Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalm.park@terme-ptuj.si TEDNIK iL .rfS «sg Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS V Štajerski Ptuj, četrtek, 7. februarja 2019 Letnik LXXII • št. 11 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR Podravje Ptuj • V prostorih nekdanjega KPŠ bodo prodajali vina O Stran 5 Podjetništvo Ormoško • David Vukovič poskrbel za inovacijo na evropskem trgu O Stran 7 Aktualno Dornava • Kdo bo saniral škodo v polenški šolski zgradbi O Stran 2 Podravje Ormož • Kaj vse gre narobe pri gradnji prizidka k športni dvorani O Stran 4 Podravje Ptuj • Mesto ponovno v boj za evropsko prestolnico kulture? Ptuj • Peticija staršev proti povišanju cen v ptujskem vrtcu „Ne pristanemo na zvišanje!" Že po dosedanjih cenah je bil Vrtec Ptuj eden najdražjih v Sloveniji, s 1. februarjem pa seje še podražil. Že ob sprejemu predloga za dvig cen je svetnik Rajko Fajt napovedal, da se prav lahko zgodi, da tokratne podražitve programov v Vrtcu Ptuj starši ne bodo mirno sprejeli. Očitno seje le nekaj dni po seji ta napoved tudi uresničila. Več na strani 3. Aktualno • Namesto izplačila škode mu je zavarovalnica grozila z izvršbo O Stran 5 o Stran 3 V središču • Ali občine brez županskih verig izgubljajo ugled? Foto: Media24 o Strani 8 in 9 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK 70ler Ob sklenitvi naročniškega razmerja vas tokrat čakajo lepe nagrade, ki vam bodo polepšale zimske dni. Več v notranjosti časopisa. 2 Štajerski Aktualno četrtek • 7. februarja 2019 Destrnik • Iščejo investitorje za OPC Drstelja Cena zemljišč bi bila 15 evrov za m2 Nekdanje vodstvo občine Destrnik z županom Vladimir-jem Vindišem je na Drstelji oblikovalo območje, ki bi bilo namenjeno obrtno-poslovni dejavnosti. Za obrtno-po-slovno cono (OPC) velikosti sedem arov so nameravali pridobiti 400.000 evrov evropskega in državnega denarja. Foto: Občina Destrnik Po besedah sedanjega župana Franca Pukšiča bi bilo najprej treba najti potencialne investitorje, ki bi v coni zgradili poslovne in proizvodne objekte ter zagotovili delovna mesta. „V dveh letih po končanju projekta bi morala biti cona 70-odstotno zasedena, oblikovati bi morali tudi 12 delovnih mest. Če ta dva cilja ne bosta dosežena, bomo dolžni EU-sredstva vračati. Danes nimam niti enega resnega interesenta, ki bi se zanimal za nakup in zagon dejavnosti v OPC Drstelja," je v začetku tedna na srečanju s podjetniki iz domače občine dejal Pukšič. Pukšič in Horvat pogrevala stare zgodbe Namesto da bi podjetniki na srečanju prišli do čim več informacij o bodoči OPC Drstelja, čemur je bil sestanek namenjen, sta se sedanji župan Pukšič in nekdanji podžupan Branko Horvat (tudi podjetnik) prerekala o tem, zakaj so zamrli načrti za cono Janežovski Vrh ob glavni cesti Ptuj-Lenart. Šlo je za Pukšičev projekt, ki je obstal na pol poti, Vindiševa ekipa pa ga je nato umaknila. Sedaj ga Pukšič želi ponovno spraviti v življenje. A tudi cone Drstelja še ni obesil čisto na klin. „Sestanek, ki ga imamo danes, bi moral biti pred dvema letoma. Če boste izkazali interes za nakup parcel, potem bomo cono vzpostavili," je dejal. Podjetniki sicer časa za podpis pisma o nameri nimajo veliko. Izteče se danes. Navzoče na sestanku je zanimalo, po kakšni ceni bo občina v OPC Drstelja prodajala komunalno opremljene parcele. Dobili so odgovor, da bi bila cena 15 evrov za kvadratni meter. Za zdaj so v coni oblikovali šest parcel, ki jih lahko glede na želje oziroma potrebe investitorjev združijo. Cona v kraj prihaja pet let prepozno ... V razpravi je bilo slišati očitek, da se OPC vzpostavlja prepozno. „Če bi to bilo pred petimi leti, bi z dejavnostjo skoraj zagotovo šli v cono. Sedaj smo si doma proizvodne kapacitete in prostor že razširili," je razmišljal eden izmed navzočih. V zvezi s cono na Drstelji je bilo slišati tudi pomisleke o neprimerni cestni povezavi, saj da je cesta preozka in se dve tovorni vozili na njej ne moreta srečati. Mojca Zemljane Kidričevo • Nič več za šolstvo Novega vrtca v Cirkovcah ne bo Kidričevski svetnik Toni Frangež (SLS) je na seji občinskega sveta predlagal, da bi občina v dolgoročne načrte umestila gradnjo novega vrtca v Cirkovcah in nasploh širitev oziroma modernizacijo šolskega prostora. Foto: MV Župan Anton Leskovar je bil nasprotnega mnenja. Odgovoril je namreč, da za to za zdaj ne vidi potrebe. „Šolo smo energetsko sanirali, v šoli in vrtcu pa je tudi dovolj prostora za vse otroke. Glede na podatke o številu rojstev potrebe po tem ne vidimo," je povedal župan. (mz) Polenšak • Kdo in zakaj je odstranjeval notranje omete v šolski stavbi Notranjost šole demolirana Nekdanji župan občine Dornava RajkoJanžekovič seje z Iniciativo za waldorfsko šolo na ptujskem območju v letih 2017-18 dogovarjal o možnostih, da bi znova oživili šolski prostor na Polenšaku. Polenška šola že nekaj let sameva. Idej o vsebinah, s katerimi bi objektu ponovno dali življenje, sicer ne zmanjka. A do realizacije ni bila pripeljana še nobena. Pred dvema letoma so stekli pogovori, da bi stavbo ponovno namenili izobraževalni dejavnosti. Izvajali bi osnovnošolski program po waldorfski pedagogiki. Za njegovo uvedbo si je prizadevala Iniciativa za waldorfsko šolo na ptujskem območju. Optimistično so napovedovali, da bi lahko pouk, ki bi sprva potekal v organizaciji Waldorfske šole Maribor, začeli jeseni 2017. A se načrti niso izšli. Med razlogi za to je bila tudi oddaljenost lokacije od mesta. Lani sredi leta so v iniciativi pojasnili, da so načrti, povezani z waldorfsko šolo na Polenšaku, končani. Najemna pogodba pripravljena, ne pa tudi podpisana Novi župan občine Dornava Janko Merc je po prevzemu funkcije ob ogledu šolskega objekta na Po-lenšaku ugotovil, da je notranjost stavbe demolirana. „Šola je katastrofa. Na več mestih so v višino približno enega metra odstranjeni ometi. Najemne pogodbe, ki je sicer s strani občine Dornava parafirana, pa ni bila podpisala nobena stran, ne občina in ne iniciativa," BKafiflbH Foto: MZ V več prostorih so do opeke odstranili omete. Župan Janko Merc pravi, da bodo od povzročiteljev zahtevali sanacijo. je svetnike in javnost s situacijo na Polenšaku na januarski seji občinskega sveta seznanil župan Merc. 24. januarja je župan na Waldorf-sko šolo Maribor naslovil dopis, s katerim jih poziva k sanaciji škode, ki je nastala na objektu. „Po pregledu prostorov na OŠ Polenšak, za katero je Občina Dornava z vami nameravala skleniti najemno pogodbo, smo ugotovili, da ste v prostorih šole s sten odstranili lesene obloge in del ometa. Ker ste notranjost šole s tem poslabšali in povzročili škodo, vas pozivamo, da nastalo škodo nemudoma sanirate in nas pred tem obvestite, na kakšen način boste to storili. Pozivamo vas tudi, da če razpolagate s ključi šole, da jih nemudoma vrnete." Dela so bila opravljena v skladu z dogovorom z občino" V Iniciativi za waldorfsko šolo na ptujskem območju situacijo komentirajo takole: „Vsa dela so bila opravljena v skladu z dogovorom z občino. V želji, da bi šolo Polenšak usposobili za sprejem novih ge- neracij otrok, smo se prostovoljci waldorfske iniciative na ptujskem območju in naši simpatizerji lotili čiščenja prostorov, ki so bili v neustreznem stanju. Iz zapuščene stavbe smo odstranili veliko smeti, očistili prostore in v tem obsegu tudi tiste omete, ki so bili zaradi vlage dotrajani in poškodovani do te mere, da so odpadali sami in bi lahko predstavljali grožnjo, če bi vanje naselili otroke. Menimo, da smo s tem opravili dobro delo in da smo občini prihranili nekaj sredstev pri nadaljnji sanaciji objekta, ki je neizbežna. Slednje je prepoznala tudi prejšnja sestava občinskega vodstva." Mojca Zemljarič Nekdanji dornavski župan Rajko Janžekovič je dejal da so člani iniciative brezplačno in prostovoljno opravili dobro delo. „V stenah je bila vlaga. Odstranili so lesene obloge in sklesali omet. Stene so bile napete od vlage, za oblogami je bilo vse plesnivo. Kjer ni bilo lesenih oblog, so bile stene prepleskane z oljno barvo in niso dihale. Objekt je dotrajan, vlaga je prisotna, tako ali tako bi bil potreben sanacije. Člani Iniciative za vvaldorfsko šolo so se prostovoljno lotili dela, imeli so voljo. Žal se jim načrti niso izšli." Foto: Črtomir Goznik Pogled na prostore, kjer ometov in lesenih oblog niso odstranili. Foto: MZ Središče ob Dravi • Občina se umika iz solastništva muzeja in ormoškega bazena Sprejeli še sklepe o izstopu iz solastništva Da občina Središče ob Dravi izstopa iz solastništva Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in Letnega kopališča Ormož, so na zadnji seji še s sklepom soglasno potrdili središki svetniki. Po tem, ko so svetniki s potrditvijo proračuna za 2019 že črtali postavko za muzej in letno kopališče, so zdaj potrdili še sklepa o izstopu iz solastništva. Župan Jurij Borko je znova poudaril, da tovrstnih stroškov niso več zmožni financirati, saj je obveznosti vse več, za investicije pa jim zmanjkuje denarja: »Velike možnosti imamo za pridobitev kohezijskih sredstev za nadaljevanje obnove vodovoda, ki ga peljemo z vsemi tremi ormoškimi občinami. Projekt imamo tik pred izdajo gradbenega dovoljenja. Ko smo pregledali razdelilnik glede financiranja projekta, se sprašujem, kje bomo vzeli sploh lasten delež sredstev (cca 200.000 evrvo za prvo fazo), ki ga moramo zagotoviti?! Kje pa so še ostale vzdrževalne zadeve! To sicer ne pomeni, da z muzejem ne bomo več sodelovali. To ni samo središka problematika. To je na splošno problematika pravičnega financiranja, saj kot veste, MO Ptuj, ki na tem gradi svoj turizem, plačuje enega zaposlenega, vse tri ormoške občine pa kar tri!« Kar se tiče ormoškega bazena, je župan še dejal, da je potreben celovite obnove, ki je po nekih predračunih ocenjena na 500.000 do 700.000 evrov, česar pa ne zmorejo. V zadnjih desetih letih so sicer za pokrivanje izgub in nujnih vzdrževalnih del porabili približno 51.000 evrov. Monika Horvat četrtek • 7. februarja 2019 Aktualno Štajerski 3 Ptuj • Peticija proti povišanju cen v ptujskem vrtcu Starši: „Ne pristanemo na zvišanje cen vrtca!" Že po dosedanjih cenah je bil Vrtec Ptuj eden najdražjih v Sloveniji, s 1. februarjem pa seje še podražil. Vsi dosedanji dvigi cen so bili sprejeti relativno mirno, tokratni očitno ne bo. V spletni peticiji je v nekaj dneh zbranih več kot 200 podpisov proti podražitvi. Že ob sprejemu predloga za dvig cen je svetnik Rajko Fajt napovedal, da se prav lahko zgodi, da tokratne podražitve programov v Vrtcu Ptuj starši ne bodo mirno sprejeli. Kljub nekaj pomislekom so svetniki predlog za dvig cen z veliko večino potrdili, a le nekaj dni po seji se je Fajtova napoved tudi uresničila. Minuli teden se je organizirala skupina staršev in začela zbirati podpise peticije proti zvišanju cen vrtcev na Ptuju. „Ni osnove in podlage, ni sprememb v vsebini (razen zmanjšanja) - čemu torej zvišanje cen že tako najdražjega vrtca v Sloveniji? Kaj imajo ptujski vrtci več kot v Ljubljani?," se sprašujejo avtorji peticije. Starši so tudi pozvali, da pripnejo fotografije dejanskega stanja vrtcev Ptuj. Eden ključnih razlogov za povišanje cen v Vrtcu Ptuj naj bi bil sklenjen dogovor s sindikati glede napredovanj in dviga minimalne plače. A ta velja za celotno državo, kot kaže primerjava cen po občinah, pa kljub temu ponekod cen vrtčevskih programov niso dvigovali vse od leta 2017. Kot pravi Tadejka Topolovec, sopodpisnica M Foto: DK Starši so začeli podpisovati peticijo proti podražitvi programov Vrtca Ptuj. V Vrtcu Ptuj je 179 zaposlenih, strošek dela pa predstavlja 84 % vseh stroškov. lirati na županjo in svetnike: naj argumentirajo nenehne, predvsem pa zadnjo podražitev. Zanima nas tudi, pri katerem znesku se bodo te podražitve ustavile." Starši: »Se splača delati?« Kot pravi Topolovčeva, se starši sprašujejo, ali se jim sploh splača hoditi v službo, če strošek vrtca predstavlja tretjino plače: „Treba se je ozreti predvsem na aktivno zaposlene. Mi imamo najdražje vrtce. Verjamem, da je brezposelnim tako "povišanje" mizerno (taki plačujejo 20-30 evrov mesečno in so lahko doma z otroki), delovno aktivni pa plačujemo ekstremno drage vrtce, pa še otrok ne vidimo, ker moramo biti v službi. Sprašujemo se, ali se nam sploh splača delati, ali se bo res bolj splačalo biti na socialni podpori?! Si občina Ptuj res želi takšno demografsko sliko? Absolutno ne sprejmemo te podražitve, v nasprotnem bomo primorani ukrepati." S 1. februarjem so višje cene vseh programov Vrtca Ptuj za 6 do 8 %, okrog 30 evrov na ekonomsko ceno. Višina zneska, ki ga plačajo starši, je odvisna od programa, v katerega je otrok vključen, in dohodkovnega razreda, v katerega je družina razvrščena. Podražitvi smo bili priča že 1. aprila lani. Dženana Kmetec peticije, podlage za povišanje cen na Ptuju ni oziroma je starši niso prepoznali: „Razmere v marsikateri enoti so slabe. Na primer v enoti Tulipan so garderobe zelo majhne, stopnice so nevarne, potrebne sanacije. Že starši smo se pogovarjali, da bi bili pripravljeni zagotoviti sredstva za ureditev teh osnovnih problemov. Občina in vrtec ne vlagata v infrastrukturo, nato pa dobimo položnice z višjimi zneski za plačilo. Lani so privarčevali že s tem, ko so ukinili dva obogatitve-na programa: petje in ples. Čemu torej povišanje? Naš namen je ape- Primerjava veljavnih cen programov po občinah v evrih Mestne občine 3-4 leta Kombinirani odd. Strošek živil Celje 450 324 356 356 1,66 Koper 487 343 - - 1,76 Kranj 482 353 392 392 1,75 Ljubljana 485 346 379 379 2,04 Maribor 469 338 338 371 1,89 Murska Sobota 406 406 406 406 1,45 Nova Gorica 507 332 369 369 1,71 Novo mesto 483 349 - - 1,84 Ptuj 528 475 za starše iz MO Ptuj 394,2 429,8 441,86 1,5 Slovenj Gradec 429 324 360 360 1,68 Velenje 426 316 333 333 1,3 Vir: gradivo za mestni svet MO Ptuj Gerečja vas • Po lanski toči in povodnji Kiseljaku zavarovalnica ni ocenila škode Škode mu niso priznali, grozili so mu celo z izvršbo Nezadovoljni kmet Janko Kiseljak iz Gerečje vasi opozarja na neprofesionalno delo zavarovalnice. Kljub temu daje večkrat prijavil nastalo škodo zaradi toče in povodnji na njegovem kmetijskem zemljišču, cenilec škode ni prišel ocenit. V jezi ni želel plačati letne premije, zavarovalnica pa mu je zato zagrozila še z izvršbo. Kmet Janko Kiseljak iz Gerečje vasi se je ogorčen in obupan s svojo zgodbo obrnil na nas. Lansko leto maja ga je presenetila toča in mu oklestila pridelek. Njivo s sladkorno peso je imel zavarovano v sklopu skupinskega zavarovanja Zadruge Kooperativa Kristal preko Agro zavarovalnice. »Ko je toča oklestila moj pridelek, sem klical na zavarovalnico. Obljubili so mi, da bodo prišli pogledat in ocenit škodo, vendar nikogar ni bilo,« je jezno povedal Kiseljak. Klical jih je še večkrat, vendar žal dokazov za to nima, saj ni poslal elektronske pošte. Po nekaj neuspelih poskusih se je zato obrnil na Zadrugo Kristal in oni so nato pisno, preko elektronske pošte, prijavili nastalo škodo zavarovalnici. Tudi po tem na Kiseljakovo zemljišče ni bilo nobenega cenilca. Zavarovalnica: »Toče pri Kiseljaku ni bilo« Na Agro zavarovalnici so odgovorili, da je škodo prijavil prepozno. »Za gospoda Kiseljaka smo po elektronski pošti prejeli prijavo škode 5. junija za škodni datum 2. junij 2018. V tem času v okolici, kjer ima zavarovane površine, toče ni bilo. Toča je takrat škodo povzročala po Goričkem. Po splošnih pogojih velja navodilo, da mora oškodovanec škodo prijaviti v štirih dneh od dneva nastanka. Torej tudi če je bilo mišljeno, da se prijavi škoda za 2. maj, je bila sporočena prepozno,« je pojasnil direktor slovenske podružnice Agro zavarovalnice Benjamin Schlauer. Še več! Četudi bi upoštevali neurje v maju, se to po mnenju zavarovalnice na Kiseljakovem zemljišču sploh ni zgodilo. »V maju toča ni uničevala pridelka. Sploh pa ne na površinah, ki so v okolici Gere-čje vasi, Skorbe, Hajdoš in v bližnji okolici. Škode so bile tam znatno večje zaradi obilice padavin. Zavarovanec ni prijavil škode po poplavi oziroma je imel v zavaro- Foto: Vida Božičko Janko Kiseljak je ogorčen nad odnosom zavarovalnice. valni polici vključeno varianto nadomestne setve, ki vključuje riziko poplave, pozebe, viharnega vetra in škodljivce živalskega izvora,« še pojasnjuje Schlauer. Zadruga Kristal: »Škoda je bila tudi v Podravju« Na Zadrugi Kooperativa Kristal pa pravijo, da navedbe zavarovalnice o tem, da naj neurij ne bi bilo na območju Gerečje vasi, ne držijo. »V maju je bila škoda tudi v Zlato-ličju in Slovenji vasi, tako da je bila zagotovo tudi pri Kiseljaku,« je pojasnil Vladimir Hunjadi iz Zadruge, ki ne ve točno, v čem je nastal zaplet, saj so drugi zavarovanci škodo dobili povrnjeno. »Večina zavarovancev je utrpela škodo po poplavah na osnovi obilice padavin konec aprila in v začetku maja. Delno po Podravju in Pomurju ter na Goričkem je bila prisotna toča. Na osnovi ocenitve škode je bila priznana ponovna setev na celotnih površinah njiv ali pa samo delno, kjer je bil poškodovan vznikli pridelek. Škode so bile ocenjene pri vseh zavarovancih, ne glede na zavarovan riziko, in dokončno poplačane najkasneje do 15. septembra 2018,« so še povedali na Agro zavarovalnici. Kiseljak: »Zgrožen sem nad odnosom« »Škodo sem vsekakor imel tudi jaz. Pridelek je bil za 25 ton manjši, kot bi bil sicer. Zaradi odnosa zavarovalnice sem prizadet in zgrožen. Ne morem verjeti, da se lahko tako obnašajo,« je še povedal kmet Ki-seljak. Zaradi nepoštenega odnosa se je tako odločil, da premije za zavarovanje ne bo poravnal. Ko je tako dobil položnico za plačilo premije v višini 52,55 evra, je ni poravnal. Decembra je zato dobil opomin pred izvršbo. »Zaradi neplačila so mi zagrozili, v sedmih dneh sem zato plačal teh 50 evrov. Ni problem znesek, gre za odnos in princip,« je ogorčen Kiseljak. Vida Božičko 4 Štajerski Podravje četrtek • 7. februarja 2019 Ormož • Kaj vse gre narobe pri gradnji prizidka k športni dvorani Novičke Številne težave, nefunkcionalna tribuna, podražitev projekta Gradnjo prizidka k Športni dvorani Hardek spremljajo številne težave in zapleti. Če sploh in kdo bo nosil odgovornost? Zaradi gradnje več kot milijonskega prizidka k športni dvorani, ki je v zaključni fazi, občinsko vodstvo še kar boli glava. Izbrani izvajalec, ljubljansko podjetje VG5 je jeseni 2017 začelo gradnjo te pomembne pridobitve, s katero bodo pridobili 1.100 kvadratnih metrov uporabnih površin z garderobami, fitnesom, tribuno ter drugimi prostori, dvorana pa bo tako imela praktično vse, kar imajo moderne dvorane. Sliši se lepo, a kaj ko gradnjo skorajda od samega začetka spremljajo številni križi in težave. Poročali smo že o večkratnem zatekanju v dvorano ob spomladanskem deževju zaradi gradbinčeve nepravilne zaščite. Voda je curljala po steni ter uničila parket. Dela so se tudi precej upočasnila. Rok za končanje je po pogodbi konec februarja letos, po prvotnih obljubah gradbinca pa bi investicijo lahko končali že lansko poletje. A daleč od tega. Gradbinec naj bi te dni celo zaprosil za podaljšanje roka, vendar ga na občini niso odobrili. Nejevoljni so med drugimi domači rokometaši - ti namreč dvorane že lep čas ne morejo uporabljati ne za tekme kakor tudi treninge ne. Ne nazadnje pa so se v prizidku že pokazale nekatere neposrečene projektantske rešitve. Veliko kritik je slišati predvsem na račun novozgrajene tribune, ki z motečimi stebri zastira pogled. Tukaj so še dodatna dela in podražitve projekta. Investicija, ki bi morala prvotno stati 1,277 milijona evrov, se je z aneksom podražila za deset odstotkov na nekaj več kot 1,4 milijona evrov. »Občina Ormož ima dolgo zgodovino težav na gradbenih projektih« Kdo je kriv za napake pri gradnji športne dvorane ter da je treba določiti pravila igre na področju investicij, so na zadnji seji izpostavili v listi Gradimo prihodnost skupaj Ormož. »Občina Ormož ima dolgo zgodovino težav na gradbenih projektih, zaradi katerih imajo tako občina kot različna društva in organizacije večjo premoženjsko ško- Foto: Arhiv ST Vrbnjak: »Podjetje VG5 ima nabiralnik v ljubljanskem tehnološkem parku...