje poslanca Obreze, katero ga je napadlo, kakor koncem zasedanja upamo, da kmalu mine srečno, prestal zelo hudo bolehanje tržaški poslanec Nabergoj.
Dela in teškega posla čaka še mnogo naše poslance za bližnjo prihodnost. — Bog jim daj zdravja, moči in sloge!
Iz Selške doline 20. jun. (Konec.) — Še ena reč kmete pri živinski kupčiji ovira, to je nenaravno razdeljen užitni davek ali dac. Ali je to pravično, da od velikega vola pri 6 stotih mesa je ravno toliko plačati treba, kakor od ene gorjanske kravice, katera še 2 stota mesa nima. Oni od vola bo toraj dal od 1 funta mesa davka 3/4 kr., to je 3 dele krajcarja, mali kmet od svoje kravice pa 2 krajcarja od funta, ali ni to tako velik razloček, da bi se ta reč uže zavoljo pravice mogla pre-narediti? Na to opozarjamo vse tiste družbe in oblasti, katerim jo blagor Kmetijskega stanu v resnici mari, da se ta reč kmalu bolj pravično razdeli. Je še veliko druzih reči, ko bi se imele v prid kmetijstva saj nekoliko prenarediti, pa naj bo za danes. Pri priložnosti kaj več, ker kmetijstvo se bo le zboljšalo, ako se bodo predrugačile tiste reči, ki njegov napredek ovirajo in več oči tudi več vidi.
Nek dninar pri nas je bil nevarno bolan in bin-koštne praznike previden s sv. zakramenti. Stanovala sta z materjo v podstrešji neke hišice. Med binkoštnim ponedeljkom in torkom ponoči žena nekoliko zaspi; ko se prebudi, ni bilo bolnika v postelji, vrata pa na ste-žaj odprta. Žena začne klicati in iskati; tudi drugi ji pomagajo. Iskali so celo noč in ves drugi dan pa bolnika ni mogoče dobiti. Danes 20. junija ga še niso dobili. Govori se, da je imel vročinsko dolezen in je v tisti blaznosti ponoči  zašel   v vodo  ali  pa v grmovje,
kjer leži. To je žalostna novica iz naše doline, pa naj bo v svarilni izgled, da bolnikov, posebno zmešanih, ni brez gotovega strežnika puščati.
Podružnica sv. Cirila in Metoda je imela danes prvi občni zbor, ker so pravila potrjena. Za predsednika je izvoljen gosp. France Šli bar, odborniki so pa učitelj g. Bergant, častita gospoda JanezSušnik in Janez Valpotič; letnikov imamo blizo 30, podpornikov število pa ni še določeno. Da se je to koristno društvo ustanovilo, gre se zahvaliti g. Valpotiču. Kdor naše razmere pozna, ve, da med hribi kraj za društva ni zlo ugoden, in se mora še le ljudem pomen društva razjasniti, potem se še le zapišejo, kar pa tudi ni brez truda. Zdaj pa mi dovolite še nekaj besedi sprogovoriti od našega bralnega društva, katero bo prihodnje leto desetletnico obhajalo. Predsednik mu je čast. gospod Jan. Val ptič, denarničar č. g. Janez Suš ni k, tajnik gt učitelj Miha Bergant, in udov je blizo petdeset. Častni ud je č. g. Janez Bizjan. Letnina je le po 1 gold., kar je prav malo, ker smo naročeni na kovice", »Slovenca", „Slovana", „Edinost", „Mir", „Slov, Gospodarja", „Zvon", „ Vrtec", »Dolenjske Novice", na »Društvo sv. Mohora" in ^Matico Slovensko", dalje se je kupila »Ljudska knjižnica" in več kot za 5 gold. raznih knjig. V knjižnici imamo uže čez 270 knjig slovenskih raznega obsega vsakemu udu na razpolaganje na dom pripravljenih. Da se pa pri pičlih dohodkih to vzdrževati more, gre hvala gospodoma duhovnima