« Po oceni župana Danijela Vrbnjaka je do napak pri izgradnji hardeškega prizidka prišlo predvsem zaradi slabo pripravljene projektne dokumentacije ter nesrečne roke pri izbiri izvajalca. »Izvajalec, kije sicer znan po tem, je pomanjkljivosti pri dokumentaciji znal dobro izkoristiti. Podjetje VG5 je locirano v Tehnološkem parku Ljubljana, tam ima nabiralnik, drugo pa vemo, na kak način izvajajo... V tej naši preljubi Sloveniji je tako, da potrebuješ nabiralnik in človeka, pa se lahko prijavljaš na milijonske projekte in potem delaš s podizvajalci. To je največji problem teh naših razpisov, da se prijavljajo z dumpinškimi cenami.« IC Piramida Maribor Park mladih 3 2000 Maribor SSsS-KSff555" , SLAŠČIČAR .PEK r www.icp-mb.si V petek 15. 2. . ob 9.00 (višja šola 11.00) V soboto 16. 2. . ob 9.00 Veliko kritik je slišati predvsem na račun novozgrajene tribune, ki z motečimi stebri zastira pogled. do. Le eden izmed mnogih je gradnja prizidka pri športni dvorani. Rokometnemu klubu je nastalo več tisoč evrov stroškov, izpad bomo imeli tudi pri mlajših selekcijah, kar se bo videlo šele v prihodnjih letih. Trenutni pogoji so nemogoči. Tudi sama šola ima veliko motenj glede pouka športne vzgoje. Opravljajo celo nadomestne ure in imajo le eno malo dvorano, kjer se otroci lahko gibajo. Treba se je zavedati, da je veliko investicij slabo vodenih in zato tudi slabo izvedenih. Še zlasti škripa pri nadzoru. Treba je dobiti odgovore, zakaj ima občina vedno znova težave pri postopkih pridobivanja in priprave razpisne dokumentacije, izbire investitorja ter samega nadzora! Zakaj vedno prihaja do zamud in do podpisovanja aneksov, da se te investicije Gradnja prizidka se je ob vseh težavah s prvotnih 1,277 milijona evrov podražila na nekaj več kot 1,4 milijona evrov. višajo?! Treba je pripraviti ukrepe, da se bomo v prihodnje temu izognili,« je dejal svetnik Matej Hebar, ki ga je še zanimalo, kdo nosi politično in strokovno odgovornost za ta stanja. Vrbnjak: »Dela je treba končati in upati, da bo glava čim manj bolela!« Tudi župan Danijel Vrbnjak je prikimal, da so določene zadeve okrog izgradnje omenjenega prizidka alarmantne. »Gradnja je sedaj prešla v zaključno fazo, tako da moramo biti pametni, kako to izvesti. Imamo težave s parketom, zavedamo se, da vse ni bilo kakovostno opravljeno, kot bi moralo biti, ter da so bile manipulacije tudi z določenimi materiali ... Če kdo spremlja samo gradnjo in kaj vse se tam notri dogaja - je to katastrofa. Na investicijo, ki bi morala krasiti Ormož in bi ji morali ploskati, se je zneslo kup polemik in negativnih debat. A dela je treba končati, potem pa upati, da nas bo glava čim manj bolela,« je dejal Vrbnjak ter še dodal, da se bodo v prihodnje morali drugače lotiti investicij. Monika Horvat Sveti Andraž • Naložbe v občini Gradili bodo kolesarske poti V predlogu andraškega občinskega proračuna za prihodnje leto je najdražja investicija izgradnja kolesarske poti Čagona-Drbetinci-Vitomarci-Trnovska vas. Za omenjeno naložbo je rezerviranih 358.000 evrov. Sočasno z gradnjo državne ceste v Vito-marcih, od table z imenom kraja do križišča pod osnovno šolo, bodo uredili pločnik za 48.000 evrov in javno razsvetljavo za 15.000 evrov. Pomembna pridobitev bo tudi medgeneracijski športni park pri Podružnični osnovni šoli Vitomarci, za kar je v proračunu rezerviranih 42.415 evrov; postavili bodo otroška igrala in orodje za street workout itd., bo pa projekt vključeval tudi nekaj t. i. mehkih vsebin. EM Ptuj • Prioritete podžupana Kolariča Za prometno varnost občanov Novi stari ptujski podžupan Marjan Kolarič se bo tudi v prihodnje zavzemal za urejanje cestne infrastrukture: »Vedno sem in bom zagovarjal varnost ljudi v prometu, od pešcev do kolesarjev. Prav prometna varnost naših občanov bo moja prioriteta tudi naslednja štiri leta. Lokacije, kjer je ta problematika še posebej pereča, so znane: Grajena, Nova vas, pa tudi cesta Budina-Spuhlja.« Kot je še dodal Kolarič, se bo zavzemal še za ureditev kuhinje in jedilnice v Osnovni šoli Mladika ter vežice in poslovilnega prostora na ptujskem pokopališču. Še naprej pa namerava pomagati številnim aktivnim gasilskim in športnim društvom v mestni občini Ptuj. (ms, ur) Maribor • Prepoved obiskov v UKC Pojav črevesnih bolezni Na Oddelku za nevrološke bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Maribor zaradi pojava črevesnih obolenj prepovedujejo obiske. Svojce bolnikov in druge obiskovalce prosijo, da prepoved obiskov upoštevajo, svojci pa lahko v primeru nejasnosti po telefonu prosijo za pojasnilo le-čeče zdravnike in nato upoštevajo njihova navodila. Prepoved velja do preklica, predvidoma pa do ponedeljka, 11. februarja, so sporočili iz mariborskega kliničnega centra. (ms, ur) Ptuj • Zdravstveni dom Gripa na pohodu Foto: Arhiv občine Te dni imajo v Zdravstvenem domu Ptuj ogromno dela zaradi obolelih z gripo. Direktorica Metka Petek Uhan opozarja, kako pomembna je higiena. Poudarja, da je obisk zdravnika nujen le v primeru zapletov, sicer lahko bolniki, če bolezen poteka brez zapletov, pokličejo svojega osebnega zdravnika, si uredijo bolniški dopust in pridejo le na dogovorjeno kontrolo. Oboleli imajo namreč več možnosti, da se okužijo še s kako drugo boleznijo ali da z gripo okužijo druge. (dk) Foto: Arhiv Foto: M H Foto: M H Foto: Arhiv četrtek • 7. februarja 2019 Politika Štajerski 5 Ptuj • EPK 2025 Ponovno v boj za prestolnico kulture? Županja Nuška Gajšek je potrdila, da Mestna občina Ptuj resno razmišlja o vložitvi kandidature za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. W W ^ O MARIBOR 2012 evropsha prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj Ptuj je bil leta 2012 soorganizator EPK. Načelno podporo svetniških skupin ima, naslednji teden bo preverila še politično podporo preostalih spodnjepodravskih občin. To bo zraven zagotavljanja potrebnih sredstev ključen element pri sprejetju dokončne odločitve o morebitni kandidaturi. „Na kolegiju županov Spodnjega Podravja bomo predstavili projekt EPK 2025. Zanima me, ali imamo pri tem podporo ali ne. Izjemno pomembno je, da se pri tem projektu pozicioniramo kot regijsko središče, le tako bomo lahko uspešni. Veliko stvari je še nedorečenih, a da se sploh lotimo naslednjih korakov, je ključna načelna podpora lokalnega okolja. Zelo pomembno bo seveda zagotoviti potrebna sredstva v občinskem proračunu, za kar bo potrebna politična volja," pravi Gajškova. Koliko sredstev natančno bi potrebovali, županja še ne ve. Če bo sprejeta odločitev za vložitev kandidature, pa gre Ptuj tokrat v to samostojno. S tem bi se pridružili nekaterim slovenskim občinam, med drugim Kranju, Novi Gorici in Ljubljani, ki so že napovedale kandidaturo. Kako bo z občino Lendava, ki se je za kandidaturo na Evropsko prestolnico kulturo 2025 pripravljala zadnji dve leti, še ni znano. Iz programskega sveta sta odstopila dva ključna človeka, ki naj bi to pomursko občino popeljala na poti proti cilju, Mitja Čander in Aleš Šteger. Prav slednji je tisti, ki zdaj pripravlja kandidaturo za Ptuj in bo županom spodnjepodravskih občin naslednji teden predstavil ta projekt. Mestna občina Ptuj je sicer v sklopu Zavoda Maribor 2012 skupaj z Mariborom, Mursko Soboto, Novim mestom, Slovenj Gradcem in Velenjem že izvajala ta evropski kulturni projekt. Čez šest let pa naj bi bila dovolj pripravljena, da bi ga izpeljala povsem samostojno. Dženana Kmetec ISKANI IN VEDNO AKTUALNI -POKLICI V GOSTINSTVU IN TURIZMU Turistični informator Prodajalec turističnih storitev Receptor Turistični animator Vodja cateringa / Ljubezen gre RES Dietni kuhar { sko,, Kuhar Natakar Qo G "9 SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM MARIBOR vljudno vabi na informativna dneva 15. in 16. februarja 2019 Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor SREDNJA ŠOLA Mladinska ulica 14 a ZA GOSTI NSTVO 2000 Maribor IN TURIZEM Telefonska številka: 02 / 23 50 010 MARI BOR Elektronska pošta: ss.gtmb@guest.arnes.si Ptuj • Nova (za zdaj) poslovna in ne več gostinska dejavnost na Slovenskem trgu V prostorih nekdanjega KPŠ bodo prodajali vina V centru Ptuja je praznih lokalov, namenjenih poslovni dejavnosti, ogromno. Nekaj jih je v lasti zasebnikov, 12 je občinskih. Kmalu naj bi bil en manj, saj naj bi na Slovenskem trgu 8 zaživela nova dejavnost. Se bo tudi tu zapletlo podobno kot v Ulici heroja Lacka? Bo v prostorih nekdanjega KPŠ še sploh kdaj gostinski lokal ali bo to le poslovni prostor? Mestna občina Ptuj je novembra lani objavila javno zbiranje ponudb za oddajo poslovnega prostora na Slovenskem trgu 8 v najem. Na javni razpis je prispela ena ponudba. Najemna pogodba je veljavna od 1.1. 2019 in je sklenjena za nedoločen čas. Vrednost najemnine znaša 500 evrov mesečno. „V poslovnem prostoru se bo opravljala dejavnost prodaje vin," so pojasnili na ptujski občini. Poslovni prostor ima uporabno dovoljenje za izvajanje dejavnosti trgovine, prodajalne. Podoben postopek kot v Ulici heroja Lacka, kjer je najemnik želel iz poslovnega prostora namembnost spremeniti v gostinsko, je potreben tudi na Slovenskem trgu 8. Na občini sicer podobnih zapletov v tem primeru ne pričakujejo. Potrdili pa so, da je v teku izdelava projekta za spremembo namembnosti v gostinsko dejavnost. Po gradbenem zakonu je za spremembo namembnosti objektov potrebno gradbeno dovoljenje. Na vprašanje, ali je v mestu še 12 praznih poslovnih prostorov in 32 stanovanj Trenutno je v mestu praznih 12 poslovnih prostorov ter 32 stanovanj. Na občini so pojasnili, da se bo prodaja praznih stanovanj nadaljevala v skladu z Načrtom razpolaganja nepremičnega premoženja, ki je sestavni del proračuna za leto 2019, oziroma ko se uredijo zemljiškoknjižna stanja. Po neuradnih, a zelo zanesljivih informacijah bo na Slovenskem trgu vi-noteka Kogl. več takšnih lokalov, ki zaradi spre- le: „Če je trenutno namembnost membe zakonodaje ne bodo več poslovnega prostora gostinska, gostinski, so iz MO Ptuj odgovorili se le-ta ne bo spremenila. Za spremembo namembnosti v gostinsko dejavnost pa je potrebno gradbeno dovoljenje." Kdo je najemnik, ki bo izvajal dejavnost prodaje vin na Slovenskem trgu, podatka na občini zaradi varovanja osebnih podatkov niso podali. Neuradno, a zanesljivo smo izvedeli, da gre za vinarstvo Kogl, ki je v lasti Franca Cvetka. Ta tega ni ne potrdil ne zavrgel. Dejal je le, da še o tem ne želi govoriti. Dženana Kmetec Kdaj je za spremembo namembnosti potrebno 100 % soglasje? Ko gre za večstanovanjsko stavbo, je ta po Stanovanjskem zakonu sestavljena iz posameznih skupnih delov, pri čemer so skupni deli solastnina etažnih lastnikov posameznih delov. Ti skupni deli so skupni prostori, zemljišče in skupne inštalacije, naprave ter oprema. Kadar izvedbena dela v posameznem delu pomenijo tudi poseg v skupne dele, etažni lastnik ne sme začeti delati brez soglasja etažnih lastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na teh skupnih delih oz. tri četrtine solastniških deležev, kadar gre za posle, ki presegajo okvir rednega upravljanja. Za gradbena dela in izboljšave, za katere je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno soglasje vseh etažnih lastnikov. Če se torej posega v skupne prostore in skupne inštalacije, se morajo s tem strinjati vsi solastniki večstanovanjske stavbe. Kungota • O dvorani in cesti skozi drevored Na dvorani letos nova okna in vrata Svetnica Zdenka Holc (SLS) je na seji sveta občine Kidričevo poizvedela, kako bo s financiranjem obnove dvorane v naselju Kungota pri Ptuju. Po besedah Holčeve je dvorana potrebna temeljite sanacije. Za zagotovitev večje prometne varnosti v kraju bi bilo po njenem mnenju v bližini dvorane smiselno zgraditi tudi krožišče. V letošnjem proračunu je za dvorano predvidenih 17.800 evrov. Holčeva meni, da gre za znesek, ki je bistveno prenizek, da bi se z njim lahko pokrili stroški celovite prenove (stavbno pohištvo, fasada, opleski ...). Župan Anton Leskovar je pojasnil, da gre za začetni vložek. Dejal je, da se bo obnova financirala fazno. „Postav-ko 17.800 evrov smo v proračunu oblikovali na osnovi predračuna za zamenjavo stavbnega pohištva. „To je za začetek del. Z rebalansom lahko sredstva dodamo letos, ali pa potem v prihodnjih letih s pro- računi. Vam pa že sedaj povem, da obnova fasade ne pride v poštev. Prebarvali jo bomo, izolacije pa ni smiselno nameščati. Izračuni so pokazali, da glede na to, koliko so dvorane izkoriščene, so energetski prihranki neznatni. Drugo je, če se objekt uporablja vsak dan ali pa V proračunu je za obnovo dvorane v Kungoti pri Ptuju rezerviranih 17.800 evrov. S tem zneskom bodo pokrili stroške zamenjave stavbnega pohištva. samo nekajkrat čez zimo," je poudaril župan. Holčeva je župana in občinske svetnike opozorila še na po njenem mnenju nevarno cesto med Kungoto in Prepoljami - skozi drevored, mimo dvorca Ravno polje. Povedala je, da naj bi bila cesta tako nevarna, da krajani peš po njej ne upajo. Vsako leto naj bi se na tej cesti zgodila tudi prometna nesreča. Zato predlaga, da občina ob cesti zgradi pločnik. „Koliko ljudi stanuje tam okrog? Menda gre za tri, štiri hiše," je razmišljal župan. Holčeva je dejala, da naj bi bilo stanovalcev oziroma hiš nekoliko več, nekje sedem. Iz nadaljnjega županovega pojasnila je bilo moč sklepati, da občina pločnika na tej lokaciji ne namerava zgraditi. Mojca Zemljarič Foto: DK Foto: CG Foto: MZ 6 Štajerski Podjetništvo četrtek • 7. februarja 2019 Ormož, Središče ob Dravi • David Vukovič poskrbel za inovacijo na evropskem trgu Ko hobi spremeniš v podjetje Središčan David Vukovič je na evropski trg prinesel novost: iznašel je prvo električno desko, ki jo je poimenoval Flying Rodeo. 30-letnik je začel svoj posel iz čistega hobija, z veliko truda, lastnimi talenti in sposobnostmi. Kot ljubitelja vodnih športov ga je motilo, da so ti odvisni od vetra. Z veliko mero ustvarjalnosti, vztrajanja in iznajdljivosti se je lotil izdelave lastnega plovila oziroma deske, ki bi omogočala uživanje na vodi tudi v brezvetrju. Po več mesecih trdega dela ob 9-10-urnem delovniku v službi je izdelal prvo električno plovilo oz. desko (e-foil), poimenovano Flying Rodeo, nato pa stopil na podjetniško pot. »Gre za inova-tivni produkt; električno desko, ki se dvigne nad vodno gladino do 60 centimetrov s pomočjo hidrokrilc, doseže do 55 km/h in je okolju prijazno,« izum obrazloži David. Da je ideja vredna razvoja, je bila prepričana tudi njegova partnerica Barbara Zadravec, študentka podjetništva: »David je zelo zanimiv človek, ki zelo rad ustvarja. Vedno se je po službi lotil kakšnega projekta. V tem je našel svoj smisel. In jaz sem bila del tega. Poskusil je že z razvijanjem številnih produktov - od električnih rolerjev, pametne denarnice itd., a se v tem ni našel. Sedaj pa je hobi spremenil v podjetje. Počasi je začel nastajati e-foil in pri tej ideji sem ga z veseljem podprla ter postala del njegove ekipe.« Sodelujete z inovatorjem prvega e-foila na svetu David je imel dober projekt, a premalo sredstev. Pustil je službo, odprl podjetje Highfly, z inovativno desko sta kandidirala na razpisu za nepovratna evropska sredstva - in uspela. Med 120 prijavljenimi ino-vativnimi produkti so jih izbrali 40, med katerimi je bil tudi e-foil Flying Rodeo. »Začetki so bili zelo težki. Bilo je ogromno neprespanih noči, saj sva podjetje morala odpreti, še preden sva vedela, ali bo razpis sploh uspel. Ko nama je uspelo, je bila po razpisu poleg direktorja potrebna še ena zaposlitev in tako je David zaposlil še mene. Že za Foto: Osebni arhiv Tako izumitelj David Vukovič in Barbara Zadravec z električno desko drsita po vodni gladini. izplačilo plač sva potrebovala precej denarja, še vedno pa nisva imela končnega produkta, ki bi ga lahko prodala. Samo en prototip. Skoraj sva obupala. David se je vmes že zaposlil ... Nakar naju je kontak-tiral Nick Leason, ki je naredil prvi e-foil na svetu. Našel naju je preko interneta, kjer sva objavljala svojo zgodbo. Najprej nama je zagrozil s tožbo, saj ima isti produkt, ki je zaščiten v Ameriki. Kmalu pa je ugotovil, da ima David veliko znanja, saj je popolnoma sam naredil e-foil. Nick pa je zato potreboval celo kup strokovnjakov in denarja,« začetke opisuje Barbara. In tako se je rodilo sodelovanje, ki je mladima podje- tnikoma dalo veter v krila. David je za Portoričana začel razvijati različne produkte, kot je zložljiv propeler, ta pa jima v zameno ponuja baterije in brezžični vodoodporni pilot za električno desko. »Nekateri vprašajo, zakaj tega ne izdelujem sam, vendar se je treba zavedati, da je Nick samo za razvoj tega pilota porabil 300.000 evrov,« je pripomnil David, nato pa je pogovor prekinil telefonski klic. Izdelke prodajata v tujino »Ravnokar sva prodala propeler na Švedsko,« se čez nekaj sekund Izum mladega podjetnika, električna deska Flying Rodeo. prismeji David in doda, da na tržišču takšnega propelerja iz letalskega aluminija, kot ga izdeluje on, ni moč kupiti. Težke začetke podjetniške poti namreč premagujeta tudi s trženjem nekaterih posameznih elementov za električno desko, kot je motorni pogon, posamezni propelerji, e-foil dajeta tudi v najem, David pa se ukvarja še s 3D-modeliranjem. Inovacije sta še do nedavnega sestavljala kar na domu, s pomočjo ormoškega mrežnega podjetniškega inkubatorja in tamkajšnje občine pa sta v Ormožu dobila svoje prostore. Izdelke tržita preko spleta, predvsem v tujino - od Kanade, Avstralije, Nemčije, Švedske in Amerike, cene pa se gibljejo od nekaj sto evrov za propelerje do 9.800 evrov za celotno desko. »Najina želja se je v bistvu že izpolnila. Hotel sem iti iz tega sistema - šola, služba, pokojnina. Želel sem, da tudi sam nekaj dosežem, izumim - in to se je uresničilo. Sedaj greva s tokom naprej, najin cilj pa je, da sva samostojna in neodvisna, da proizvajava kakovostne produkte ter sva mednarodno prepoznavna. No, to sva deloma že,« še skleneta mlada podjetnika. Monika Horvat Ptuj • Obletnica Aktiva sindikalnih aktivistov Za sindikalne in delavske pravice Pri Aktivu sindikalnih aktivistov Ptuj se pripravljajo na praznovanje 35-letnice svojega dela, ki so jo dopolnili v letu 2018. OB TAKI VLADI NL POTREBUJEŠ a^K ali 1 rwi (A mm t pwit m 5 gC^ ¡¡LEPO! i 1 -M - \\ c. \ - jM VT' - v-f M I . W? Foto: Črtomir Goznik Zgodovina sindikalnega gibanja na Ptujskem je izjemno bogata. Ptuj se je zapisal tudi po prvi stavki učiteljev v Sloveniji. Tudi v samostojni Sloveniji je bilo že več učiteljskih protestov. Tudi s priložnostno razstavo v Domu Franca Krambergerja na Ptuju se želijo spomniti na nekatere prelomne dogodke sindikalnega gibanja na Ptujskem, stavke in druge oblike delavskega nezadovoljstva v tem okolju, s katerimi so javno opozarjali na kršenje nekaterih osnovnih delavskih pravic in na premajhne plače za opravljeno delo. S težavami se niso srečevali samo v TGA Kidričevo, kjer so se pripravljali na modernizacijo primarne proizvodnje aluminija, temveč tudi v številnih drugih podjetjih. Še danes so nekateri prepričani, da če takrat v TGA ne bi bili uvedeni ukrepi družbenega varstva, danes kidričevske tovarne ne bi bilo več. Na Ptuju je bila organizirana prva stavka učiteljev v Sloveniji, pred 80 leti prva stavka v ptujskih železniških delavnicah. Bogata je tudi zgodovina sodelovanja sindikatov bratskih občin. V arhivih ptujskih sindikalnih organizacij in v Zgodovinskem arhivu Ptuj hranijo veliko tega gradiva, ki bo pomagalo osvetliti in spomniti na oblike delavskega nezadovoljstva na Ptujskem. Pričakujejo, da jih bodo odprli za javnost, s tem pa omogočili, da bo razstava dala temeljit vpogled v vsa ta dogajanja. Pri Aktivu sindikalnih aktivistov, ki ga vodi Edi Kupčič, pa ne brskajo samo po zgodovini. S svojim aktivnim delom opozarjajo tudi na nekatere današnje anomalije v družbi - da se gospodarska rast odraža samo na debelini plač določenih skupin delavcev oz. zaposlenih, tudi zaposleni v gospodarstvu si zaslužijo več, ne samo plač, tudi udeležbo pri dobičku, da ne bodo nagrajeni samo vodstveni kadri. Tudi upokojenci so bolj ali manj na obrobju, „še niso na vrsti", delijo se jim samo drobtinice. Skupaj z drugimi, vključno z Zvezo društev upokojencev Slovenije in posamezni društvi upokojencev ter borci, pa bijejo bitko tudi za zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bi že zdavnaj moral zagledati luč sveta. MG Foto: M H I I 2014 I 2015 I 2016 I 2017 I 2018 I Število prebivalcev občine Zavrč (na prvi dan leta) 1.773 1.727 1.722 1.819 1.604 Zavrč • Spremembe občinskega prostorskega načrta Se bo v Hrastovec priselilo sedem mladih družin? Na 1,15 hektarja velikem zemljišču v Hrastovcu, kjer so sprva nameravali zgraditi vrtec in zdravstveni dom, bo, kaže, kmalu zraslo sedem individualnih stanovanjskih hiš. „iLani je število prebivalcev znatno upadlo činski prostorski načrt: omenjeno območje enote urejanja prostora ni več namenjeno centralnim dejavnostim, temveč stanovanjskim površinam. »V času do sprejema občinskega prostorskega načrta v letu 2015 sta se obe dejavnosti že umestili na drugih lokacijah; vrtec v okviru stavbe Osnovne šole Cir-kulane-Zavrč v Zavrču, zdravstvena ambulanta pa v sklopu upravne stavbe v naselju Goričak. Na ta način je potreba po izgradnji omenjenih objektov ugasnila,« so razložili na završki občini. Vir: Statistični urad RS Zemljišče arov. Foto: arhiv Občine Zavrč bodo razdelili na sedem enot, vsaka bo v povprečju merila sedem S spremembo prostorskega načrta bo občina omogočila izgradnjo sedmih individualnih hiš na komunalno opremljenem območju, uredili naj bi tudi skupne zelene površine in otroško igrišče. Do tja bo pot sicer še dolga: na javni razgrnitvi spremenjenega prostorskega načrta pripomb sicer ni bilo, nadaljnji postopek bo predvidoma trajal približno pol leta (soglasoda-jalcev je namreč več kot 20). Župan občine Zavrč Slavko Pravdič je poudaril, da bo nato treba najti še investitorja ... O cenah se tako še ni moglo govoriti, a so na završki občini napovedali »cenovno dostopno gradnjo«. Poudarili so, da si želijo okrepiti število prebivalcev v občinskem središču: »S pomočjo z urbanističnega vidika kakovostno urejenega območja, namenjenega bivanju, in cenovno dostopnih stanovanjskih stavb želi občina v sodelovanju z investitorjem preprečiti odseljevanje mladega prebivalstva iz občine in mu ponuditi možnost bivanja v svoji občini, pa tudi privabiti prebivalce, ki so zaposleni na območju občine Zavrč, a bivajo zunaj nje. Na ta način bi povečali število prebivalcev in zmanjšali potrebo po dnevni mobilnosti.« Eva Milošič četrtek • 7. februarja 2019 Podeželje Štajerski 7 Slovenija, Sp. Podravje • Sadjarji po novem plačujejo prispevek za promocijo Sadjarji bodo plačali 20 evrov po hektarju za promocijo Sadjarji so se odločili za kolektiven vstop v shemo Izbrana kakovost. Za ta namen bodo po hektarju svojih površin plačevali 20 evrov za promocijo. Tako bodo skupaj nastopili na tržišču in potrošniku približali slovensko sadje. Z novim letom so sadjarji začeli plačevati prispevek za promocijo. Z novim letom so sadjarji začeli plačevati prispevek za promocijo. Obvezen je za vse sadne vrste, ki se pridelujejo v Sloveniji. Prispevek bodo plačali po hektarju kmetijskih površin intenzivnega sadovnjaka in od količine odkupljenega, v Sloveniji pridelanega sadja, namenjenega predelavi. Višina prispevka za nosilca kmetijskega gospodarstva je 20 evrov na hektar intenzivnega sadovnjaka, ki ga ima v uporabi, in se obračuna letno. Višina prispevka za predelovalca sadja pa je 1,50 evra na tono v Sloveniji pridelanega sadja, ki se ga predela. Izdanih bo 1.400 odločb, s katerimi bodo odmerjeni prispevki za plačilo v skupni vrednosti 77.000 evrov. Agencija je tako že začela izdajati odločbe za plačilo prispevka. »Gre za generično promocijo, za katero so se odločili sadjarji sami. Sedaj to ni več izbira. Vsak, ki intenzivno prideluje sadje, je zavezan k plačevanju in je tako del promocije Izbrana kakovost - Slovenija,« je povedal Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijskega zavoda. Za sadje, ki ga prodajo v šole, je nova znamka nepomembna Kaj to pomeni za pridelovalce, nam je razložil eden od sadjarjev iz Vitomarcev. Andrej Toš se ukvarja s pridelavo različnih sort jabolk, ima pa tudi nasad jagod. »Zdi se mi dobro, da smo pristopili k taki promociji. Upam le, da bo promocija dosegla svoj namen in bodo slovenski potrošniki tako večkrat kupili domače slovensko jabolko,« je razložil Toš, ki večjih sprememb pri samem delu ne načrtuje. »Certifikat zahteva, da jabolka pobiramo ob pravi in točno določeni zrelosti. Tudi pri jagodah je pomembno, da jih trgamo ob točno določeni stopnji sladkosti. To sicer pomeni nekoliko več doslednosti, vendar pa pri sami predelavi za delo v mo- jem sadovnjaku ne bo sprememb,« je še pojasnil in dodal, da zaradi novega certifikata pričakuje večjo prodajo v trgovinah in morda tudi nekoliko višjo ceno, vendar slednjo šele čez nekaj časa, ko se bo znamka med kupci prijela. Opozarja tudi, da za velik del njegovega pridelka oznaka Izbrana kakovost sploh ne bo igrala nobene vloge. Andrej Toš ima 20 hektarjev kmetijskih površin. To pomeni, da bo zaradi novega prispevka letno odštel 400 evrov. »Znesek se mi ne zdi previsok. Upam le, da ne bo prišlo do takšnih težav kot pri drugih živilih pod znamko Izbrana kakovost. Opažam namreč, da pod to nalepko trgovci pogosto prodajajo nekakovostne izdelke. V to kategorijo naj bi spadala le prva kakovost, pogosto pa se pod to oznako trži tudi drugi ali tretji kakovostni razred,« je kritičen Toš. »Večino prodam v vrtce, šole in druge javne zavode. Tam ni potrebna nalepka o izvoru izdelka na vsakem jabolku, saj jih sam pripeljem tja in zato vsi vedo, kje so zrasle,« je še pojasnil in dodal, da promocijo plačuje za vse izdelke, četudi je ta pomembna le za tisti del, ki ga bo prodal v trgovini. Vida Božičko Cirkulane • Državno prvenstvo v striženju ovac Na prvenstvu pričakujejo 200 ovac Prihodnje leto bo Društvo rejcev drobnice Haloze praznovalo okrogli dve desetletji delovanja, ob jubileju bo državno prvenstvo v striženju ovac potekalo v Cirkulanah. Državno tekmovanje bo prihodnje leto nosilo že 23. zaporedno številko, a ga bodo prvič pripravili kje v Spodnjem Podravju. Organizator bo Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Društvo rejcev drobnice Haloze bo soorganizator, prvenstvo pa bo spremljala tudi državna razstava plemenskih ovac in koz. Predsednik haloškega društva rejcev drobnice Ivan Hemetek je razkril, da so priprave na državno prvenstvo že v teku: »Datum še ni določen, prireditev bo predvidoma septembra 2020 v Cirkulanah.« Državno prvenstvo v striženju ovac vsako leto poteka v dveh kategorijah: v ročnem striženju s škarjami in v striženju z električnimi škarjami. Strokovna komisija meri predvsem čas striženja, vendar ocenjuje tudi kakovost striženja, šteje število vreznin in upošteva odnos do živali; zaradi neprimernega ravnanja z ovcami lahko tekmovalca tudi diskvalificira. V predtekmovanju vsak tekmovalec postriže po pet ovac, najboljši štirje se uvrstijo v finale. V finalu tekmovalci ostrižejo po osem ovac, najboljši med njimi v manj kot minuti... Na prvenstvu v Cir- kulanah pričakujejo okoli 20 do 25 tekmovalcev v obeh kategorijah, pa tudi lepo število radovednežev. »Za tekmovanje bomo potrebovali okoli 200 ovac, že to bo organizacijski zalogaj,« je priznal Hemetek. Prvenstvo v Cirkulanah bodo obe- nem tudi kvalifikacije za svetovno prvenstvo v striženju ovac (organizirajo ga vsaki dve leti); najboljši strižci ovac z vsega sveta se bodo leta 2021 pomerili na še neznani lokaciji. EM Slovenija • Lastniki gozdov premalo poznajo zakonodajo Skoraj nihče v traktorju nima ekokompleta Obvezna oprema pri delu v gozdu je določena z zakonom, preverja pa se le pri kontrolah v certificiranih gozdovih. Na podlagi teh pregledov je ugotovljeno, da večina pri delu v gozdu uporablja obvezno zaščitno opremo. Težave so le še pi uporabi zaščitne čelade, saj jo nekateri z izgovorom, da jih pri delu moti, ne uporabljajo. Veliko večje je nepoznavanje obvezne zaščitne opreme ob morebitnem izlitju olja. Zakon namreč predvideva, da mora vsak traktor imeti tako imenovan ekokomplet, ki ga uporabijo, če se olje v gozdu razlije. Tega pa nima skorajda noben lastnik gozda. »Zakon velja za vse izvajalce tako v državnih kot zasebnih gozdovih. Res pa je, da se tovrstna opremljenost preverja le pri kontrolah v certificiranih gozdovih. Pri lastnikih necertificiranih gozdov bomo le redko srečali stroje, opremljene z ekokompletom, razen v primerih, ko dela izvajajo profesionalni izvajalci,« pojasnjuje Egon Rebec, koordinator za področje gozdarstva v KGZ. Kmetijska zbornica pri izvajanju regijske certifikacije gozdov vsako leto pregleda določeno število lastnikov, ki so včlanjeni v regijsko certifikacijo gozdov PEFC. V letu 2018 so skupaj pregledali 43 gozdnih posesti. Skupaj je v regijsko certifikacijo vključenih že 1140 lastnikov, ki gospodarijo z 286.408 ha gozda, kar predstavlja več kot 24 % slovenskih gozdov. Skladno z zahtevami slovenske certifikacijske sheme je zbornica v letu 2018 že sedmič ocenila trajnostno gospodarjenje z gozdovi. V letu 2018 so bila pri rednem in izrednem ocenjevanju gozdnih posesti ugotovljena neskladja pri 33 % lastnikih gozdov, kar je bistveno manj kot v prejšnjih letih. Veliko lastnikov še ne upošteva zakonskega določila, da mora biti vsak stroj, ki dela v gozdu, opremljen s kompletom za primer izlitja olja. Pri pregledu skoraj tretjina lastnikov gozdov, ki sami spravljajo les iz gozda, ni imela traktorja opremljenega s tako imenovanim ekokompletom. Pri lastnikih, ki sami delajo v gozdu, in izvajalcih, se pri kontrolah za namen certifikacije gozdov posebej preverja opremljenost za varno delo v gozdu. Pri uporabi motorne žage se zahteva, da ima delavec zaščitne čevlje, zaščitne protivrezne hlače, zaščitno čelado z vezirjem in glušniki, ki ne sme biti starejša, kot je napisano v navodilih za uporabo, in zaščitne rokavice. »Le redko se še najde izvajalca v gozdu, da ne bi bil ustrezno opremljen. Le pri manjših lastnikih še opazimo, da tu in tam kakšen še nima protivreznih hlač. Pogosteje opazimo nedoslednost pri uporabi zaščitne čelade, ker kot pravijo izvajalci, jih preveč moti pri delu, ker je niso vajeni uporabljati,« še pove Rebec. Vida Božičko Slovenija • Podeljenih 244 certifikatov NPK Največ poklicnih živinorejcev Kmetijska zbornica Slovenije je v preteklem letu podelila 244 nacionalnih poklicnih certifikatov (NPK) za poklicno usposobljenost enega od poklicev kmetijske ali živilske smeri. Pri pridobitvi certifikata so bili vsi kandidati, ki so izpolnjevali pogoje za pridobitev izbranega NPK, uspešni. Največ NPK-jev je bilo v letu 2018, kot je že večletna tradicija, podeljenih za NPK živinorejec/ živi-norejka in sicer ima kar 113 kandidatov od letošnjega leta pridobljeno poklicno usposobljenost za opravljanje tega poklica, sledijo poljedelci (45), sadjarji (31) in vinogradniki (23). V letu 2018 je opazen pozitiven trend pri številu kandidatov za NPK zelenjadar, ki se v preteklih letih skoraj ni izvajal, prav tako je več interesa za pridobitev NPK za izdelovalca kruha, potic, peciva in testenin. NPK-je bo zbornica glede na interes izvajala tudi v letošnjem letu. (ur) 8 Štajerski V središču četrtek • 7. februarja 2019 Spodnje Podravje • Županske verige imajo v več kot polovici spodnjepodravskih občin Ali občine brez županskih verig i Ob nedavnih prvih, konstitutivnih sejah novoizvoljenih občinskih veljakov so se marsikje spet zableščale županske ver jih je mogoče občudovati in kakšni simboli jih krasijo, pa tudi, kateri župani protokolarne galanterije ne marajo prev Od 19 občin Upravnih enot Ptuj in Ormož se jih z županskimi verigami ponaša kar 11. V občinah Cirkulane, Gorišnica, Juršinci, Podlehnik, Središče ob Dravi, Sveti Andraž v Slovenskih goricah in Trnovska vas županskih verig nimajo, vendar to ni nič posebnega; županske verige nimajo niti v mnogo večji Mestni občini Maribor. Najbrž najdražjo župansko verigo imajo v Mestni občini Ljubljana; njena nabavna vrednost znaša33.976 evorv. V občini Destrnik podatkov o županski verigi nimajo, si jo pa župan navadno nadene le enkrat letno - ob občinskem prazniku. Županska veriga občine Dornava je izdelana iz srebra in dolga Več deset ali celo sto ur ročnega dela Mihael Tominšek je povedal, da iz ekonomskih razlogov nobena županska veriga pri nas ni bila izdelana iz čistega zlata: »Uporabljajo se manj drage barve kovine, kot sta baker ali medenina - še vedno drage, a neprimerljivo cenejše od zlata. Te kovine so potem površinsko obdelane na način, da dajejo videz zlata, kar med drugim pomeni tudi nikljanje in nato galvansko pozlato s 24-karatnim zlatom.« Razložil je, daje vsaka veriga unikatno umetelno delo več mojstrov: »Potrebni so ročno ukrivljanje žic, površinska obdelava, zlatenje, graviranje, površinska obdelava, spajkanje, izdelava okrasja... V verigo je lahko vloženih več deset ali celo sto delovnih ur in precej poti med posameznimi mojstri obrti...« Temu primerne so tudi cene, je razkril: »Te znašajo od dobrih 1.000 do 3.000 evrov plus DDV, odvisno od bogatosti okrasja in zapletenosti verižnih členov, ki so vselej narejeni vsak posebej, na roke. Seveda bi se za to dalo narediti industrijsko orodje, a to veliko stane, hkrati pa bi bile potem vse verige šablonske. Tu pa gre za načelo, daje prava županska veriga ročno delo in unikatnega videza, kot so občinski simboli oz. grbi.« Najdragocenejšo župansko verigo imajo na Ptuju Občina Ocenjena vrednost županske verige (v evrih) Ptuj 20.000 Hajdina 4.260 Žetale 790 Majšperk 417, vrednost šatule za verigo še približno 52 Opomba: v preostalih spodnjepodravskih občinah z vrednostjo županskih verig ne razpolagajo. približno 75 centimetrov. Sestavljajo jo grb občine in 30 elipsastih členov, od tega 12 členov predstavlja simbole imen vasi v dor-navski občini. Župansko verigo je zasnoval bivši dornavski župan Rajko Janžekovič (občino je vodil med letoma 2006 in 2018), leta 2007 jo je izdelalo ptujsko zlatarstvo Tofant. Župan si verigo nadene ob občinskih praznikih, zlatih porokah in pomembnih odprtjih. V občini Hajdina se ponašajo s srebrno župansko verigo s trdo pozlato. Dolga je 125 centimetrov, na njenih členih so vgravi-rani imena in priimki županov z letnicami vodenja občine. Verigo je leta 2010 izdelal unikatni oblikovalec Stane Randl. Župan si verigo nadene le enkrat letno, ob občinskem prazniku. Kaj namesto verige uporablja • V VI v • majsperska županja Županska veriga občine Kidričevo je dolga 65 cm in ima osem členov. Nosi podobo divjega kostanja, ki je tudi v grbu in zastavi občine, ter napis »Župan Občine Kidričevo«. Verigo je zasnoval Valt Jurečič v prvem mandatu občine. Župan si poseben okras nadene ob občinskih praznikih, zlatih porokah in drugih pomembnih dogodkih v občini, skupno približno petkrat letno. Župansko verigo občine Maj-šperk sestavljajo veriga in poz- lačena medalja z občinskim grbom. Verigo sestavlja devet kostanjevih listov iz približno en milimeter debele medenine, krasita jo vgravirana napisa »župan« in »Občina Majšperk«. Izdelek je zasnoval Valt Jurečič, izdelali so jo leta 1997. Majšperška županja Darinka Fakin je razkrila, da županske verige sploh ne uporablja: »Ob občinskem prazniku na osrednji prireditvi in ob podelitvi občinskih priznanj nosim srebrno priponko z grbom občine, ki jo nosijo tudi svetniki občine.« Županska veriga občine Mar-kovci je iz pozlačene medenine, tehta okoli 700 gramov. Sestavlja jo 27 pravokotnih ploščic, na verigi je v tehniki emajla upodobljen grb občine. Verigo je leta 1999 zasnoval in izdelal zlatarski mojster Stane Randl, župan si jo nadene ob pomembnejših občinskih prireditvah in sprejemih. Protokolarna ovratnica župana občine Ormož je iz pozlačenega srebra. Dolga je 65 centimetrov in tehta približno tri četrt kilograma, hranijo jo v posebej za to izdelani embalaži. Verigo sestavlja 26 členov; 14 jih je pravokotne oblike, osem je kvadratov, dva imata obliko malega ščita, eden pa velikega ščita. Na slednjem je vgraviran občinski grb, na kvadratnih členih pa grozdi in prekrižani žitni klasi. Verigo so izdelali leta 2007, župan jo nosi ob zaprisegi županovanja, na svečanih sejah občinskega sveta, slovesnostih ob vročanju občinskih priznanj, svečanih spre- Foto: arhiv Občine Zavrč Členi zaurške občinske verige imajo obliko určeu. Verigo je treba prilagoditi višini župana Županska veriga je bolj ali manj dragocena, iz srebrne ali zlate kovine umetelno skovana in pletena okrasna veriga, ki je županu položena preko ramen - tako, daje speta na hrbtni strani, na prsih pa jo spenja kolajna z vgraviranim občinskim grbom. Teža je razporejena spredaj in zadaj, verigo za vratom praviloma spenja verižica. To je mogoče premakniti za nekaj členov in verigo tako prilagoditi višini župana. Izdelovalec županskih verig Mihael Tominšek je poudaril, da so verige načeloma univerzalne: »Se pa spomnim, da smo morali za občino Grosuplje originalni dizajn podaljšati za dva člena -zaradi zelo visokega župana, ki bi mu sicer veriga stala previsoko in ne bi bilo častno oz. lepo.« Dornavsko župansko verigo je zasnoval nekdanji župan občine Dornava Rajko Janžekoi jemih župana, slovesnostih ob obletnicah in jubilejih občanov, ki se izvajajo v javnih prostorih; skupno približno desetkrat letno. »Na drugih prireditvah nosi župan lento izjemoma, na osnovi ocene pomembnosti dogodka in primernosti uporabe lente,« so razkrili na Občini Ormož. Na ptujski verigi vsak župan pusti sled Najdražjo župansko verigo v Spodnjem Podravju imajo v Mestni občini (MO) Ptuj. Izdelek je iz srebra, površina je polirana in pozlačena s trdo pozlato. Veriga tehta 750 gramov, dolžina izdelka je takšna, da županu leži na celem telesu; spodnji del z grbom sega približno do višine popka, približno ena tretjina izdelka pa sega preko ramen na hrbet. Na zgornji tretjini verige je distančna verižica, ki izdelek drži pri miru. Osrednji element ima obliko ščita z občinskim grbom, sestavlja jo še 20 elementov, povezanih z veznimi členi. Na MO Ptuj so pojasnili, da se izdelek po obliki navezuje na zgodovinsko opravo oz. srednjeveški oklep: »Glavni simbol izdelka je grb, ki je reliefno izdelan in ima intarzijo križa v rdeči barvi. Ostali elementi so ploščice v valovitih formah, na katerih je napis PO-ETOVIO.