pomočnikoma za brezplačno sobo skoz vsa leta, da društvu ni treba najemnine plačevati. Dalje društvu daruje o „Danico" častiti gosp. župnik, „Narod" in „Weltblatt" g. Franc Šlibar, „Sočo" g. Kos v Gorici, „Jurja s pušo" g. predsednik, in na »Rogača" smo tudi naročeni; kako je z »Brenceljnom", ne vem; naročeni smo bili. — Kakor vidite, smo z berilom dobro preskrbljeni. Vse to sem zato razjasnil, da ne bi kdo mislil, da je uže društvo zaspalo, ker je le bolj po tihem delovalo v blagor slovenski. Za pošto se imamo tudi prejšnjemu županu zahvaliti, kakor tudi še za več druzih reči; ker se je tej časti letos odpovedal, smo mu morali druzega naslednika izvoliti, kar se je uže meseca aprila zgodilo. Kmalu po volitvi je prinesel »Slovenec* neki dopis, ki pa ni bil po vsem resničen. Le toliko v odgovor dopisniku, da smo bili skoz vseh 9 let ž njim prav zadovoljni, in ako bi se ne bil odpovedal, bi ga bili gotova zopet volili. Da je z občinskim premoženjem varčna ravnal, se potem ve, da, ako bo prihodnji župan hotel potrebno vrediti. bo moral doklado zvišati, katera da* sedaj le po 5 kr. od goldinarja iznaša. Druzih dohodkov pa občina nima, razun lova. Tudi je vse natančno v zapisnik zapisaval, da se bo naslednik lažje ravnal za, njim. Prejšnji kot sedanji sta vrla Slovenca, v vsakem i oziru zanesljiva zastopnika občine.
Iz Kranja 29. junija. — Naše »slovensko bralno > društvo" priredi dne 4. julija t. 1. na prostornem vrtu. g. J. Goloba na »Stari pošti" slavnost slovesnega otvor--jenja ob enem godovni spomin slovanskih blagovestniko? r sv. Cirila in Metoda.
Pričela se bode slavnost s sv. mašo dopoludne, ini popoludne ob 4. uri se bodo vršile posamezne točket, katerih natančni vspored sledi. Pri tej slavnosti sodelujejo iz prijaznosti pevsko društvo »Lira" in veteranska t godba iz Kamnika v polnem številu.
Vstopnina za osobo 20 kraje. Pri neugodnem vre- -menu preloži se slavnost na nedoločeni čas.
K obilni udeležbi vabi uijudno                  odbor.
Iz Ljubljane. — Spominek Turjaškega Zelenkovičs t še vedno po glavi roji črnoličnemu Mengerju in pa nje- -govim ljubljanskim poročevalcem, kakor pisanje kaže 3 izmed  učiteljskih   krogov.    Ti   nesrečni  ptujci  v  Beli i
Ljubljani celo v Monakovo pošiljajo svoje javkanje z lažnjivimi popisi ljubljanskih dogodeb one nemške slav-nosti. — Uradna „Laib. Zeitg." od zadnje sobote je do-pisune prav dobro stresla za ušesa. — Da bi se pač oaučni minister usmilil teh nesrečnežev in jih rešil slovenskega zraka ljubljanskega, potem jim iz srca privoščimo daleč od nas neko čisto nemškega zraka, — Ljubljana pa ne bo jokala za njimi.
Kar zadeva dogodbe slavnosti same, pripoveduje se nam, da se je tisti praznik nek Duuajčan več ur sprehajal z drugimi Nemci v ^Zvezdi", ko je pa potem bral poročila dunajskih časnikov, vprašal je radovedno, kje se je vendar vse godilo. Znanci mu odgovore: vse to se je godilo v „Zvezdi", kakor ste sami videli. — To je bilo pa tudi nemškemu Dunajčanu preveč in vskliknil je: „0, jetzt begreife ich den ganzen Schwin-del, ich wlis8t schon eine Salben fur solche Hetzer!" (Zdaj razumem vse sleparstvo, jaz bi uže poznal mazilo za take hujskače!)