« Na zadnji strani osrednjega elementa je vgravirana še letnica 1567, ko je ptujski grb v Grbovni knjigi opredelil Zacharia Bartsch. Na verigi so vgravirani tudi mandati županov, začenši z letom 1991. Avtor izdelka je oblikovalec nakita Stane Randl, protokolarno ovratnico so izdelali in v protokol občine uvedli leta 1996. Župansko verigo župan oz. županja nosi ob občinskih praznikih, ob podelitvi občinskih priznanj in drugih protokolarnih dogodkih. V občinah Sveti Tomaž in Videm županski verigi sicer imajo, a na naša vprašanja niso odgovorili. Kako se bo odločil • VI * v novi završki župan Veriga župana občine Zavrč je izdelana iz kovine, prevlečene z zlato barvo. Meri približno 80 centimetrov in tehta 300 gramov. Sestavlja jo 40 členov; nekaj jih je v obliki vrčev, preostali so v obliki spirale. Veriga ima graviran grb završke občine, napis »Župan Občine Zavrč« in grozd, simbol vinogradništva. Verigo je leta 1997 zasnoval in izdelal Valt Vir: občine četrtek • 7. februarja 2019 V središču Štajerski 9 izgubljajo ugled? 'ige oz. lente. Preverili smo, kakšno funkcijo imajo, koliko stanejo, kolikokrat letno v Z verigo je treba v rokavicah - dobesedno Vsaka občina ob verigi prejme tudi navodilo o pravilnem rokovanju z njo. »To je rokovanje v rokavicah, verigo mora polagati asistent, po uporabi je verigo treba hraniti v šatulji in to nato varno spraviti. Čiščenje je dopustno z vato in alkoholom,« je naštel Mihael Tominšek. Tudi ob skrbnem ravnanju se veriga sčasoma obrabi, saj so uporabljeni materiali sorazmerno mehki in občutljivi na poškodbe, je opomnil: »Do te mere, da ni več estetska oz. je videti cenena. Tedaj je čas za popravilo oz. zamenjavo.« Do poškodb lahko pride celo v unikatno izdelani šatulji, je povedal: »Verigo v šatuljo vlagajo površno, v naglici, in pri tem ne uporabljajo priloženih rokavic oz. se te z leti izgubijo. Tako ostri deli verige trkajo me seboj, veriga se sčasoma obtolče, visokosijajna površina kaže mehanske poškodbe, praske, tudi oksidacijo pozlate zaradi rokovanja s potnimi rokami.« Pozlata se sčasoma odrgne, različne umetne smole na različnih okraskih pa lahko porumenijo, razpokajo ali se luščijo... Obnova verige je mogoča zgolj pogojno. »Popraskane površine ni mogoče spolirati brez popolnega razdrtja verige. Ponovna pozlata ni mogoča brez popolne odstranitve prejšnje pozlate, nato niklja in še pod tem je veriga pobakrena, da se nato pozlata prime tudi na spajkanih mestih. Tako je verigo nemogoče obnoviti; dejansko je vselej narejena na novo,« je povedal Tominšek. Cena obnove znaša le od 50 do 75 % cene nove verige, saj za vsako verigo šablone in orodja shranijo. Verige bi bilo praviloma treba obnoviti vsakih deset let, a se za to še ni odločilo veliko občin. Foto: CG -IV . Jurečič. Na Občini Zavrč so povedali, da si je župansko verigo ob svečanih oz. protokolarnih dogodkih nadel le prvi župan Franc Majcenovič: »Nekdanji župan Miran Vuk si županske verige ni imel navade nadeti. Odločitve novega župana Slavka Pravdiča glede nošenja verige še nimamo.« V občini Žetale se lahko pohvalijo z župansko verigo iz manj žlahtne zlate kovine. Dolga je 70 centimetrov, tehta pol kilograma, sestavlja jo 15 členov. Na njej so vgravirani simboli občinskega grba. Verigo je, zanimivo, zasnoval kar občinski svet, vendar s strokovnim vodenjem Valta Jure-čiča (ta je verigo tudi izdelal). Župan si verigo nadene ob občinskih praznikih, na slavnostnih sejah, ob sprejemu pomembnih gostov, na vseh svečanostih občinskega pomena, ob zlatih porokah ter sprejemih devetošolcev in mini maturantov; v povprečju enkrat mesečno. Eva Milošič O površni zakonodaji Županska veriga je protokolarni element, ki izkazuje identiteto in status nosilca. Je del občinske protokolarne galanterije oz. oprave, ki jo zaokrožujejo še svetniške priponke. Veriga je simbol zaupanja občanov v župana in vodstvo občine, županove odgovornosti svojemu občinstvu in višjim državno-upravnim instancam, pa tudi simbol županske časti. Županova dolžnost je, da odet z župansko verigo nastopa na vseh svečanostih, npr. na slavnostnih občinskih sejah, porokah, pa tudi ob začetkih ali končanjih javnih del ter drugih protokolarnih dogodkih. Eden od snovalcev in izdelovalcev županskih verig Mihael Tominšek je opozoril, da je zakonodaja na tem področju napisana sila površno: »Predpisa o nošenju županske verige ni. Občine to področje urejajo z občinskimi odloki, v državi zato ni enotne prakse. Župani, ki imajo lastno župansko verigo, uporabljajo le-to, ostali pa nobene ali pač tipsko protokolarno verigo, ki jo opažam pri poročnih obredih po celi Sloveniji. Občina, ki ne uporablja lastne županske verige, izgublja na ugledu in prepoznavnosti.« Foto: arhiv Občine Hajdina Na hajdinski županski verigi vsak županski mandat «gravirajo na drug člen. Ptuj • Ponovno o dotrajani pokopališki vežici „Od Maribora do Ormoža ni tako slabe vežice" Pred nekdaj meseci smo predstavili idejni zasnovi nove pokopališke vežice na pokopališču na Rogoznici. Za celovito ureditev bi MO Ptuj potrebovala štiri milijone evrov. Foto: MZ MO Ptuj in JS Ptuj bodo enkrat morale ugrizniti tudi v to kislo jabolko in na novem rogozniškem pokopališču zgraditi novo vežico ali pa smiselno obnoviti staro. Kot kaže, bo ideja o novi vežici še vsaj nekaj časa ostala na papirju. Ena izmed možnosti, ki se omenja, je, da bi obstoječo vežico obnovili in s tem začasno rešili težave, s katerimi se srečujejo na pokopališkem prostoru. Obstoječa poslovilna vežica je grajena zelo nefunkcionalno. Poleti je v njej vroče, jeseni in pozimi pa mrzlo, saj piha skozi vse špranje. Na poslovilni ploščadi ni niti metra prepotrebne sence. Podžupan Marjan Kolarič (SDS) je na zadnji seji mestnega sveta situacijo opisal zelo slikovito: „Od Maribora do Ormoža ni tako slabe vežice. Svojci, ki so ob pokojniku, ko ta leži v vežici, zaradi slabih razmer v prostorih vežice tudi zbolijo. Ideja o večmilijonskih vlaganjih v revitalizacijo pokopališča je verjetno nedosegljiva. Ampak nekaj bomo morali narediti." Predlog občine je, da bi v proračunu 2019 za ureditev obstoječe vežice zagotovila 35.000 evrov. Svetnik Janez Rožmarin (NSi) se je na seji spraševal, ali bi bilo v obstoječi objekt smiselno vlagati. „Bojim se, da nam s temi sredstvi ne bo uspelo kaj dosti narediti. Da ne bi bil to potem samo vstran vržen denar ..." Ormož • Opozarjajo na zanemarjene zastave Uničene zastave pred nekaterimi ustanovami Bralko iz občine Ormož motijo razpadajoče in dotrajane zastave ob nekaterih ormoških ustanovah in zavodih. Čudi se, da si tako reprezentativne ustanove dovolijo takšne malomarnosti. Foto: MH Pred ormoško osnovno šolo so dotrajane zastave že pred časom sneli. Ob ormoški osnovni šoli že lep čas stojijo prazni drogovi za zastave. Ravnatelj OŠ Ormož Aleksander Šterman priznava, da so zastave že pred časom odstranili, saj so bile dotrajane, poškodovani pa so tudi drogovi za zastave, do česar je prišlo ob zadnji sanaciji fasade, v isti sapi pa je še dejal, da že odpravljajo problematiko. »Na občino smo že podali zahtevek za nove drogove ter pridobili predračune. Drogove bomo že v ponedeljek postavili na novo mesto in nanje namestili tudi nove zastave,« je še obljubil ravnatelj. Povsem nove zastave pa sedaj plapolajo pred ormoškim zdravstvenim domom. Kot so pojasnili, so dotrajane zastave, nad katerimi so se pritoževali tudi prenekateri obiskovalci, zamenjali pred približno dvema tednoma. Obljubili so še, da bodo v prihodnje temu namenjali več pozornosti ter jih po potrebi sproti zamenjali. Da morajo javni zavodi in krajevne skupnosti sami skrbeti za obešanje in nadomestitev dotrajanih zastav, pa je v zvezi s to problematiko povedal ormoški župan Danijel Vrbnjak: »Občina Ormož skrbi le za zastave, ki so izobešene med prazniki na drogovih ter na sedežu občine. Bomo pa javne zavode in krajevne skupnosti opozorili, da naj skrbijo za pravočasno zamenjavo 'izpranih' oz. poškodovanih zastav.« Monika Horvat 10 Štajerski Ljudje in dogodki četrtek • 7. februarja 2019 Kidričevo • Podelitev jubilejnih plaket in 44. obrtniški ples Znižanje prispevkov in dostojne plače V letu 2018 sta 10,15,20,25,30,35,40,45 in 50 let v obrti dopolnila 102 člana OOZ Ptuj, s 50 leti v obrti pa se lahko pohvali Tinček Ivanuša, Videoprodukcija. jubilanti preteklega leta so skupaj v obrti in podjetništvu preživeli 1960 let. Vsem, ki so se odločili, da bodo tudi zaplesali na tradicionalnem obrtniškem plesu, so priznanja in plakete podelili javno. Visoki obrtniški jubileji so rezultat vztrajnosti in izjemne predanosti delu, je na podelitvi jubilejnih priznanj povedal predsednik OOZ Ptuj Milan Majer. Dobro sodelovanje z obrtniki in podjetniki želi zbornica še nadgraditi, da bodo skupaj še izboljšali njihov položaj, tako v lokalnem okolju kot v vsej Sloveniji. „V stanovski organizaciji se zavedamo, da so pred nami gospodarske razmere, ki bodo drugačne kot v zadnjih letih. Več kazalnikov kaže, da smo dosegli vrh gospodarske rasti; pričakuje se njeno umirjanje. V mednarodnem gospodarskem okolju so prisotna Branko Meh: »Slovenska plača najbolj obremenjena vEU« Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj in plaket za 45 let v obrti (Ašenbrener, Furman in Hanželič) s podeljevalcema, predsednikom OOZ Ptuj Milanom Majerjem in direktorjem OOZ Ptuj Borisom Repičem. Foto: Črtomir Goznik „V OZ Slovenije smo za to, da se zniža bruto plača in za to znižanje poveča plača zaposlenim. Poročilo OECD navaja, da imamo v Sloveniji najbolj obremenjene plače v EU. Še vedno so odprti regresni zahtevki, nedokončana zgodba so tudi poklicne bolezni. Prejšnja vlada nam je želela s pravilnikom naprtiti tudi vse bolezni, kijih lahko dobimo tudi zunaj delovnega časa. Temu smo se ostro uprli. Ta pravilnik tako še danes ni sprejet. Lani smo začeli vajeniški sistem. Letos seje vpisalo 141 dijakov, kar je glede na pomanjkanje delovne sile izredno malo. Ker pa so v šolah plačani po glavarini, je težko pričakovati, da bodo učitelji učence usmerjali v vajeniški sistem. Skupaj z ministrstvom za izobraževanje, ministrstvom za delo, gospodarsko zbornico se moramo dogovoriti za takšen izobraževalni sistem, kot ga imajo v Nemčiji in Avstriji," je o prizadevanjih zbornice za izboljšanje položaja obrti in podjetništva povedal Branko Meh. številna tveganja, od mednarodne trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko do možnega izstopa Velike Britanije iz EU, brez dogovora. Posledično to pomeni zmanjševanje izvoza, ki je bil v preteklem letu največji generator gospodarske rasti v Sloveniji. Napoved gospodarske rasti za leto 2019 je opazno nižja od lanske. Poudariti je tudi treba, da sedanja rekordno majhna brezposelnost in velika zaposlenost nista nujno trajna pridobitev. Vse to zahteva ustrezen odziv gospodarstva, obrti in prav tako politike. Sedaj je skrajni čas za strukturne reforme," je izpostavil Majer, ki je prejemnikom priznanj in plaket čestital za njihovo odličnost in uspešnost. S svojimi dosežki so zgled vsem tistim, ki šele stopajo na njihovo pot. V imenu OZ Slovenije je jubilantom v obrti in podjetništvu s Ptujskega čestital predsednik Branko Meh. Pozitivno je, da se vedno več obrtnikov in podjetnikov ponovno včlanjuje v obrtniško organizacijo, kar je dokaz, da zaupajo zborničnemu sistemu. V letu 2018 se je število članov povečalo za tisoč. Tudi minister za zdravje Samo Fakin obljublja boljše pogoje pri regresnih zahtevkih in poklicnih boleznih. „Če nas bo vlada poslušala, bo tudi bolje za slovensko gospodarstvo. Tudi zato je pomembno, da zaupamo v obrtnozbornični sistem, več kot nas je, boljše nam bo," je Branko Meh še povedal na slovesni podelitvi jubilejnih plaket obrtnikom in podjetnikom s Ptujskega. MG Slovenija • Letošnja licitacija vrednejšega lesa vnovič rekordna Kupci za hlodovino tudi iz Kitajske Organizatorji letošnje 13. licitacije vrednejših sortimentov lesa, na kateri so zbrali vnovič rekordno število hlodov, so v začetku tedna v Slovenj Gradcu odpirali ponudbe. Za 3706 hlodov je ponudbe oddalo 39 kupcev, to je dva več kot lani. Letos je okoli 550 prodajalcev na licitaciji najboljše hlodovine ponudilo 3706 hlodov v skupni izmeri 3724 kubičnih metrov, kar je oboje več kot na lanski licitaciji. Lani je namreč 447 ponudnikov na licitaciji ponudilo 3094 hlodov v skupni izmeri 3006 kubičnih metrov lesa. Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, ki je skupaj z Zvezo lastnikov gozdov Slovenije in ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije organizator licitacije, je z odzivom na letošnjo licitacijo zadovoljen. Skupno je ponudbe oddalo 39 kupcev, med njimi je prvič tudi ponudba kupcev s Kitajske, za katere je ponudbo oddalo slovensko podjetje, je pojasnil. Razstavljeno hlodovino so si namreč letos ogledale tudi tri skupine interesentov s Kitajske. Kakšna je bila letos najvišja ponujena cena za hlod in za kubični meter lesa, bodo organizatorji lici- tacije razkrili na novinarski konferenci prihodnji teden, 13. februarja. Pričakovati je, da bo tako kot vsa leta doslej tudi letos najvišje cene dosegala hlodovina gorskega javorja. Lanske dosežene najvišje cene za hlod in za kubični meter so bile rekordne. Lastnik najdražjega hloda z avstrijske Koroške je lani od nemškega kupca za hlod gorskega javorja dobil skoraj 18.000 evrov. Lastnik s Tolminskega pa je s hlodom gorskega javorja dosegel najvišjo ceno po kubičnem metru, in sicer rekordnih 11.833 evrov za kubični meter oz. 14.935 evrov za cel hlod. Kupec tega hloda je bil prodajalec furnirja Hans Hahn iz Nemčije, ki furnir, izdelan iz gorskega javorja rebraša, prodaja za opreme letal, ladij in godal. Po ocenah organizatorjev se je lani na licitaciji obrnilo za okoli milijon evrov denarja. (staj Starše • 190 gospodinjstev brez kanalizacije Priključnina na obroke V Občini Starše na javno kanalizacijo še vedno ni priključenih približno 190 gospodinjstev. Da bi jih spodbudili k priključitvi, so na zadnji seji sprejeli sklep, ki IV V 1 V 1 V « občanom omogoča obročno plačevanje. Foto'VB Občinski svet je že pred več kot desetimi leti sprejel odlok o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje. Ta znaša 1.020 evrov za eno gospodinjstvo. Ker je ta znesek za marsikoga previsok, so občani predlagali obročno plačevanje. Na zadnji seji so tako svetniki sprejeli sklep, da lahko občani kanalizacijski priključek plačajo v 12 obrokih, in sicer v višini 94 evrov na mesec. Zainteresirani lahko pogodbo po tem sklepu sklenejo do konca aprila. Na kanalizacijo pa se lahko priključijo šele, ko poravnajo vse obroke. VB Ptuj • Šole in sodobna tehnologija Digitalna revolucija v šolah Danes večina učencev bolj ali manj odrašča v digitalnem okolju. S pametnimi telefoni ali tablicami hitro in enostavno pridejo do kateregakoli podatka. Prav zato je način poučevanja povsem drugačen, kot je bil nekoč. Foto VT Učenci od šole pričakujejo več prilagajanja in povezovanja med formalnim in priložnostnim učenjem, kar je v večini primerov omogočeno le z digitalnimi sredstvi. Digitalizacija izobraževalnega procesa pa ne pomeni, da gre zgolj za brskanje po internetu. Ker e-poučevanje zahteva drugačen pristop učitelja, ki je še zmeraj ključni element učnega procesa, mora biti šola odprta za digitalno naravnane projekte in usposabljanja. Učiteljeva vloga se pri poučevanju v digitalnem okolju nekoliko spremeni, saj uporaba digitalne tehnologije pri poučevanju in učenju zahteva povsem drugačen pristop pri prenašanju znanja na učence. S tem, ko učitelj na učence prenaša vsebine na sodoben način, poskrbi, da je pouk tudi bolj zanimiv, učenje pa učinkovitejše. Digitalno ravnanje pa ni le to, da znamo uporabljati pametni telefon. Vlaganje v e-izobraževanje učiteljev je zato toliko pomembnejše, saj vemo, da je težko prenašati v prakso tisto, česar nismo mogli sami izkusiti. Od šole in njene zmožnosti implementacije digitalnega načina podajanja učnih vsebin bo odvisno, kako dobro bo učence pripravila na nadaljnje izobraževanje oz. zaposlitev. Digitalizacija izobraževanja odpira nov kriterij ocenjevanja kakovosti šole, saj se bo njena kakovost merila tudi po tem, v kolikšni meri bo učencem omogočala, da med izobraževanjem pridobijo tista znanja, veščine in kompetence, ki jih zahtevajo novodobni poklici. Vesna Trančar Nogomet Naslednji odmevni prestop: Kidrič v Olimpijo Stran 12 Nogomet Petek v znano sredino, v Kidričevem tudi Čeh Stran 12 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Nogomet Drava zapolnila vrzeli v obrambi Stran 12 Rokomet Krka trn v peti Jeruzalema Strani 13 íPoíluiajti naí na íuitounim. ijilitu! RADIOPTUJ *t*. ¿filetee www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Jure Matjašič, Aluminij »Zame je bila to nora izkušnja« Jure Matjašič je 26-Ietni nogometaš iz Biša, za katerim je sila zanimiva izkušnja igranja v ZDA. Pred podpisom pogodbe z Aluminijem je bil član kluba Sacramento Republic FC iz Kalifornije, ki igra v 2. ameriški ligi. Kakšen nogomet se igra preko luže, kdo so bili njegovi soigralci, kakšno je življenje v Kaliforniji... - vse to in še več nam je zaupal v tokratnem pogovoru. »Že lani sem bil blizu podpisa pogodbe z Aluminijem, a se je nato vse skupaj obrnilo v drugo smer in nogometno pot sem nadaljeval v ZDA," je razkril. Kako pa je sploh prišlo do možnosti odhoda v ZDA? Jure Matjašič: „Osnova je bila ta, da smo zamudili z rokom za registracijo v Evropi, tako da so mi ostale na razpolago le Azija in ZDA, kjer je prestopni rok še potekal. Nato je preko hrvaškega agenta Maria Rubeša, ki je svoj čas deloval v NK Rijeka in NK Istra, prišla ponudba za odhod preko luže. Nisem veliko razmišljal, ampak sem jo nemudoma sprejel. Nikoli nisem te odločitve obžaloval." »Na domačih tekmah smo imeli 12 do 13 tisoč gledalcev« Odšel si v glavno mesto ameriške zvezne države Kalifornija, v Sacramento? Kaj si vedel o klubu Sacramento Republik FC, ki igra v 2. ameriški ligi, t. i. USL Champi-onshipu? Jure Matjašič: „O tej ligi nisem vedel skoraj nič, vse, kar nam je Evropejcem poznano, je liga MLS (Major League Soccer), ki je zadnja leta kar precej medijsko spremljana. Hitro sem pobrskal po internetu in kmalu ugotovil, da gre za zelo organizirano sredino. Klub se že od same ustanovitve bori za uvrstitev v MLS in tudi ob podpisu pogodbe je bila njihova obljuba, da bomo v letu ali dveh napredovali v MLS. Na koncu se to na žalost ni zgodilo, saj klub ni našel investitorja. Pri MLS so tako izbrali drug klub, kar je bilo za Sacramento veliko razočaranje. Klub je sicer odlično organiziran, na domačih tekmah smo imeli 12 do 13 tisoč gledalcev, vse je bilo na visoki ravni." Kakšen je bil tvoj prvi stik s klubom po prihodu v ZDA? Jure Matjašič: „Pred odhodom v ZDA nisem natančno vedel, kaj naj pričakujem, zato me je bilo Jure Matjašič u dresu Sacramento Republic FC malo tudi strah, saj je bil to moj prvi odhod v tujino. V ZDA pa so me že prvi dan sprejeli kot domačina in ni bilo nobenih težav z navajanjem na njihov način življenja. Prilagoditev je sicer trajala kakšen mesec, a sem imel podporo vseh v klubu in so mi vse to zelo olajšali." Kje si živel? Jure Matjašič: „S klubom smo se dogovorili, da en mesec živim z dvema ameriškima soigralcema, da bi bila prilagoditev čim lažja, nato pa naj bi odšel v svoje stanovanje. A smo se nato tako dobro ujeli, da smo vsi trije ostali skupaj v stanovanju vse do konca." Kdo so bili tvoji soigralci v klubu, šlo je za precej pisano druščino? Jure Matjašič: „Prihajali so iz res veliko držav! Za soigralca sem imel npr. Škota Adama Moffat, ki je petkrat osvojil MLS ligo, pa Angleža, kanadskega in kostariškega reprezentanta, pa tudi Portoriča-na in Črnogorca. Ob omenjenih so bili seveda tudi Američani iz vseh koncev države." Kako močna je ta liga? Jure Matjašič: „Ta liga napreduje iz leta v leto, večina klubov dela res odlično. To se vidi tudi po tem, da prihaja vanjo veliko igralcev iz MLS, ob njih pa še veliko mladih neuveljavljenih igralcev. Veliko je tudi Mehičanov, ki so zelo talentirani, nekoliko za Evropo zaostajajo le glede taktike. Kar nekaj ekip iz MLS ima v tej ligi druge ekipe." Kakšno uvrstitev je v tvoji sezoni zabeležila ekipa Sacramenta? Jure Matjašič: „Liga je razdeljena na vzhod in zahod, v vsaki je 18 ekip. Najboljša osmerica iz obeh se uvrsti v končnico, kjer poteka tekmovanje na izpadanje. Mi smo se borili za vrh zahodne konference, na koncu smo v konkurenci Phoenixa (zanj igra npr. Didier Drogba), LA Galaxy 2, Las Vegasa, Portlanda ... osvojili 2. mesto." »V Ameriki je šov prva stvar!« Kakšen je bil sistem igranja tekem? Jure Matjašič: „To je bil eden od najbolj napornih delov. V ZDA to deluje po sistemu NBA tekem in tako zvečine združijo dve gostovanji. Na samo dve gostovanji smo odšli z avtobusom, na vsa druga pa z letalom. Ko smo odšli na drugi del ZDA, smo imeli npr. tekmo v sredo, čez dva ali tri dni pa že v kakšnem drugem bližnjem mestu. Potem je sledila vrnitev in smo imeli po navadi dve domači tekmi. Potem pa spet vse znova ... Ko smo odšli na 'dvojna' gostovanja, je bilo to le potovanje med letališči, hoteli in stadioni." Kako pa so potekali treningi? Jure Matjašič: „Gre za sistem treningov, ki se precej razlikuje od evropskega. Treningi so bili daljši, zelo naporni, več je analiz in pogovorov." Če poznamo NBA tekme, potem vemo, da gre za pravi pravcati šov. Je bilo tudi pri vas tako? Jure Matjašič: „V Ameriki je šov prva stvar! Mi smo imeli dobre navijače, vzdušje na stadionu je bilo vedno odlično, a vseeno sem dobil občutek, da jih je polovica tam samo zaradi šova in zabave." Kako pa si bil sam zadovoljen s svojimi igrami? Jure Matjašič: „Na začetku sem potreboval kakšnih 14 dni, da sem se navadil na sistem igre. Ko sem boljše spoznal soigralce in se ujel z njimi, pa je bilo vse skupaj na precej visokem nivoju. To je bila zagotovo ena od mojih najboljših sezon v dosedanji karieri, verjetno celo najboljša. Za še boljši vtis bi si želel nekoliko bolj bogato statistiko z asistencami in doseženimi goli. V klubu so bili z mojimi nastopi zelo zadovoljni, tudi navijači so me zelo podpirali. Dokaz temu je tudi to, da so me resno spremljale nekatere MLS ekipe, med drugim na tekmi proti Seattlu v pokalu, kjer smo to ekipo iz MLS tudi izločili. Omenil bi še tekmo proti Los Angeles FC, kjer smo proti MLS-ligašu izgubili 2:3, odločilni gol pa prejeli v zadnji minuti tekme." Si se s kakšnimi soigralci posebej dobro razumel? Jure Matjašič: „Z mojima sostanovalcema smo se res dobro razumeli in smo še vedno v stikih. To sta Josh Turnley, ki je že igral tudi za LA Galaxy, in Cole Seiler, ki je že igral za Vancouver. Oba sicer prihajata z vzhoda ZDA." Kakšen je bil vaš stadion? Jure Matjašič: „Kapaciteta stadiona je bila 13 tisoč gledalcev, a je bilo od tega veliko montažnih tribun - tega pri nas verjetno sploh ne bi dovolili. Tudi sicer je bilo sila zanimivo, na kakšnih stadionih smo vse igrali. Pomembno je, da je funkcionalno, da se lepo vidi preko TV-zaslonov, vse drugo jih manj skrbi." Ameriška zgodba pa je sedaj zaključena. Kako je prišlo do razhoda? Jure Matjašič: „To je dolga zgodba. Ko sem podpisal pogodbo s Sacramentom, mi je bilo rečeno, da se bo klub uvrstil v MLS ligo, da jih bo komisija za napredovanje zagotovo izbrala. Gradili so celo nov stadion za 20.000 ljudi, res se je vse pripravljalo za MLS ligo. Na polovici leta je komisija res zasedala, a Sacramento na žalost ni bil med izbranci. Sam sem po preteku pogodbe želel izboljšanje finančnih pogojev, kar pa jim finančni ferplej ni dopuščal. Klub je imel kljub temu možnost podaljšanja pogodbe še za eno leto, kar je tudi storil, a smo se nato na mojo željo vseeno razšli. Do prekinitve pogodbe je prišlo 7. januarja. Zanimivo pa je, da je klub pred tednom ali dvema našel investitorja za MLS, šlo naj bi za ameriškega milijarderja. Ta je sedaj spet pognal gradnjo stadiona, klub bo znova oddal vlogo na komisijo za izbor v MLS ... Ne izključujem možnosti, da me pot še kdaj zanese preko velike luže." Kakšno pa je sicer življenje v Kaliforniji? Jure Matjašič: „Nasploh lahko rečem, da je bila to zame nora izkušnja! Kakšnih večjih problemov glede navajanja na njihov način življenja nisem imel, hrana je bila v redu, izbira je v vseh ozirih res ogromna. V prostem času je veliko možnosti preživljanja, tako sem hodil na košarkarske tekme Sacramento Kingsov, na tekme ameriškega nogometa lige NFL - res je bilo ogromno različnih stvari." Si obiskal Los Angeles? Jure Matjašič: „V LA sem bil nekajkrat, po navadi takrat, ko sem imel koga na obisku: prijatelje, mamo, sestrično ali punco. Takrat smo veliko potovali in obiskali San Francisco in Los Angeles, odšli smo tudi na veliko jezero Tahoe, ki je dobra destinacija. Na potovanjih sem videl tudi veliko drugih mest, med tistimi bolj severnimi bi omenil Portland in Seatle, med tistimi bolj na jugu pa Las Vegas in Phoenix. Že samo zaradi te življenjske izkušnje in ne samo zaradi nogometa je bila to izjemno pozitivna izkušnja." Jože Mohorič Jure Matjašič: »Ne izključujem možnosti, da me pot še kdaj zanese preko velike luže. Po Dravi, Zavrču in Domžalah je Aluminij tvoj četrti klub v Sloveniji. Jure Matjašič: „Zame je to trenutno najboljša opcija. Z veliko tukajšnjih soigralcev sem v preteklosti že igral, bodisi v Dravi, Zavrču ali tudi v Domžalah. Precej je pomagalo tudi to, da sem z večino treniral že lani, tudi trenerja od takrat dobro poznam. V tem letu so pri Aluminiju storili še korak naprej, v trenerski ekipi sta še dva nova trenerja (Emeršič, Vidovič, op. a.). Vsi so me res lepo sprejeli. Najpomembneje pri vsem pa se mi zdi, da klub stoji na realnih tleh, da še vedno sledimo cilju, ki je bil zastavljen pred prvenstvom, torej obstanek in dobre igre v Pokalu Slovenije. Sedaj smo visoko, tudi v polfinalu pokala, kar je odlična popotnica za naprej." Kako gledaš na rivalstvo Maribora in Olimpije? Jure Matjašič: „Lani tega nisem veliko spremljal, a kolikor vidim, je v Olimpiji vedno precej zmešnjave. Zaradi tega se mi zdi, da je malo možnosti, da Olimpija ujame Maribor." 12 Štajerski Šport četrtek • 7. februarja 2019 Nogomet • NK Aluminij Naslednji odmeven prestop: Kidrič v Olimpijo! Izjemno 3. mesto po jesenskem delu sezone je v nogometno orbito izstrelilo številne posameznike Aluminija. Prvi zvezdnik je bil nedvomno hitri in spretni Francesco Tahiraj, med napadalci pa se je posebej izkazal tudi Rok Kidrič. Čeprav so v klubu pričakovali ponudbe na njegov naslov, pa je le redko kdo računal s tem, da bi kariero nadaljeval pri aktualnem državnem prvaku, pri Olimpiji. A se je zgodilo prav to! Dosedanja nogometna pot Roka Kidriča: 13/14 1. 1. 2014 Celje U-19 Šmartno 1928 14/15 31. 12. 2014 Šmartno 1928 Celje 14/15 31. 1. 2015 Celje Dravinja 14/15 30. 6. 2015 Dravinja Celje 15/16 22. 7. 2015 Celje Drava Ptuj 16/17 1. 7. 2016 Drava Ptuj Dob 17/18 1. 7. 2017 Dob Ankaran 17/18 23. 1. 2018 Ankaran Aluminij Iz Aluminija v Olimpijo Iz Aluminija je v Olimpi-jo že veliko pred Kidričem odšlo kar nekaj nogometašev, omenimo Bobana Jovi-ča, Kristjana Lipovca in Andreja Dugolina. 23-letni napadalec (letnik 1995) je v letošnji sezoni pod vodstvom trenerja Oliverja Bogatinova zaigral na 18 tekmah, izpustil je le obračun z Gorico. Na teh tekmah je dosegel šest zadetkov, dva je dodal še v pokalnem tekmovanju. S tem je bil drugi strelec ekipe, za že omenjenim Tahirajem (9). Čeprav je le peščico tekem odigral od prve do zadnje minute, pa je bil s svojo vlogo robustnega napadalca ena od osrednjih figur ekipe. Opravil je veliko »težaškega« dela, nad njim so bili storjeni številni prekrški, ki so pomenili odmor za branilce, obenem pa priložnost za podaje v kazenski prostor. Kidrič je prve nogometne korake naredil v Šmarju pri Jelšah, kjer je ostal vse do srednješolskih let, ko je prestopil v Celje. Tam je ostal vse do zaključka mladinske- Nogomet • NK Aluminij Petek v znano sredino, v Kidričevem tudi mladi Čeh Po Štoru, Koblarju in Matjašiču so v kidričevskem prvoligašu sklenili sodelovanje še z dvema mlajšima igralcema. V tem trenutku si bosta v ostri konkurenci težko zagotovila mesto v začetni enajste-rici, v večji meri pa predstavljata »naložbo za prihodnost«. Ali jima bo uspelo v celoti izkoristiti svoj potencial, oz. ga bodo v kidričevski šumi uspeli razviti do te mere, da bosta lahko postala člana udarne ekipe, pa je v tem trenutku še neznanka. Novinca sta Luka Petek in Marcel Čermak, oba pa sta z NK Aluminij sklenila triletno pogodbo. 21-letni Luka Petek(letniki997) je v svoji dosedanji športni poti že igral za rdeče-belo zasedbo Šu-marjev, kamor je iz ptujske Drave prestopil pred sezono 2011/12. V Kidričevem je ostal štiri sezone in v tem času igral za selekcijo U-15 in kasneje za kadete in mladince v 1. ligi. Sledila je vrnitev v Dravo, kjer je v zadnjih sezonah v članski vrsti zbral več kot 50 nastopov v 2. ligi. V prvi polovici letošnje sezone 2018/19 je igralec obrambne vrste za Dravo nastopil na 14 tekmah, skupaj z enim pokalnim nastopom je v modrem dresu zbral Luka Petek je naslednji nogometaš Drave, ki je u zimskem prestopnem roku zamenjal sredino: kariero bo nadaljeval pri Aluminiju. 1000 igralnih minut. Na začetku letošnjih priprav se je Petek sicer pojavil na treningih Drave, a je zaradi zaostalih obveznosti kmalu nato želel prekinitev sodelovanja. V tem tednu je zgodba vendarle dobila epilog ... Medtem ko je Petek »zgodba iz soseščine«, pa je nekaj povsem drugega Marcel Čermak (letnik 1998). 20-letni Čeh se je kalil v Marcel Čermak je eden redkih Čehov, ki so kdajkoli zaigrali v Sloveniji. V zadnjem desetletju tretji Kar nekaj iskanja je bilo potrebnega, da smo izbrskali kakšnega Čeha, ki je doslej že igral v Sloveniji. Na koncu smo po skrbnem pregledu zadnjih desetih let našli dva: v sezoni 2014/15 je v Celju igral Jiri Jeslinek, v sezoni 2010/11 pa pri Rudarju Franti-sek Metelka. Foto: Črtomir Goznik Rok Kidrič je bil jeseni eden izmed najpomembnejših Členov uspešne zasedbe Aluminija. ga staleža, med člani celjskega prvoligaša pa prave priložnosti ni dočakal. Pot ga je nato zanesla na drugoligaške zelenice, kjer se je kalil pri Šmartnem, Dravinji in v sezoni 2015/16 tudi pri ptujski Dravi (20 tekem, 6 zadetkov). Popoln razcvet je doživel v sezoni 2016/17, ko je zaigral v dresu Rolteka iz Doba. Takrat je pod vodstvom trenerja Damijana Romiha na 24 tekmah zabil 19 golov, s čimer je bil drugi strelec 2. lige. To je bila dovolj dobra referenca za vstop na prvo-ligaške zelenice, kjer je najprej zaigral v dresu Ankarana, od tam pa je januarja lani prestopil k Aluminiju. V Kidričevem se je dokončno uveljavil, plod njegovega trdega dela pa je prestop v Olimpijo. Kidrič je imel s Kidričani sklenjeno pogodbo do sredine leta 2020, zato je morala Olimpija za odkup pogodbe seči kar globoko v žep, po neuradnih informacijah je bila številka šestmestna. Rok je z Ljubljančani sklenil 2,5-letno pogodbo. Po opravljenem zdravniškem pregledu (v torek, op. a.) se bo Kidrič kar najhitreje priključil novim soigralcem na pripravah v Turčiji, kjer delajo pod vodstvom stratega Roberta Pevnika. Če bo dejansko prišlo do odhoda Andresa Vombergarja v tujino - o čemer se veliko govori -, potem bo Kidrič zagotovo med glavnimi kandidati za izpraznjeno mesto v konici napada. Pri Olimpiji bo znova združil moči z Mariem Jurčevičem, ki je v lanski sezoni kot posojen igralec Olimpije igral za Aluminij. »Izjemno sem vesel, da se delo v preteklih letih obrestuje in da sedaj dobivam priložnost v Olimpiji,« je ob prestopu povedal Kidrič in dodal: »Rad bi se čim prej spoznal z novimi soigralci, se ustalil in vključil v delo. Nato si želim izboriti priložnost za igro in jo tudi čim bolje izkoristiti. Da bi posledično igral čim več časa, kar je želja vsakega igralca.« Aluminij je v jeseni v prvenstvu dosegel 35 zadetkov, od tega so jih Tahiraj, Gliha in Kidrič - vsi so v prestopnem roku odšli - dosegli 15. Težko delo za tiste, ki jih bodo morali nadomestiti in tudi nekaj sivih las več za trenerje . JM Nogomet • Drava Dakinda Ptuj Drava zapolnila vrzeli v obrambi Foto: Črtomir Goznik mlajših selekcijah praške Slavie, v zadnjem letu in pol pa je igral v 2. ligi pri ekipi Viktoria Zizkov, za katero je zbral več kot 40 nastopov. Trikrat je nastopil tudi za češko izbrano vrsto U-17. Igra v zvezni vrsti. Ekipi Aluminija se je priključil že na začetku priprav in očitno mu je uspelo prepričati odgovorne, da so mu v podpis ponudili dolgoročno pogodbo. S tem je postal eden izmed izjemno redkih Čehov v slovenskih nogometnih ligah, tudi bolj pozorni ljubitelji nogometa se bodo težko spomnili kakšnega . JM Nemanja Ivanov bo ptujsko vrsto okrepil na mestu centralnega branilca. Leon Martinčevic lahko igra na več igralnih položajih, najbolje se znajde na boku. S številnimi odhodi so v moštvu Drave nastale velike vrzeli, odgovorni jih v zadnjih dneh poskušajo zapolniti. V obrambi jim je to lepo uspelo, novinca na teh položajih sta Nemanja Ivanov in Leon Mar-tinčevič. Nemanja Ivanov je 24-letni visoki centralni branilec, ima srbsko in bolgarsko državljanstvo. Rojen je v Pirotu na srbsko-bolgarski meji, doslej pa je igral v Srbiji, Makedoniji, Litvi in Bolgariji. Nazadnje je bil član bolgarskega prvoligaša Slavia Sofija, ki zaseda 10. mesto v njihovi 14-članski ligi. »Nemanja je na Ptuj prišel na poskusne treninge na priporočilo menedžerja, kar hitro pa je bilo vidno, da bi lahko bil za naš klub primerna okrepitev. Ima dodatno kakovost, kar se od tujcev tudi pričakuje. Gre za tehnično dobro podkovanega igralca, zelo agresiven je v pokrivanju, obenem pa ima voditeljske sposobnosti in lahko hitro postane lider ekipe,« je o njem povedal trener Nikola Jaroš. Drugi novinec v modrem dresu je Leon Martinčevic'. Gre za mladega, šele 19-letnega bočnega branilca, ki se dobro znajde tudi v zvezni vrsti. Nogometno znanje je doslej pridobival v mladinski šoli Varaždina (nekdanjega Varte-ksa), preizkusil se je tudi v Interju iz Zaprešiča, zadnje pol sezone pa je bil član avstrijskega tretjeligaša Allerheiligen (zanj je igral tudi Doris Kelenc). »Z Leonom smo dobili precej agilnosti na bočnem položaju, kar se je že videlo na nekaterih tekmah. Na treningih kaže odličen pristop, in če bo tako nadaljeval tudi na tekmah, potem bomo vsi skupaj zadovoljni,« je dejal Jaroš. Pri Dravi s tem še niso zaključili sestave celotne ekipe, v svoje vrste želijo pripeljati še napadalca in igralca zvezne vrste. »Žal mi je zaradi odhoda Petka, obenem pa je to tudi priložnost za nekatere druge naše mlade igralce, da si priborijo minutažo,« je zaključil Jaroš. JM četrtek • 7. februarja 2019 Šport, šport mladih Štajerski 13 Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Krka trn v peti Jeruzalema Šestnajsti krog rednega dela prvenstva v NLB ligi ni razveselil ro-kometašev in pristašev Jeruzalema. Ormožani so se gostiteljem iz Škofje Loke upirali do 45. minute, ko je zaostanek Vinarjev znašal le en zadetek (21:20). „Žal smo znova odigrali ne-posrečeno v končnici in zmaga je zasluženo pripadla ekipi iz Gorenjske. Enostavno se nismo mogli kosati s hitro igro Loke, čeprav smo se dobro pripravili na njihov način igre. Preveč 'lahkih' zadetkov smo prejeli, obenem pa v napadu zapravili kar nekaj 'zicerjev', ki so nas drago stali. Analizirali smo napake in jih poskušali do tekme s Krko odpraviti ali pa jih vsaj zmanjšati na minimum," je po gostovanju v Škofi Loki razmišljal kapetan Bojan Čudič. Pred Vinarji je na sporedu še eno težko gostovanje. „Odha-jamo v Novo mesto, kjer smo nazadnje osvojili točko (30:30) leta 2015. Krka je bila za nas dvakrat usodna tudi v letu 2018. Najprej nam jo je zagodla v Ljutomeru na polfinalu pokalnega tekmovanja (28:37) in nato še v državnem prvenstvu prvega dela sezone 2018/19 pri Veliki Nedelji (25:29). Gre za izjemno uigrano ekipo z nekaj odličnimi posamezniki. S tremi zaporednimi zmagami (Trimo. Dol Hrastnik. Sviš) so se vrnili v enakopraven položaj za napredovanje v Ligo za prvaka. Proti nam jim igra le zmaga in zagotovo bodo pod rahlim pritiskom, saj si spodrsljaja ne smejo privoščiti. Tukaj vidim našo priložnost na tej tekmi. Seveda se nam mora vse 'poklopiti'. Predvsem v obrambi moramo zaigrati bolje kot v Škofi Loki in vratarski učinek mora biti na nivoju vsaj petnajstih obramb. V napadu smo sposobni doseči 30 golov, kar bi nas zelo približalo uspehu. Nasprotnika spoštujemo, a se ga 3. OP ŽTK Maribor U-16, dekleta: četrtfinale: Lončarič (1.) - Mumlek (ŽTK MB) 6:2, 6:2; polfinale: Lončarič (1.) - Bečirovič-Novak (ŽTK MB, 4.) 6:1, 6:2; finale: Lončarič (1.) - Planinšek (ŽTK MB, 2.) 3:6, 4:6. ne bojimo. Bolj se bojimo samega sebe," je pred novim gostovanjem v Novem mestu povedal trener Saša Prapotnik. Tekma na Dolenjskem je na sporedu v soboto, 9. februarja, ob 18.00. Ormožanom tudi preostali rezultati 16. kroga niso šli na roko, saj je Dol Hrastnik ugnal Dobovo (27:24) in še dodatno začinil boj za obstanek v ligi. Prednost Vinarjev pred Dobovo znaša zdaj tri, pred Dol Hrastnikom štiri in pred odpisanim Svišem devet točk. Pred Vinarji je huda borba za obstanek v ligi in vsaka pomoč s tribun bo več kot dobrodošla. Prvo domačo tekmo v letu 2019 bodo Vinarji odigrali v soboto, 16. februarja, ko bodo pri Veliki Nedelji gostili neposrednega tekmeca za obstanek v ligi Dobovo. Tekma bo imela tudi humanitarno noto, saj bo ves izkupiček s tekme prejela Foto: Črtomir Goznik Ormoški rokometaši bodo proti Krki poskušali izboljšati medsebojno razmerje zmag in porazov. družina 13-mesečne Neže Erjavec. V klubu verjamejo, da bo odziv velik in da bo prav vsak od obiskovalcev z veseljem primaknil kaj malega, a za Nežo in njeno družino velikega pomena. Uroš Krstič Plavanje • Odprto prvenstvo Slovenije Lampretovi finalni nastop Plavalni vrhunec tega dela tekmovalne sezone je za najboljše slovenske plavalce predstavljalo Zimsko odprto združeno državno prvenstvo Slovenije 2019. Organizator je bil Plavalni klub Ilirija, ki je s tem proslavil 100-letnico delovanja. V plavalni sezoni 2018/19 je bil spremenjen plavalni sistem in tako je bilo to prvo prvenstvo, na katerem so lahko plavali le plavalke in plavalci z doseženimi normami. Prijavljenih je bilo 367 plavalcev in plavalk iz 28 slovenskih klubov. PK Terme Ptuj Za Plavalni klub Terme Ptuj sta pod vodstvom trenerja Igorja Sternada tekmovala Sara Lampret (v osmih disciplinah) in Tomaž Robič (v štirih). Oba sta tekmovala v najmlajši, kadetski kategoriji. Plavala sta dobro, odplavala nekaj osebnih rekordov in se zelo približala najboljšim dosežkom te sezone. V finale se je Sari uspelo uvrstiti v disciplini 100 m hrbtno, v kateri je tudi pokazala največji napredek. Izboljšala je osebni rekord za dobri dve sekundi, kar je po obdobju spremenjene tehnike plavanja ter seveda morfoloških, gibalnih in psihičnih spremembah, značilnih za to obdobje, zelo težko. PA Kurent: Med plavalno elito Benkova in Aubeljeva V Ljubljani sta med slovensko plavalno elito iz Plavalne akademije Kurent tekmovali Klara Benko in Tina Aubelj. V štirih tekmovalnih dneh sta mladi tekmovalki zabeležili solidne rezultate. Starejša, Klara, je nekoliko zaostala za svojimi najboljšimi rezultati, kar je razumljivo, saj se je pred sezono odločila, da želi več svojega časa posvetiti šolskim obveznostim. Tina Aubelj, ki je šele pred kratkim izpolnila normo za nastop na državnem prvenstvu, se je izkazala v disciplini 50 metrov prosto, saj je z rezultatom 31,80 sekunde izpolnila cilj zimske sezone, ki je bil postavljen pri času 33 sekund. Na Zimskem združenem državnem prvenstvu je PA Kurent zastopala tudi sodnica Urška Aubelj. David Breznik Sara Lampret in Tomaž Robič (PK Terme Ptuj) Tenis • Mlajše kategorije Taja do finala V Mariboru je na igriščih ŽTK Maribor potekal 3. turnir za odprto prvenstvo. Na njem sta nastopili dve igralki TK Terme Ptuj. Taja Lončarič (letnica 2003) je bila 1. nosilka, leto mlajša Eva Bezlaj pa je imela kot nepostavljena igralka manjše želje. Na koncu je obstala v 1. krogu, ugnala jo je 6. nosilka Taja Zalokar. Lončaričeva je s tremi zanesljivimi zmagami potrdila 1. mesto na lestvici TZS U-16 in se uvrstila v veliki finale. Tam je izgubila proti vrstnici, domačinki Anniki Planinšek. JM Boks • Vida Rudolf (DZ Boxing) Vida z dvema zmagama do finala na Švedskem Vida Rudolf (Dejan Zavec Boxing) se je pretekli teden udeležila velikega mednarodnega AIBA turnirja na Švedskem. Skupno je v mestu Boras (vzhodno od Goteborga) nastopilo 276 bork iz 22 držav iz vsega sveta. Varovanka trenerja Dejana Zavca se je na severu Evrope odlično znašla, nastopila je v kategoriji do 57 kg. V uvodnem krogu je Vida v petek ugnala domačo predstavnico iz mesta Hammarby, sodniki so podali soglasno odločitev v korist slovenske predstavnice. Sledila je sobotna borba z Angležinjo Ruby Scott, v kateri je Vida hitro opravila delo in tekmico poslala na tla že v uvodni rundi. Z dvema zmagama se je uvrstila v finale, ki je bil na sporedu že nas- lednji dan, torej v nedeljo. Tretja borba v treh dneh je bila za Vido povsem nova izkušnja. Kljub neizkušenosti s takšno vrsto turnirja se je odlično zoperstavila tekmici iz Anglije in je bila povsem enakovredna. To so potrdili tudi sodniki, ki pa so na koncu vendarle malenkostno prednost dali Calli Bushell (2:3). „Zame je bila to čudovita izkušnja in obenem izjemno pomembna za nadaljevanje kariere. Spoznavala sem se z novimi stvarmi, zadovoljstvo pa je seveda prisotno tudi zaradi dveh zmag. Organizacija turnirja je bila sicer na iz-merno visoki ravni, pravzaprav je bilo odlično poskrbljeno za vse," je po turnirju sporočila Vida. JM AIBA turnir na Švedskem, dekleta do 57 kg: četrtfinale: Vida Rudolf - Ellen Karlsson (Švedska) 5:0; polfinale: Vida Rudolf - Ruby Scott (Anglija) KO, 1. runda; finale: Vida Rudolf - Calli Bushell (Anglija) 2:3. Klara Benko in Tina Aubelj (obe PA Kurent) v družbi sodnice Urške Aubelj Foto: Črtomir Goznik Taja Lončarič (TK Terme Ptuj) Vida Rudolf (DZ Boxing, leuo) je u 1. krogu turnirja na Šuedskem ugnala domačo predstavnico Ellen Karlsson. 