—  Miriameter. Vsled ukaza c. kr. ministerstva za notranje reči od 12. junija 1884. L, št. 2449, vpeljale so se v vseh uradih civilne in vojne uprave meterskim meram in utežem kratice. V teh pa doslej ni bilo kratice za miriameter. Ker se je pa zdaj splošno sprejela za miriameter kratica Mm in za ? miriameter pa Mm*, je to z ukazom od 13. maja t. L, št. 7069, c. kr. mini-sterstvo za notranje reči  naznanilo c. kr. deželni vladi.
— Kres in rešnjega telesa praznik, ki sta bila letos na en dan, delala sta si nekoliko škode. Vreme je bilo pri nas sicer ugodno in procesije so mende po vsi deželi kranjski mogle brez ovir prehoditi določena pota in opraviti blagoslove, pa mlajev letos vsaj v ljubljanski okolici ni bilo videti, mende zato ne, ker se po stari navadi mlaji stavijo pred „Rešnjim telesom" kresni večer pa se podirajo med vriskanjem, petjem in vpitjem. Letos bi se po tej šegi mlaj tisti večer moral staviti in podirati in zato jih na mnogo krajih
ni bilo.
—  Treme se še zmiraj ne more zboljšati. Pretekli teden začeli so v ljubljanski okolici s košnjo, ker se zavolj otave ne da več odlašati, pa spravilo se je le prav malo suhe mrve, ker je skoraj vsak dan, zjutraj ali na večer prišel hud naliv, tako da je bila vse sušenje uničeno, ako seno ni bilo uže naloženo ali pod streho. Tudi drugim poljskim pridelkom dela vedno deževje škodo,  žita polegajo,  salata   hiti   v cvet in kar
i bi ravno  sedaj  suhe  gorkote  potrebovalo,   peša ali pa
vodeni.
—  O novem trgovinskem ministru Bacqueheinu pišejo časniki, da se je leta 1847. rodil v Tropavi, rodbina njegova da se je v Avstriji naselila koncem minulega stoletja prišedša s Flandrije. Minister je tedaj še le 39 let star; svoje študije dovršil je v Terezijanski akademiji z odlikovanjem, leta 1869., tedaj 22 let star vstopil je v državno službo, je deloval kot začetnik pri deželnih sodnijah dunajski in linški, potem prestopil je v naučno ministerstvo, kjer je vodil predsedniško pisarno v letih 1871. do 1873. K politični upravi prestopili služil je pri namestuištvih v Brnu, v Pragi in pri različnih okrajnih glavarstvih česko-moravskih dežel. Leta 1876. do 1878. bil je okrajni glavar v Tečenu. Leta 1878. do 1882. služil je Bacquehem kot vodja predsedniške pisarne v Sarajevu. Leta 1881. bil je sicer imenovan za svetovalca deželne vlade v Celovcu, toda vsled prošinj vojvoda wurtemberškega te službe ni nastopil, ampak je tam ostal do leta 1882., ko je bil imenovan za namestniškega svetovalca v Lincu, kjer je bil le malo časa, ker je bil po smrti deželnega predsednika Stummerja imenovan za vodja — kmalu po tem pa za predsednika deželne vlade šleske. — Bacquehem je ne-
oženjeo in govori tudi češko;   brž ko ne se je pač tudi hrvaščine kaj uaučil.
— SI. kranjska hranilnica je v občnem zboru dne 10. t. m. dovolila tukajšnjemu zavodu za uboge 2350 gl. Za to velikodušno, tukajšnji ubožni zakladi došlo podporo podpisani v imenu zavoda za preskrbovanje ubogih javno izreka najtoplejšo zahvalo.
Mestni magistrat ljubljanski 21. dne junija 1886.
Župan: Grasselli.
207