14 Štajerski Šport, rekreacija četrtek • 7. februarja 2019 Rokomet • Veteranski turnir na Ptuju Kurentov turnir zbral rokometne prijatelje Rokometno društvo Veteranke Ptuj je devetič izvedlo kurentov turnir rokometnih veterank in veteranov. V športni dvorani Center so se v soboto na igrišču in ob njem srečali stari rokometni prijatelji in prijateljice. Skupno je sodelovalo 15 ekip iz Hrvaške in Slovenije. Na parketu so člani ekip pokazali veliko rokometnega znanja in čez dan smo videli številne zelo zanimive tekme. Zmaga za Veliko Nedeljo in Savinjčanke V moškem delu turnirja je nastopalo devet ekip, ki so igrale v treh predtekmovalnih skupinah, nato pa so zmagovalci odigrali še tri medsebojne tekme. Končne zmage se je na koncu veselila ekipa Velike Nedelje, na 2. mestu ji sledi Gorišnica in na tretjem Trebnje. Na turnirju so igrale še ekipe Ptuj-Ormož, Nedotakljivi Ormož, Sevnica, Krmelj, Slovenj Gradec in Koprivnica. Pri ženskah se je merilo šest ekip, v veliki finale pa so se uvrstile Savinjčanke in Ptujčanke. Gostje so na koncu slavile s 13:7 in tako osvojile turnir. Tretje mesto so osvojile rokometašice iz Novega mesta. Ob omenjenih so igrale še ekipe Zagorje, Nedelišče in Trogir. Ptujske veteranke poskrbele za dobro organizacijo RD Veteranke Ptuj je znano po odlični organizaciji kurentovih turnirjev in tako je bilo tudi letos. Prvič so se ga udeležile veteranke Trogirja, ki bodo o turnirju, tradiciji in kurentih dober glas ponesle v Dalmacijo. Zbrane je na zabavnem delu po turnirju prišla v imenu mestne občine Ptuj pozdravit županja Nuška Gajšek. Seveda tudi tokrat ni šlo brez obiska kurentov, za kar vsako leto poskrbi E.D. Veseli Korant. Foto: Črtomir Goznik Veteranska ekipa RD Veteranke Ptuj Po koncu turnirja so organizatorke dodale: »Rade bi se zahvalile vsem ekipam, da so se odzvale povabilu, vsem donatorjem in posameznikom, ki so kakorkoli pripomogli, da je turnir uspel in bil izveden na visokem nivoju. Želimo si, da se prihodnje leto, ko obeležujemo že 10. kurentov turnir, zopet vidimo v tako velikem številu in da naš turnir postane pomemben dogodek, ki jih beleži naša občina v času kurentovanja.« David Breznik Mali nogomet m Zimska liga MNZ Ptuj - veterani Veteranski naslov v Ormož REZULTATI 5. KROGA: Slo-master - Markovci 2:4, Borovci - KMN Vitomarci 3:2, Club 13 - Ormož 3:3. 1. ORMOŽ 5 3 2 0 19:9 11 2. BOROVCI 5 3 0 2 17:13 9 3. SLOMASTER 5 2 1 2 9:12 7 4. CLUB 13 5 2 1 2 23:16 7 5. KMN VITOMARCI 5 2 0 3 17:15 6 6. MARKOVCI (-1) 5 1 0 4 9:29 2 Medobčinska nogometna zveza Ptuj je ob članski ligi malega nogometa po kar nekaj letih premora letos uspešno izpeljala tudi veteransko ligo. Nastopilo je pet ekip, ki so igrale po sistemu »vsaka z vsako«. Zadnji krog tekmovanja je bil odigran v nedeljo, ko je vzporedno v dvorani Center potekal zaključni turnir članskih ekip, na katerem je slavila ekipa FC Virtuozi Destrnik. Za gledalce je bila najbolj zanimiva tekma Club 13 - Ormož, saj so na eni strani za Club 13 nastopili znani igralci in funkcionarji MNZ Ptuj, na drugi strani pa so bili Ormožani, ki se jim vidi, da redno igrajo mali nogomet. Club 13 je preko Hanželiča po-vedel 1:0, nakar je za Ormož dal dva zadetka Podplatnik, enega je dodal še Komperšak (1:3). Za zni- Foto: Grtomir Goznik Veterani Ormoža - zmagovalci zimske lige MNZ Ptuj žanje je z drugim zadetkom poskrbel Hanželič, končnih 3:3 pa je postavil Glažar. V končnici tekme so Ormožani imeli še nekaj lepih priložnosti, vendar se je z obrambami izkazal vratar Valh. S skupno osvojenimi 11 točkami (tri zmage, dva remija) so prvaki med veterani postali Ormožani, ki so nastopili v naslednji sestavi: Trstenjak, Nikolič, Lah, Srša, Ivanuša, Komperšak, Podplatnik, Bombek, Mlinarič, Hajdari. Vseh šest ekip si za prikazane predstave zasluži čestitke. Upati je, da bo veteranska liga tudi v prihodnjih letih stalnica in da bomo v njej gledali še več ekip. ONL Videm: Slavili ekipi Selan in AS Veterani REZULTATI 10. KROGA: Bar Videm - ŠD Selan Gostilna Kozel 1:4, ŠD Pobrežje veterani - ŠD Lanco-va vas Bar Osmica 7:3. Prosta je bila ekipa KMN Majolka veterani. 1. SD SELAN KOZEL 8 2. KMN MAJOLKA 8 3. BAR VIDEM 8 4. ŠD POBREŽJE 8 5. ŠD LANCOVA VAS (-1)8 0 1 55:15 0 1 37:22 1 4 25:27 1 6 22:36 2 6 16:55 ŠD Zgornja Pristava Člani, skupina za prvaka 10. KROG: ŠD As - KMN Majolka člani 3:0 (b. b.), ŠD Zg. Pristava -NK Tržec R21 7:9. 1. ŠD AS 10 8 1 1 52:21 25 2. ŠD ZG. PRISTAVA 10 7 1 2 64:42 22 3. KMN MAJOLKA (-1) 10 5 2 3 63:34 16 4. NK TRŽEC R21 10 4 1 5 49:44 13 Od 5. do 8. mesta 10. KROG: ŠD Lancova vas člani - ŠD Pobrežje člani 6:6. ŠD Selan -NK Tržec Bar Osmica 16:1. 5. ŠD SELAN 10 5 3 2 58:34 18 6. ŠD LANCOVA VAS 10 3 1 6 45:66 40 7. ŠD POBREŽJE 10 2 1 7 46:73 7 8. NK TRŽEC OSMICA 10 1 0 9 24:87 3 DB, DL Športni napovednik Rokomet • 1. A SRL (m) 17. KROG, SOBOTA, 9. 2., OB 18.00: Krka - Jeruzalem Ormož, Celje Pivovarna Laško - Trimo Trebnje; OB 19.00: Riko Ribnica -Urbanscape Loka, Dobova - SVIŠ Ivančna Gorica; OB 20.00: Koper 2013 - Dol TKI Hrastnik; OB 20.30: Maribor Branik - Gorenje Velenje. 1. B SRL (m) 15. KROG: Butan plin Izola - Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). 2. SRL (m) 11. KROG: Kronos - Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 20.00). 1. A SRL (ž) 13. KROG: Ž.U.R.D. Koper - ŽRK Ptuj (v soboto ob 19.00). Pokal Slovenije (ž) ČETRTFINALE: ŽRK Ptuj - Krim Mercator (v torek, 12. 2., ob 20.00 v dvorani Ljudski vrt). Odbojka • 1. B DOL (ž) 15. KROG: ŽOK SETO Ptuj - Prevalje (v soboto ob 17.30 v dvorani Gimnazije Ptuj). Futsal • 2. SFL 15. KROG: FK Kebelj - KMN Tomaž Šič bar (v soboto ob 19.30), FC Hiša daril Ptuj - FK Dobrepolje (v soboto ob 20.00 v dvorani Center). Namizni tenis • 2. SNTL (m) 7. KROG: NTK Ptuj - ŠD SU (v soboto ob 10.00), NTK Ptuj - NTK Melamin (v soboto ob 16.00). 3. SNTL (m) 6. KROG: NTK Cirkovce - Vrhnika (v soboto ob 10.00), NTK Cir-kovce - Gorica (v soboto ob 16.00). Mali nogomet • Turnir NŠ Drava Dakinda Ptuj Nogometna šola Drava Dakinda Ptuj organizira v soboto in nedeljo v dvorani Center na Ptuju turnir mlajših selekcij. V soboto se bodo merile selekcije starostne skupine U-12, v nedeljo pa U-13. Veteranski turnir v Markovcih NK Stojnci organizira v petek, 8. 2., zanimiv veteranski turnir. V športni dvorani Markovci se bo od 9.00 naprej merilo osem ekip v starostni kategoriji +45, od 14.30 naprej pa še osem ekip v starostni kategoriji +35. Vabljeni! Nogomet • Tečaj za nove sodnike Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj poziva vse, ki bi želeli pridobiti naziv nogometni sodnik in se poskusiti v tej vlogi ter posledično ostati v nogometu tudi po končani igralski karieri, da bodo februarja organizirali tečaj za nove sodnike. Tečaj se bo začel v četrtek, 14. februarja, ob 18.00 v sejni sobi MNZ Ptuj, Čučkova 2, in bo predvidoma zajemal pet predavanj. O nadaljnjem urniku predavanj bodo kandidati obveščeni na tečaju. Tečaj je brezplačen, plača se le članarina. Iz MDNS vse zainteresirane pozivajo, da se do ponedeljka, 11. 2., prijavijo na tečaj po e-pošti: info@mdns-ptuj.si. Dodatne informacije lahko dobite na tel. 031 711 295 (Peter) ali 041 669 686 (Roman). JM četrtek • 7. februarja 2019 Šport, rekreacija Štajerski 15 Judo • Mednarodno prvenstvo Apolon Mladi ptujski in gorišniški judoisti uspešni v Hočah Nedelja je bila v mlajših judo kategorijah rezervirana za mednarodno prvenstvo Apolon, ki šteje tudi za slovenski pokal. V športni dvorani v Hočah je med cici-bani/cicbankami, mlajšimi dečki/deklicami, starejšimi dečki/deklicami in mlajšimi kadeti/kadetinjami nastopilo preko 500 judoistov in judoistk iz desetih držav. Ptujčani na 4. mestu V zelo močni konkurenci so se v ekipni razvrstitvi izkazali predstavniki Judo kluba Drava Ptuj, saj so med 56 klubi zasedli odlično 4. mesto. Skupaj so osvojili štiri zlate, dve srebrni in štiri bronaste medalje, ob tem pa še dve četrti, štiri peta in tri sedma mesta. Prvih mest so se veselili Aljaž Ajdič, Lana Strelec, Lana Sledič in Bor Brlek, druga sta bila Jaša Slavinec Namizni tenis • 3. OT za člane in Liza Rotar Čeh, tretja mesta pa so za JK Drava zasedli Žanet Polanec, Maruša Frank, Klara Hvalec in Anej Hrženjak. Deset medalj za JK Gorišnica Na mednarodnem prvenstvu Apolon je imel JK Gorišnica skupno 14 tekmovalcev, 12 fantov in dve dekleti. Na tatamijah so si priborili dve prvi, štiri druga in dve tretji mesti. Zlati medalji sta prejela Matija Bezjak in Nejc Čuš, srebrne so dobili Teo Kokot, Jakob Horvat, Gašper Hrga in Oskar Vrabič, medtem ko sta si bronasti priborila Jaka Vito Korpar in Nika Murk. S temi rezultati so mladi Gorišničani v skupnem seštevku vseh klubov zasedli zelo dobro, 12. mesto. David Breznik Ptujska ekipa tekmovalcev v kategoriji do 10 in 12 let V Kidričevem najboljša Cvetko in Stražarjeva V organizaciji NTK Cirkovce je v soboto v Kidričevem potekal 3. odprti turnir za člane in članice. Pri dekletih je nastopilo 22, pri fantih pa 43 igralcev. Po kvalifikacijah v predtekmovalnih skupinah se je turnir nadaljeval po izločilnem sistemu, vanj se je uvrstilo 24 predstavnikov v moški in 14 v ženski konkurenci. Pri fantih sta se v finalu pomerila predstavnika Krke, z rezultatom 4:3 je bil Tilen Cvetko boljši od Petra Hribarja. Tretje mesto sta si razdelila Gregor Komar (Maribor) in Tomaž Pelcar (Kema). Pri dekletih je Katarina Stražar (Mengeš) s tekmicami opravila veliko bolj suvereno, Leo Paulin (Arrigo-ni) je v finalu ugnala z rezultatom Nogomet • Turnir NŠ Korant' V Markovcih je igralo 42 ekip V sredini januarja je Nogometna šola Korant Markovci organizirala turnir za mlade nogometaše. V večnamenski dvorani v Markovcih se je v dveh dneh v nogometu pomerilo okrog 400 mladih nadobudnih nogometašev. Prikazali so všečen nogomet in navdušili številne obiskovalce in navijače. Prvi dan so se pomerile ekipe U-7 in U-11, drugi dan pa ekipe U-9 in U-13. Rezultati: U-7:1. NK Celje, 2. NK Aluminij, 3. NKŠampion Celje; tllgsKHi -RKiUiiiiii^ SlisiSf Šolski šport • Nogomet, učenci Prevlada ekip z bistriškega konca 4:0. Tretje mesto sta si razdelili Aleksandra Vovk (Krka) in Ana Tofant (Mengeš). Nastopili so tudi predstavniki NTK Ptuj in NTK Cirkovce. Izmed Ptujčanov so v predtekmovanju obstali Gorazd Selinšek (3. mesto v skupini), Darko Drčič in Martina Komovec (oba 4. mesto). Več uspeha je imela predstavnica NTK Cirkovce Ina Unger, ki se je z dvema zmagama v skupini uvrstila v zaključne boje. Tam je morala na prvi stopnički priznati premoč kasnejši zmagovalki Katarini Stražar. Z dobrim odporom mlade domače predstavnice je bil rezultat 0:4 (-9, -10, -8, -12). JM U-11: 1. NK Aluminij, 2. NK Šam-pion Celje, 3. NK Gorišnica; U-9: 1. NK Celje »modri«, 2. NK Celje »rumeni«, 3. NK Videm; U-13: 1. NK Aluminij; 2. NK Drava Ptuj, 3. NK Cirkulane. Vodja tekmovanja je bil Tomaž Bezjak, ki je bil z udeležbo ekip zelo zadovoljen, saj je bilo prisotnih kar 42 ekip. Organizatorji se zahvaljujejo sodelujočim, obiskovalcem, staršem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi turnirja. UR Konec januarja je v športni dvorani OŠ Markovci potekalo območno tekmovanje v nogometu za učence letnika 2004 in mlajše. Šest ekip je bilo razdeljenih v dve skupini, zmagovalca posameznih skupin pa sta se uvrstila v finale in posledično v četrtfinale državnega tekmovanja. To je uspelo obema ekipama iz bistriškega področja, zmago in področni naslov pa si je priborila ekipa OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, ki je v finalu ugnala vrtnike iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane. Blizu nastopa v finalu so bili tudi učenci OŠ Markovci, a so zaradi slabše razlike v zadetkih zaostali za ekipo iz Poljčan. V tekmi za 3. mesto so mladi Kidričani v obračunu z največ zadetkov ugnali Markovčane. Rezultati: skupina A: OŠ Markovci - OŠ Središče ob Dravi 2:1, OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Markovci 0:0, OŠ Središče ob Dravi - OŠ Kajetana Koviča Poljčane 2:4; skupina B: OŠ Kidričevo - OŠ Videm-Leskovec 1:0, OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica - OŠ Šah • Državne lige "I VrniiH** Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja v nogometu za učence: OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Kidričevo 3:1, OŠ Videm-Leskovec - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 0:4; tekma za 3. mesto: OŠ Markov-ci - OŠ Kidričevo 3:4; tekma za 1. mesto: OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 2:4. Vrstni red: 1. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica 2. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ Markovci 5. OŠ Središče ob Dravi 6. OŠ Videm-Leskovec UR Ptujski šahisti ponovno v najvišjem rangu tekmovanja NS Korant U-11 Šahovska zveza Slovenije je pripravila predlog tekmovalnega koledarja za leto 2019, ki je izredno obsežen tako za posameznike kot ekipe. Največji poudarek je dan državni oziroma tako imenovani »super« ligi članov, iz katere so člani Šahovskega društva Ptuj po dolgem času izpadli leta 2017. Odločeni so bili, da se vanjo vrnejo že leta 2018, vendar jim to ni uspelo. V prvi državni ligi vzhod so zasedli tretje mesto s samo točko zaostanka za zmagovalno ekipo ŽŠK Maribor 2 in drugouvrščeno ekipo ŠD Šentjur. Vodstva ŠD Ptuj, na čelu z neumornim predsednikom, MM Danilom Polajžerjem, ta »neuspeh« ni vrgel iz tira. Zastavilo si je smele cilje za letošnje leto, ko bi jim z ekipo nadarjenih mladih domačih šahistov in z nekaj okrepitvami iz tujine končno uspelo zmagati v prvi ligi vzhod in ponovno zaigrati v najmočnejši slovenski ligi, ki zmagovalcu daje možnost nastopa na evropskem klubskem pokalu. Če so bili morda takoj po končanem lanskem tekmovanju Foto: Črtomir Goznik MM Danilo Polajžer, predsednik ŠD Ptuj vseeno nekoliko razočarani, pa so po pripravi tekmovalnega koledarja za leto 2019 ugotovili, da je bilo osvojeno tretje mesto še kako pomembno. Prvouvrščena ekipa ŽŠK Maribor 2 namreč ne more napredovati, saj ima isti klub že ekipo v najvišjem rangu tekmovanja, drugouvrščena ekipa ŠK Šentjur pa se je nastopu od- povedala. Ptujčani niti za trenutek niso razmišljali, da ne bi sprejeli ponujene priložnosti in tako so se ponovno znašli v družbi desetih najboljših slovenskih klubov, kjer bodo poskušali ne samo ostati, ampak mešati štrene najboljšim. »Vesel sem, da se je sestava letošnje članske državne lige razpletla z najboljšim scenarijem za naše društvo. Že v samem tekmovanju 2018 smo bili blizu uspeha in vrnitve v najvišji rang tekmovanja, vendar smo po spletu nesrečnih okoliščin izgubili dvoboj 3. kroga prav z ekipo ŠD Šentjur, ki nas je ob koncu prehitela za vsega eno točko. Ko smo po polovici tekmovanja nekako začutili, da se nam prvo mesto izmika, vseeno nismo vrgli puške v koruzo, kar se nam je na koncu obrestovalo, in kot se je sedaj izkazalo, je bilo tudi tretje mesto uspeh. Naši mladi mojstrski kandidati so dokazali, da se lahko enakovredno kosajo z ostalimi v njihovem rangu ali še boljšimi, zato optimistično pričakujemo začetek letošnjega tekmovanja,« je svoje zadovoljstvo izrazil predsednik ŠD Ptuj MM Danilo Polajžer. Ptujčani bodo branili tudi naslov državnega prvaka v državni ligi mladincev do 20 let, z drugo ekipo bodo nastopili v 2. državni ligi vzhod, možnosti pa so še za nastop v prvi ženski ter tretji moški ligi vzhod. Dovolj priložnosti za dokazovanje in napredek. Silva Razlag 16 Štajerski Kronika četrtek • 7. februarja 2019 Slovenija, Podravje • Slovenci na petem mestu v Evropi po umrljivosti zaradi padcev Poškodbe vodilni vzrok smrti otrok in mladostnikov Umrljivost zaradi poškodb otrok in mladostnikov v Sloveniji se sicer zmanjšuje, a poškodbe ostajajo vodilni vzrok smrti in pomemben vzrok obolevnosti otrok in mladostnikov. V primerjavi z drugimi evropskimi državami se po umrljivosti otrok in mladostnikov uvrščamo v tretjino držav z najnižjo umrljivostjo. »Kljub temu pa bi lahko še dodatno preprečili tretjino smrti, če bi stopnjo umrljivosti znižali na raven najvarnejših držav Evrope. To bi pomenilo, da bi letno preprečili smrti dveh otrok in petih mladostnikov,« v znanstveni publikaciji ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje. Precej slabše stanje od povprečja evropskih držav imamo zaradi prometnih nezgod in padcev. Po visoki umrljivosti in obolevnosti zaradi poškodb izstopajo predvsem najmlajši otroci in mladostniki. Mladostniki se najpogosteje poškodujejo v prometu Prav mladostniki se najpogosteje poškodujejo v prometu. V zadnjih šestih letih so v Sloveniji vsako leto v prometu umrli povprečno trije otroci in sedem mladostnikov, v bolnišnici pa je bilo zdravljenih 285 otrok in 311 mladostnikov, je zapisano v publikaciji. Glavni vzrok za zdravljenje otrok in mladostnikov v bolnišnici so poškodbe zaradi padcev, ki predstavljajo tudi pomemben vzrok umrljivosti. V primerjavi z drugimi evropskimi državami se Sloveni- Število umrlih na 100.000 po vzroku in starosti starost #0-5 let 6-14 let #15-19 let druge transportne nezgode oseba v avtomobilu potnik v avtomobilu stik z vročo snovjo udarec ob/s predmetom zadušitve r^ Precej slabše stanje od povprečja evropskih držav imamo zaradi prometnih nezgod in padcev. ja po številu tovrstnih smrti na 100.000 prebivalcev uvršča na visoko, peto mesto. V Sloveniji je bilo v zadnjih petih letih zaradi padcev v bolnišnici zdravljenih v povprečju 1.862 otrok in 605 mladostnikov letno, umrla pa sta dva otroka oziroma mladostnika. Pri slednjih so pogoste tudi utopitve v rekah, jezerih in drugih vodah v naravi, poškodbe zaradi padcev pri športnih aktivnosti in rekreaciji ter zastrupitve z alkoholom. Pri mladostnikih je lahko tveganje za poškodbe, še posebej pri fantih, povezano z njihovo neizku- šenostjo, impulzivnim in tveganim vedenjem, kot so vožnja s preveliko hitrostjo, neuporaba varnostne opreme ali pitje alkohola, opozarja inštitut. Na tveganje pri fantih vpliva tudi negativen vpliv vrstnikov. Veliko zastrupitev otrok z alkoholom Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da je med letoma 2011 in 2015 pri tretjini otrok, starih med 10 in 14 let, ki so bili hospitalizirani zaradi zastrupitve, to povzročil alkohol. »Zaradi zastrupitev sta bila v zadnjih petih letih v Sloveniji zdravlje- zastrupitve z različnimi sredstvi. Na njihovo varnost vplivajo tudi pogledi staršev glede nadzorovanja otrok in uporaba varnostne opreme, a na tveganja vpliva tudi socialno-ekonomski položaj družine, pojasnjujejo na inštitutu za javno zdravje. Tako je na primer večje tveganje otrok za opekline povezano z njihovim slabšim socialno-ekonom-skim položajem, ugotavlja inštitut v znanstveni publikaciji. Z vročimi tekočinami se namreč pogosteje poškodujejo otroci iz družin z nizkim dohodkom in nizko izobraženimi starši. Najmlajše otroke, v starosti do treh let, sicer najbolj ogrožajo predvsem utopitve v javnih in domačih bazenih ter v vodi v naravi, zadušitve s hrano, padci s postelje in drugega pohištva, zastrupitve z analgetiki, antipiretiki ali gobami. Pogoste so tudi poškodbe zaradi opeklin, ki jih povzroči stik z vročo hrano, pijačami in vodo. Inštitut za varovanje zdravja svojo kar 161 strani dolgo publikacijo zaključuje z oceno, da je Slovenija uspešna na področju zagotavljanja varnosti otrok in mladostnikov v prometu, manj pozornosti pa so deležne poškodbe doma in v prostem času, med katere spadajo utopitve, zadušitve, padci, zastrupitve in oparine. Mihael Korsika na letno povprečno 102 otroka in 59 mladostnikov, v letih 2010-2015 pa so umrli štirje mladostniki, od tega dva mladostnika zaradi zastrupitve z alkoholom in dve mladostnici zaradi zastrupitve z metadonom oziroma kokainom,« pojasnjujejo na inštitutu. Revni v večji nevarnosti za opekline Med bolj ogrožene zaradi poškodb spadajo najmlajši. Otroška razigranost lahko privede do poškodb otrok, radovednost pa do Markovci • Nenavadna »prometna« nesreča Ko mu je prihitel na pomoč, ga je povozil V nedeljo dopoldan so bili ptujski policisti obveščeni, daje v ptujski bolnišnici iskal zdravniško pomoč 24-letni moški, kije imel poškodovani obe nogi in glavo in je trdil, daje sam padel, čeprav so poškodbe kazale na to, daje bil udeležen v prometni nesreči. Ko so se policisti isti dan popoldan, po operaciji, pogovorili z njim, je vztrajal pri svoji »zgodbi« o padcu. Policisti mu seveda niso verjeli, zato so začeli intenzivno policijsko preiskavo. Včeraj so tako ugotovili, da je do opisanih poškodb prišlo v nedeljo, 3. februarja, okoli 4. ure zjutraj na razmočenem, sicer utrjenem delu kmetijske površine v Markovcih. Nekai pred tem ie namreč 24-letnik s svojim osebnim avtomobilom obtičal v blatu. Na pomoč je poklical svojega 20-letnega sorodnika, da bi ga izvlekel iz njega. Ko se je slednji pripeljal na kraj, je z vozilom trčil v 24-letnika, ki je stal ob zadnjem delu svojega vozila. Po trčenju je poškodovanega sam odpeljal v SB Ptuj. Poškodbe, ki jih je zadobil, so opredeljene kot hude. Ker je do poškodbe prišlo na površini, ki ni namenjena javnemu cestnemu prometu, se dogodek ne šteje za prometno nesrečo. Policisti bodo zato 20-letnika ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe. (ur) Štajerski www.tednik.si IStajerskitednik Stajerskitednik GARAŽNA VRATA OKNA, VRATA t —-.....~m www.naitors.si H BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMEHE. BREZPLAČNA PONUDBA. STROKOVNA VGRADNJA, TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI 1 VELIKI PONOVOLETNI POPUSTI NAI/ORSnoo Tel.: DZ 741 13 80. Mob: 031793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 Foto: NIJZ Foto: Bobo Sladkanje v Pomaranči i*- Ce je svečnica preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila. -5/7 -6/9 ■10/4 -7/7 -2/12 -3/6 0/11 -6/6 -6/8 -5/7 -4/7 Danes bo pretežno jasno z jutranjo meglo po nekaterih nižinah. Burja na Primorskem bo ponehala. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -2, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 4 do 8, na Primorskem do 12 stopinj Celzija. V petek in soboto bo sončno z občasno povečano oblačnostjo. 4 dnevna napoved za Podravje -4/7 -6/6 N W A s lil Dopoldan 9 Popoldan o Dopoldan 12 Popoldan o Dopoldan 14 Popoldan Hitrost vetra 3 mfs l Hitrost vetra 3 m/s I Ktrost vetra 7,5 nVs četrtek • 7. februarja 2019 Kultura Štajerski 17 Ljudje in dogodki Središče ob Dravi • Zabojnika ne bo, papir bodo zbirali otroci O Stran 18 Nagradno turistično vprašanje O Stran 32 ■ Ptuj • Fotografska razstava Prisotnost svetlobe Edinstveno združevanje svetlobe in senc V Galeriji mesta Ptuj so konec januarja odprli vrhunski fotografski razstavi pod naslovom Prisotnost svetlobe, avtorjev Elia in Štefana Ciola. KUD Art Stays je z njima na Ptuju odprlo svojo novo razstavno sezono, namenjeno dialogu sodobnih umetnosti. Zahar Prilepin SAMOSTAN Ste že brali / Zahar Prilepin: Samostan Tokrat smo bralni užitek poiskali v sodobni ruski književnosti. Povsem naključno. Na televiziji je bil pogovor s pisateljem Za-harjem Prilepinom, avtorjem romana Samostan, in to je seveda vzpodbudilo bralno radovednost ne samo pri meni, ampak še pri marsikaterem obiskovalcu ptujske knjižnice. Na izposojo romana Samostan je namreč bilo treba čakati, si ga rezervirati - potem pa pohiteti z branjem, saj seje čakalna vrsta kar podaljševala. Življenjepis leta 1975 rojenega pisatelja se bere kot avanturistični roman, saj ne sodi med ustvarjalce, ki bi ždeli za zapečkom, brskali po arhivih in pisali romane - on dogajanje soustvarja. Če je treba, tudi z orožjem v rokah: leta 1996 se je kot spe-cialec bojeval v drugi čečenski vojni, leta 1999 v Dagestanu, leta 2017 pa je vstopil v vojsko Doneške ljudske republike. Ali se s tem njegovim početjem strinjate ali mu nasprotujete, je stvar vašega političnega prepričanja in seveda poznavanja zapletene novejše ruske zgodovine in sedanjosti. Ampak ali ste za Prilepinovo politično prepričanje ali proti njemu, dejstvo je, da se vas bo roman Samostan dotaknil v globini vaše duše, saj je delo odličnega ustvarjalca. Samostan je izšel leta 2014 in je za mnoge najboljši ruski roman po letu 2000, z njim pa si je Prilepin pridobil sloves sodobnega klasika. Opisuje življenje v taborišču na Solovkih, otoku v Belem morju (za zemljepisno manj poučene: gre za otočje in 'zaliv', ki ga najdete na zemljevidu daleč na severu, nekoliko vzhodno od Finske). Taborišče so tam ustanovili kmalu po oktobrski revoluciji v zgradbah nekdanjega pravoslavnega samostana, v njem pa so se znašli 'sovražniki ljudstva in države' iz najrazličnejših razlogov: drugače misleči razredni sovražniki, duhovniki, tatovi, morilci ... To je bilo prvo tovrstno sovjetsko taborišče, zamišljeno kot prevzgojna ustanova, v kateri naj bi protisovjete prekovali v sovjete. Neposreden nadzor nad jetniki so imeli drugi sojetniki, kar je večina nadrejenih zlorabljala, da je sebi omogočila večjo varnost in občutek: 'Saj jaz nisem storil nič slabega, slabi so jetniki.' Spremljamo usodo mlajšega kaznjenca Artjoma in njegov boj za preživetje v okoliščinah, v katerih mora biti človek vsak dan pripravljen na smrt, ki ga čaka v težkih delovnih razmerah, v sadističnem izživljanju paznikov nad podrejenimi, v spopadih z drugimi sojetniki za vsakdanje preživetje ... Poleg napetih akcijskih prizorov so v romanu zanimiva tudi pisateljeva razmišljanja o družbi, književnosti, politiki ..., ki jih polaga v usta svojih literarnih likov. Navajamo: »Ampak vseeno Rusija že sto let živi z dvema verama. Eni molijo, drugim pa sta dušna hrana Puškin in Tolstoj. /.../ Če nepristransko preberemo rusko literaturo, ki jo je, mimogrede, pisalo v glavnem plemstvo, je rezultat eno samo, zato pa zanimivo spoznanje: 'Kmet je tudi človek!' Katera beseda je tukaj glavna? Ne, ne 'človek'! Glavna beseda je tukaj 'tudi'! Ruski pisatelj - plemič, aristokrat, genij -je vstopil v ruski svet, tako kot stopiš v zverinjak. In srce mu je zajokalo. Poglejte tele - umazane, odurne, poživinjene -, skoraj taki so kot mi. Se pravi, skoraj kot ljudje! /.../ Zdaj govorim o Tolstoju, pa še to kot o zgledu. Tolstoja bi lahko zamenjal s Če-hovom /.../ -, zgodba je enaka. Čehov ne mara sploh nikogar, ampak vseh drugih ne mara kot ljudi, kmet je pa pri njem vrsta govoreče in nevarne zelenjave ...« (Str. 301.) Ocena: 5. „ » Jože Smigoc Foto: Črtomir Goznik čeni in ne obstajajo več. Eliu Ciolu je še posebej pri srcu Assisi. Pri prvi razstavi Stefana Ciola v Sloveniji, gre prvenstveno za poklon svetlobi. Njegova fotografija temelji na vrsti opažanj, opomb, indicev, vtisov in čustev ob spoznavanju krajine. Razstavi Prisotnost svetlobe, ki ju je odprla županja Ptuja Nuška Gajšek, bosta na ogled do 10. marca. Elio Ciol in Stefano Ciol sta MO Ptuj ob tej priložnosti simbolično in v čast podarila dve svoji fotografiji. S priložnostnima dariloma pa se je za čudovito razstavo avtorjema zahvalila tudi županja. Elio Ciol se je tudi osebno zahvalil za čast, da lahko ob svoji 90-letnici in 70-le-tnici delovanja na področju fotografije razstavlja v Galeriji mesta Ptuj. Skupaj s Stefanom pa se zahvaljujeta Mariki Vicari, Jerneju For-biciju in vsem drugim sodelavcem, ki so postavili to razstavo. Upa, da bodo njune fotografije olajšale in naredile življenje bolj veselo, s tem pa oplemenitile njuno delo. MG V Galeriji mesta Ptuj sta do 10. marca na ogled razstavi fotografij pod naslovom Prisotnost svetlobe, avtorjev Elia in Stefana Ciola. Furlanska avtorja, oče in sin, gojita posebno naklonjenost fotografskemu ustvarjanju in do domovine, pri čemer gre za edinstveno združevanje svetlobe in senc, ki temelji na živi in osebni potrebi po sakralnosti in čudenju nad kraji, pokrajinami in njihovimi oblikami ter tišino. Kustosinja razstave prve letošnje razstave v Galeriji mesta Ptuja je Marika Vicari, kreativna direktorica festivalov Art Stays. Najnovejša antološka razstava Elia Ciola je v bistvu poklon njegovi karieri. Še posebej so močno čustveno obarvana dela iz Palmire in Libije, saj so bili številni portretirani objekti iz Palmire pred kratkim uni- Elio Ciol je pri devetdesetih letih še vedno nadvse aktiven, fotografski aparat je še danes njegov stalni spremljevalec na vseh poteh. Vedno ima povedati kaj novega in lepega. Doslej je svoje fotografije predstavil na več kot 170 samostojnih in 129 skupinskih razstavah. S svojimi fotografijami pa je opremil tudi 218 knjig. Za svoja dela je prejel številna priznanja in nagrade. Tudi Stefano Ciol je za svoje izjemne fotografske stvaritve prejel številna priznanja in nagrade, prav tako pa je ilustriral in se podpisal pod številnimi knjigami in publikacijami. Ormož • Velikonedeljski devetošolci navdušili s predstavo V vseh terminih napolnili dvorano Učenci devetih razredov OŠ Velika Nedelja so ta konec tedna trikrat uprizorili mladinsko gledališko predstavo Akademija za punce ter prav vsakič napolnili dvorano velikonedeljske-ga kulturnega doma. 22 devetošolcev se je ta konec tedna izkazalo z glasbenim in igralskim talentom. Na oder so ob veliki podpori in pomoči vodstva šole, predvsem ravnatelja Antona Žumbarja ter mentoric Gordane Črnivec in Nine Žnidarič, v petek premierno uprizorili zanimivo gledališko predstavo Akademija za punce, kjer ni manjkalo zapletov in razpletov, nato pa so predstavo še dvakrat ponovili. Polna dvorana vseh treh večerov in aplavzi so bili poplačilo za veliko truda in časa, ki so ga vložili v ustvarjanje predstave. Nanjo so se namreč pripravljali že od začetka leta v okviru izbirnega programa gledališče in drama, pri tem pa so se še neizmerno zabavali. V pripravo in pomoč pri izvedbi projekta pa so vključili tudi preostale učence 9. razreda. »Predstava z aktualno vsebino, bogatim jezikom, zelo zabavnimi liki in zanimivimi zapleti je bila všeč tako mlajši kot starejši publiki. V vseh terminih nam je uspelo napolniti našo dvorano v kulturnem domu Velika Nedelja, kar kaže na to, da imajo tudi starši učencev Ve- like Nedelje in okolica velik posluh za gledališko dejavnost in kulturno udejstvovanje mladih. Velika Nedelja in okolica na ta način tudi pridobivata mladi rod igralcev in glasbenikov, ki bodo po končani osnovni šoli nadaljevali to svojo dejavnost tudi v srednjih šolah in domačem kraju,« sta po izvedenih predstavah zadovoljno dejali mentorici Gordana Črnivec in Nina Žnidarič ter še dodali: »Največje plačilo za mentorja je, da na predstavi vidiš, da si vsakemu izmed učencev, igralcev, podal način in orodje, s pomočjo katerih se lahko suvereno izrazi v liku, ki ga igra na odru. Da enostavno iz njih iztisneš tisto najboljše in da so potem sami zadovoljni. Ker pa predstava zahteva tudi skupinsko delo, so se učenci pri tem še bolj povezali in spoprijateljili.« Učenci 9. razredov s pomočjo razrednikov in drugih delavcev šole sicer že deset let zapored pripravljajo gledališke ali glasbene projekte, s katerimi se predstavijo staršem in širši publiki. Na ta način zberejo prostovoljne prispevke, s čimer pokrijejo stroške valete. Monika Horvat V igri je sodelovalo kar 22 učencev. Foto: Host 18 Štajerski Ljudje in dogodki četrtek • 7. februarja 2019 Novičke Ptuj • Občni zbor Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ormož • Težava upokojencev Še vedno brez prostorov Ormoški upokojenci so že dolgo časa brez svojih prostorov. V vsem tem času so gostje v prostorih ormoške medobčinske zveze upokojencev. Kdaj bodo enakovredni preostalim društvom s tem, da bodo dobili svoje prostore, je na zadnji seji županu Danijelu Vrbnjaku zastavila vprašanje svetnica Veronika Vrbnjak. Župan je odgovoril, da se zaveda omenjene problematike ter da pospešeno iščejo prostore, ki bodo dovolj veliki in prilagojeni starejšim. Kje naj bi upokojenci prostore dobili, še ni znano, saj je po županovih besedah v igri več lokacij. MH Zavrč • Denar za kulturo in šport Na voljo 56.470 evrov Završki občinski svet je na drugi seji potrdil letna programa kulture in športa, ki bosta podlaga za javna razpisa za sofinanciranje društev. Za kulturo bo letos na voljo 25.550 evrov, od tega bodo 4.700 evrov namenili za spodbujanje ljubiteljske kulture oz. za delovanje domačih društev. Za šport bodo na završki občini letos namenili 30.920 evrov, od tega bodo večino (30.000 evrov) namenili za podporo društvom na področju športa. Višina sredstev za kulturo in šport je že nekaj let skorajda nespremenjena. EM Središče ob Dravi • Zabojnika ne bo Papir bodo zbirali otroci Svetniki občine Središče ob Dravi so na zadnji seji obravnavali tudi vprašanje glede zabojnikov za papir. Po besedah župana Jurija Borka je ormoška komunala, ki skrbi za odvoz smeti, že večkrat predlagala, da bi gospodinjstva imela še tretji zabojnik, torej za papir, a se s tem niso strinjali. »Otroci zbirajo papir, imamo ekološke otoke, kjer je omogočeno odlaganje papirja. Te zabojnike pa bi bilo treba nabaviti, šlo bi za dodatno storitev, ki bi jo uporabnik moral plačati. Zato je prevladalo mnenje, da v to ne gremo,« je pojasnil Borko. Tudi svetnik Roman Medik se je strinjal, da ni smiselno dodatno obremenjevati občanov. MH Poslovna asistenca - vedno večja zahtevnost in odgovornost V okrepčevalnici Raj na Ptuju so 1. februarja zborovale članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice. Ob tej priložnosti jih je pozdravila tudi predsednica Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark Slovenije Suzi Asfour. Že po tradiciji pa so prišle tudi predstavnice Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije. V pregledu dela Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice za leto 2018, ki ga je na 23. občnem zboru podala predsednica Sonja Hliš, je opazno, da jim tudi v tem letu ni uspelo povečati števila članic oz. članov, tudi pri pridobivanju donatorskih in sponzorskih sredstev niso bile najuspešnejše. Zato si bodo v jubilejnem letu še dodatno prizadevale, da bi povečale število članov kluba kot tudi za njegovo prepoznavnost v ožjem in širšem okolju. Še naprej pa si bodo tudi prizadevale za več donator-skih oz. sponzorskih sredstev, da bi v letu 2020 lahko izpeljale motivacijske dneve na Ptuju. Talum Kidričevo še vedno ostaja njihov stalni sponzor, za kar so mu izjemno hvaležne. Tudi v letu 2019 se bodo družile vsak mesec ob kavici z izbrano temo in izmenjevale svoje znanje in izkušnje pri delu ter se udeleževale aktivnosti Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark oz. regijskih klubov. Dan za druženje in pridobivanje novih znanj in veščin bo tudi letos dan zveze v aprilu in jesensko srečanje v organizaciji Kluba tajnic Trebnjega in okolice. Stalnica v njihovem delovanju ostajata kongres tajnic in dan tajnic, 21. maj, Adma pa največji izobraževalni dogodek za zaposlene v poslovni asistenci. Foto: Črtomir Goznik Z občnega zbora Kluba tajnic in poslovnih sekretark Ptuja in okolice Tudi letos se bodo udeležile Poli maratona, na jesenskem izobraževanju bodo nadgradile znanje iz računalništva ter poskrbele tudi za zaključno druženje v letu 2019. Letošnje leto je sicer praznično leto za zvezo in klube tajnic, saj mineva 25 let od ustanovitve Zveze klubov tajnic in poslovnih sekretark. V Sloveniji je aktivnih enajst regijskih klubov, v katere se povezujejo tajnice, sekretarke, asistentke, vodje pisarn in drugi podobni poklici v poslovni asistenci. „Četrt stoletja povezovanja je lahko vzor mnogim stanovskim organizacijam, še posebej, ker je povezovanje zahtevno in načrtno delo," je poudarila predsednica Asfourjeva in se zavzela za še večje povezovanje. V stanovski organizaciji skrbijo za izobraževanje, strokovno svetovanje, izmenjavo izkušenj, prav tako dobrih praks, širjenje socialne mreže ter druženja. Današnji direktorji se vse bolj zavedajo, da je poslovna asistentka njihova desna roka, saj ima izjemen vpliv glede na to, da je na nek način informacijsko, komunikacijsko in organizacijsko središče vsake organizacije. Zahtevnost delovnih mest v poslovni asistenci se je v zadnjih letih močno povečala, prav tako nabor zahtevanih znanj, ki jih morajo zaposleni v tem segmentu obvladati, stopnja izobrazbe kot tudi razpon nalog in odgovornosti ob vsej osebni in profesionalni odličnosti. MG Ptuj • 15. sezona Primusovih vinskih zgodb Muškat - simpatičen in vedno zaželen Prvi vinski večer Primusovih vinskih zgodb 15. sezone je gostil rumene muškate, simpatične in vedno zaželene. Gostje so pokusili rumene muškate novega vinskega letnika iz kleti Vina Horvat (Počehova), Vina Gaube (Špičnik) in Ptujske kleti, suhe in posladke. Ptujska klet je izjemoma odprla tudi svoj vinski arhiv, ko je ljubiteljem izbranih vinskih okusov postregla z arhivskim rumenim muškatom, letnika 1996. Muškat je aromatična sorta, ki je razširjena v vseh treh slovenskih vinorodnih deželah, povsod kaže vonjalne značilnosti, je muškate predstavila gostiteljica večera Tanja Hauptman, nekdanja ptujska vinska kraljica. V Podravju je aroma bolj cvetna in fina, v Posavju elegantna in polnejša, v primorski deželi pa sestavljena in izrazita. Pri Horvatovih so pred 60 leti začeli pridelovati vina bolj ali manj ljubiteljsko, sčasoma pa je njihova dopolnilna dejavnost prerasla v glavno gospodarsko dejavnost. Predstavili so se s suhim rumenim muškatom novega letnika, kot aperitivnim vinom, ki še ni flašira-no, ker se še razvija, in polsladkim muškatom. Vina Gaube imajo že več kot 100-letno tradicijo. Tudi pri njih pridelujejo suhi in posladki muškat. Več poudarka tako kot pri Horvatovih dajejo suhim muškatom, že zaradi bližine meje in obiska tujih vinoljubcev, ki bolj prisegajo na suhe muškate kot posladke, ki pa so še vedno tradicionalni, bolj zanimivi za slovenski trg. V Ptujski kleti, kjer se ponašajo s skoraj 800-letno vinsko tradicijo in najstarejšim vinom ter znamenito vinsko arhivsko zbirko, so tudi lani pridelali dober vinski letnik, na mednarodnem vinskem ocenjevanju AWC Vienna pa že sedmič ob prestižnem priznanju za kakovost prejeli tudi naziv najboljše slovenske kleti. Razvajal je že arhivski rumeni muškat, dodatno pa še posladki, letnik 2017, z lepo sor-tnostjo, cvetico, aromo muškata in z lepim nežnim okusom. Vino večera na Primusovi vinski zgodbi z rumenim muškatom je postal polsladki rumeni muškat, letnik 2018, Vina Horvat, Počehova. Za izbrane glasbene užitke je pos- krbela odlična mlada harfistka Taj-da Špes, za izvrstno kulinariko pa kolektiv gostinstva hotela Primus, ki je pri pripravi glavne jedi sledil vinski niti večera, ko je rumeni muškat uporabil pri pripravi telečje ličnice s pirejem sladkega krompirja in zelenjavno slamo. MG Rumeni muškati so v celoti zapolnili vinska omizja v Klubu Gemina XIII. Foto: Arhiv Foto: Arhiv Foto: MG četrtek • 7. februarja 2019 Za kratek čas Štajerski 19 Tedenski horoskop, od 8. do 14. februarja VERBENA - sporiš, HUNTER, Tab - ameriški igralec, ONDUO - Ingoličev temnopolti literarni junak Prireditvenik Četrtek, 7. februar 09:30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava iCankar, ob 9.30 in 11.00, za šole in izven 10:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, vodeni ogledi v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, ob 10. in 12. uri, ogled razstave o Vurberku 11:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, vodeni ogledi Knjižnice Ivana Potrča, vodeni ogledi ob 11.00 - ogled knjižnice, 12.00 - domoznanski oddelek, 16.00 - ogled knjižnice, 17.00 - Potrčeva zbirka, 17.00 -Prešerna pravljica za male in velike, razstavi: France Prešeren - ali ste vedeli? in Prešerni Prešeren z literarno uganko 17:00 Podlehnik, Večnamenski kulturno turistični center: Proslava ob kulturnem prazniku 17:00 Jurovski Dol, Kulturni dom, proslava občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah ob slovenskem kulturnem prazniku 18:00 Majšperk, KPC, osrednja prireditev občine Majšperk ob kulturnem prazniku in predstavitev zbornika 19:00 Benedikt, Dom kulture, proslava občine Benedikt ob slovenskem kulturnem prazniku, učenci OŠ Benedikt, mladi glasbeniki in kulturna društva, slavnostni govornik Tone Partljič 19:00 Lenart, Dom kulture, proslava občine Lenart ob slovenskem kulturnem prazniku 19:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, osrednja slovesnost občine Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku, podelitev priznanj, plaket in oljenk ZKD in Mestne občine Ptuj 19:30 Ptuj, Mestno gledališče, Prosto po Prešernu, Tadej Toš in The Band Salon umetnosti, 11.00-17.00 Jože Foltin: Nosonje - kurenti, razstava Miheličeva galerija, 11.00-17.00 Jan Oeltjen: Plovba k soncu, razstava Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, odprta vrata Knjižnice Ormož na dan kulturnega praznika, predstavitev planin in gorskega cvetja Grajska pristava Ormož, Likovno bogastvo kolonij pri Svetem Tomažu, odprtje razstave 18:00 Majšperk, gostilna Dolinca, občni zbor PGD Majšperk 18:00 Sveta Trojica, športna dvorana, koncert ob Prešernovem dnevu občine Sveta Trojica, Slovenskogoriški pihalni orkester KD MOL, 4Sax, člani Kulturnih društev Svete Trojice, likovna razstava osnovnošolcev 21:00 Ptuj, CID, Udarno in ekspresivno, slam poezija 09:00 17:00 Sobota, 9. februar Petek, 8. februar 08:30 09:00 Stoperce, izpred Doma krajanov, Pohod na Donačko goro za kulturni praznik Ptuj, Ormož, Pokrajinski muzej Ptuj, Prešernov dan v pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož, Ptujski grad, 9.00-17.00 Brezplačni ogled muzejskih zbirk na ptujskem gradu, 11.00 Svet krašenja, nakit - statusni simbol ali izziv, javno vodstvo po razstavi, ptujski grad, 10.00-16.00 Skrinja, stol, omara, delavnica za družine, Grajska pristava Ormož, 17.00 Likovno bogastvo kolonij pri Svetem Tomažu, odprtje razstave, 07:00 Zgornja Bistrica, izpred lovske koče, pohod v spomin Nejcu Mesariču 10:00 Pobrežje, izpred doma vaščanov: Korantov tek do doma vaščanov Draženci, skupine korantov iz občin Videm, Hajdina, Kidričevo in Podlehn 18:00 Slovenja vas, gasilski dom, občni zbor PGD Slovenja vas 18:00 Markovci, OŠ Markovci, Koncert Pesem zdaj zapojmo mi Ponedeljek, 11. februar 17:00 Ptuj, Narodni dom, Vrtec za starše, Kaj zmorem in znam v predšolskem obdobju Mestni kino Ptuj Četrtek, 7. februar: 20:00 Liffe po Liffu: Nominiranci za oskarja: Najljubša. Petek, 8. februar: 16:00 Snežna kraljica: Dežela zrcal; 18:00 Liffe po Liffu: Nominiranci za oskarja: Najljubša; 20:00 Nominiranci za oskarja: Mož iz ozadja. Sobota, 9. februar: 10:00 Kino vrtiček: A je to! Pat in Mat znova v akciji; 16:30 Snežna kraljica: Dežela zrcal; 18:00 Liffe po Liffu: Nominiranci za oskarja: Mož iz ozadja; 20:15 Liffe po Liffu: Nominiranci za oskarja: Najljubša. Nedelja, 10. februar: 16:00 Snežna kraljica: Dežela zrcal; 18:00 Liffe po Liffu: Nominiranci za oskarja: Najljubša; 20:00 Nominiranci za oskarja: Mož iz ozadja. (S J OVEN (21. 3. - 20.4.) Najbolje se boste počutili doma. Sveža energija, ki jo boste pridobili ob koncu tedna, vam bo koristila na delovnem mestu. Spoznali boste, da lažje poti ne obstajajo. V ljubezni bo nekaj več tišine in privlačile vas bodo tudi skrivnosti. Zapisujte si svoje notranje občutke, kajti tako vam bo lažje. f BIK (21.4. - 20.5.) Sprostila vas bo zimska narava. Sprehodi vam bodo pričarali ravnovesje in skladnost. Pilili se boste v umetnosti in v kreativnih dejavnostih. Na obzorju se bodo lesketale novosti. Srečo boste našli v skupinskih dejavnostih. V ljubezni bo v ospredju želja po svobodi. Srečen dan: sobota. TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Poslovni uspehi se bodo vrstili. Notranja občutljivost bo posledica stresa. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo v osnovi osrečili. Vzemite si čas zase in se sprostite. Koristne učinke bo imela romantična večerja v dvoje. Izpovejte svoje notranje občutke. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Svoje mnenje boste izoblikovali na odločen način. Duh prijateljstva vam bo podaril upanje. Hrepeneli boste po novih izzivih. Do njih boste prišli postopoma in korak za korakom. Vsekakor bo modro, da si zapisujete svoje občutke. Sprostila in z novo energijo vas bo napolnila narava. ¡Ma DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Veselili se boste novosti, ki vam bodo polepšale življenje. Odgovorno boste stopali naprej po svoji poti. Blesteli boste na delovnem mestu. Zdelo se bo, da boste nalogam kos. Tako bo priložnost napredka v samozavesti. Jasno in glasno boste povedali svoje mnenje. STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) Odkrivali boste razsežnosti duhovnosti. Svoja stališča boste morali definirati odločno. Nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja. Sreča se bo okrepila v ljubezni. Postali boste bolj čustveni in znali boste opazovati malenkosti. Ne spreglejte smerokazov na delovnem mestu. RAK (21.6. - 22.7.) Odprle se vam bodo nove poti. Omenjeno boste prejeli z mešanimi občutki. Sprejeli boste tudi paleto odgovornosti na delovnem mestu. Kljub povečanim obveznostim bo modro, da si boste vzeli čas zase in za tisto, kar vas veseli. Ne zanemarite duhovnega življenja. Intuicija vam bo odprla nova vrata. M LEV (23.7. - 22.8.) Instinktivno boste sledili glasu svojega srca. Tako najdete v sebi notranjo moč in oporo. Zdelo se bo, da se vam bodo odprla vrata sreče na stežaj. Privlačile vas bodo skrivnosti in raziskovanje. Staro in neuporabno bo odšlo. In čas bo namenjen novim podvigom tako poslovno kot čustveno. \ DEVICA | (23.8. - 22.9.) Pomembno vlogo bosta igrala izobrazba in pridobivanje znanja. Naredili boste tudi načrt in urnik. Veliko časa boste posvečali sebi in lastnemu zdravju. Zdrav način življenja poleg uravnovešene prehrane priporoča dovolj gibanja. V ljubezni boste iskali svojo resnico in uživali v romantiki. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, korarni - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Počasi in vztrajno boste sledili zastavljenim ciljem. Pomembno bo, da boste znali opazovati. Oseba nasprotnega spola vam bo naklonjena in signali se bodo povečali. Valentinovo je priložnost za nova poznanstva. Z dodatno energijo vas bosta napolnila glasba in ples. Veselje bo balzam za dušo. T|jv VODNAR O / (21.1. -18.2.) Varovati se boste morali napačnih finančnih odločitev. Spremljal vas bo čustveni nemir. Teden, v katerem se boste učili diplomacije. Vsekakor bodo vrata sreče odpirali pogovori. Določene reči se bodo zaključile in svež veter vam bo dal elana in dodatne motivacije za sprejemanje sprememb. (19.2. - 20.3.) Pluli boste po valovitem morju čustvenosti. Na poslovnem področju se vam obetajo novosti. Našli boste svojo srečo in sledili skritim sanjam v osebnem razvoju. Največ časa boste namenili raziskovanju tistega, kar vas veseli. Samota vam ne bo tuja in vendarle vas bodo osvobodili pogovori. astrolog 20 Štajerski Svetujemo četrtek • 7. februarja 2019 Zdravstveni nasveti Vnetje sinusov (1.) Z D Pinjenec za mehčanje, svetlenje in čiščenje kože Us Kaj povzroča nastanek vnetja sinusov Večino vnetij obnosnih votlin povzročajo virusi (rinoviru-si, korona virusi, respiratorni sincicijski virusi, virusi gripe), bakterije (streptokok pnevmo-nije, hemofilus influence, Mo-raxelacataralis, anaerobi, stafi-lokoki), redko glivice. Vnetje se lahko širi iz nosu in govorimo o rinosinusitisu, z zob - nastane odontogenisinusitis. Alergične spremembe pri alergijskem ri-nitisu so redek začetni dejavnik, nadalje anatomske nepravilnosti nosu, nekatera zdravila (nosni dekongestivi, zdravila za znižanje krvnega tlaka, zdravila za oste-oporozo, hormonska pršila), nekatere splošne bolezni in stanja (sladkorna bolezen, nosečnost, zmanjšano delovanje ščitnice in druge manj pogoste bolezni, zlasti tiste z imunsko pomanjkljivostjo), posegi na zobeh, vnetja ali travma, hormonske spremembe, suha nosna sluznica, mehanično predihavanje, vdihovanje dražečih snovi, sonde, vstavljene Kako pogosto je vnetje sinusov Vnetje sinusov je zelo pogosta zdravstvena težava. V ZDA npr. vsako leto doleti od 30 do 50 milijonov ljudi, kar 14 % tamkajšnjega prebivalstva pa naj bi trpelo zaradi kroničnega (dolgotrajnega) vnetja sinusov. Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine skozi nos, prav tako pa kajenje in pogosto potapljanje dodatno okvarijo nosno sluznico ter prispevajo k nastanku vnetja. Kako se vnetje sinusov kaže Med simptome in znake, ki govorijo o vnetju obnosnih votlin, sodijo bifazni potek, ko bolniki, ki zbolijo z znaki prehlada ali druge virusne bolezni zgornjih dihal, po izboljšanju ponovno zbolijo z znaki zamašenega nosu in gnojnim izcedkom iz nosu, bolnik pa lahko ima tudi povišano telesno temperaturo. Značilna je bolečina nad in pod očesi in pa pri skla-njanju naprej, izcedek lahko zateka nazaj v grlo, lahko se pojavijo zadah iz ustne votline, zobobol, glavobol, vnetje žrela, kašelj -predvsem ponoči in motnje voha. Pri otrocih so simptomi manj specifični kot pri odraslih. Negujmo se z domačim pinjencem Pinjenec je stranski proizvod pri proizvodnji masla iz smetane in je zelo znan po tem, da vsebuje malo maščob, veliko lecitina in vitamine A, C, D, E, K ter kalcij, magnezij in kalij. Foto: Media24 Kako postavimo diagnozo Za diagnozo sta najprimernejša anamneza (izčrpen pogovor z bolnikom) in natančen klinični pregled, predvsem pregledu nosu. Pri načrtovanih operacijah ali pri zapletih opravijo specialisti za ušesa, grlo in nos še endoskopski pregled nosu in obnosnih votlin, računalniško tomografijo glave ali magnetno resonanco glave, odvzamejo bris za bakterijsko preiskavo ali biopsijo nosne sluznice. Rentgensko slikanje obnosnih votlin opravljamo le izjemoma, zlasti pri ponavljajočih se primerih sinusitisa, ali kadar je klinična diagnoza, sicer se opušča. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Pinjenec je prijetnega in osvežujočega okusa, vendar kljub visoki prehranski vrednosti marsikomu ne tekne. Uporabite ga vsaj za nego, saj si z njim lahko pomagate do lepe kože in las. Preberite, kako! Pinjenec je bogat z mlečno kislino, ki jo najdemo v številnih lepotilnih izdelkih in luščilih, s katerimi dermatologi mehčajo, svetlijo in čistijo kožo. Zaradi zelo kisle in trpke strukture ga uporabljajo tudi pri »brisanju« starostnih in sončnih peg ter za mladostno kožo. Sami pa lahko uporabite naslednji recept za napeto polt: pinjenec nanesite na obraz in ga pustite učinkovati več ur. Izperite ga šele pred spanjem. Najboljše za lase Potrebujete nasvet za sijoče in zdrave lase? Uporabite pinjenec! Pomaga vam lahko pri vseh težavah z vašim naglavnim okrasjem, samo naslednjih receptov se morate držati. Proti prhljaju: pest posušenih koprivnih listov prelijte s 100 mililitri vrele vode in po 15 minutah precedite skozi kavni filter. V razmerju 1 : 1 zmešajte koprivni čaj s pinjencem. Lase si umijte kot po navadi, na koncu jih izperite s kok-tajlom iz kopriv in pinjenca. Nega mastnih las Eno skodelico pinjenca zmešajte z žajbljevim prevretkom, ki ga pripravite po istem receptu kot koprivnega. Dodajte še eno žlico šampona. Vmasirajte v vlažne lase in izperite. Če so vaši lasje suhi in poškodovani, zmešajte skodelico pinjenca in jedilno žlico olja pše-ničnih kalčkov. Vmasirajte v lase in V po petih minutah izperite z mlačno vodo. Za sijoče in zdrave lase zmešajte eno banano, dve žlici medu, en avokado in eno skodelico pi- Foto: Dreamstime njenca. Nanesite mešanico kot masko in jo pustite na laseh 45 minut, nato jo izperite. Tea Decman Pomaga odpravljati gube in upočasni staranje V naši koži se za prevlado bojujeta dva nasprotnika: holesterin in lecitin. Če se v koži nakopiči preveč holesterina, potem je takšna polt nagnjena k več gubam in hitrejšemu staranju. Nasprotno je z lecitinom. Če ga je v koži več, to pomeni, da bo dlje časa mladostna in gladka. Pinjenec nam v koži napolni zaloge lecitina, le priložnost mu morate dati. Pripravite si naslednjo kopel: dva litra pinjenca zlijte v pripravljeno kopalno vodo in se namakajte od 15 do 20 minut. Na koncu se nič ne prhajte, pač pa si samo oblecite kopalni plašč. Tako zaviti lezite pod odejo in počivajte vsaj pol ure. Ne pozabite pa na roke, ki vsak dan opravljajo težaško delo. Zato jim vsaj občasno privoščite malo razvajanja, denimo lepotno kopel v pinjencu. Recept: zmešajte 200 mililitrov pinjenca in dve jedilni žlici olivnega olja. Vse skupaj segrejte nad vodno paro. V pripravljeno toplo kopel potopite roke in jih po petih minutah sperite s toplo vodo. Roke osušite in navlažite z bogato kremo. Tačke in repki . Če začnemo pri psičkah, potem moremo najprej omeniti, da prva gonitev nastopi med 6. in 18. mesecem starosti, odvisno od velikosti psa, povečini pa takrat, ko psička doseže pričakovano idealno težo. Gonitev se nato pojavlja na približno vsakih sedem mesecev. Gonitev razdelimo na cikel štirih delov, ki so različno dolgi. Tako poznamo predgonitev (proestrus), gonitev (estrus), obdobje po gonitvi (diestrus) in obdobje mirovanja (anestrus). Obdobje predgonitve prepoznamo po nabreklosti zunanjega spolovila in krvavem izcedku, kar je posledica naraščanja estro-gena. To obdobje traja od 6 do 11 dni, lahko do 21 dni. Raven pro-gesterona je v tem obdobju nizka in začne naraščati nekaj dni pred gonitvijo. Psička je v tem obdobju zanimiva za pse, vendar se še ne želi pariti. Drugo obdobje ciklusa je gonitev. V tem obdobju nožnica in presredek nekoliko uplahneta zaradi znižanja koncentracije estro-gena in naraščanja progesterona. V tem obdobju je psica zrela za paritev in pusti psom, da jo naskočijo. Pri večini psic traja gonitev od 5 do 10 dni, ovulacija pa nastopi nekje drugi dan gonitve. Obdobje po gonitvi se začne med 5 do 7 dni po ovulaciji, takrat psička več ne dopušča naskokov, čeprav se progesteron še dviguje. Ta začne padati pred koncem obdobja po gonitvi. To obdobje traja od 2 do 3 mesece. V obdobju po gonitvi je raven hor- monov nizka, spolni organi pa se zmanjšajo do normalne velikosti. Omenimo še, da plodno obdobje, to je obdobje, v katerem pride do oploditve, semenčice preživijo v rodilih od 5 do 6 dni, zato lahko pride do uspešne paritve že 4 dni pred ovulacijo in od 2 do 4 dni po njej. Cikel mačk je povsem drugačen kot pri psicah. Muce se lahko gonijo večkrat na leto in imajo v eni sezoni več gonitev. Gonitev traja od 3 do 7 dni, čas med gonitvama pa določa predvsem izpostavljenost dnevni svetlobi. Muca je lahko prvič breja v starosti od 6. meseca dalje oziroma ko doseže 80 % svoje odrasle teže. Cikel razdelimo podobno kot pri psicah na štiri obdobja. Obdobje pred gonitvijo se začne z značilnim obnašanjem, kot je drgnjenje ob noge, dvigovanje repa, markiranje in glasno vokaliziranje. Muca dovoli naskok med gonitvijo, ovulacijo pa Foto: Tilen Mlakar sproži sam spolni akt. Če do oploditve ne pride, se po sedmih dneh začne obdobje po gonitvi. Če muca ne zabreji, se lahko goni na vsake 2-3 tedne. Mačka je breja od 58 do 65 dni in ima po navadi od 2 do 6 mladičev, izjemoma več. Lahko je tudi samo en. Kotijo po navadi brez pomoči lastnikov in največkrat mladičke skrijejo. Po kotitvi se lahko goni že v 8-10 tednih, če izgubi mladiče, pa že po 2-3 tednih. Ker imajo mačke odlično reprodukcijsko sposobnost, lahko kar hitro ugotovimo, da ima ena sama mačja samica v enem letu lahko tudi 10-15 mladičev, ki so že dobrih 5 mesecev kasneje spolno zreli in lahko nadaljujejo reprodukcijsko spiralo. Zato je predvsem pri mucah zelo pomembna kontrola nad parjenji in toplo priporočljiva tako kastracija kot sterilizacija muc. Tilen Mlakar, dr. vet. med. Paritve pri psih in mačkah Proti koncu zime in začetek pomladi je čas za »baby boom« predvsem muc, je pa to obdobje, v katerem koti tudi ogromno psičk. V današnjem članku se bomo dotaknili spolnega cikla tako psic kot mačk. VETERINARSKI CENTER MLAKAR Telefon: 02 787 10 33 www.vetcentermlakar.si Foto: Media24 MLAJŠE REVIJA NASE MLADOSTI - PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH! roUTIKIN Zabavnik ipot IZBRANO ta teden 8. 2. - 14. 2. SMUČARSKI SKOKI (Z) Smučarski praznik na Ljubnem Vas zanima, kaj v dolino pod Rajhovko na Ljubno privabi več kot 15.000 gledalcev? Pridružite se tekmam v smučarskih skokih za ženske, ki bodo med 8. in 10. februarjem! Letošnje tekme bodo še posebej prelomne, saj bo poleg dveh posamičnih tekem prvič na sporedu tudi ekipna tekma (v soboto), ki je v ženskih smučarskih skokih novost. Prav Ljubno pa bo eno izmed dveh prizorišč v celotni sezoni, ki jo bo gostilo. VAMPIR Z GORJANCEV Film po romanu Mateta Dolenca Slovenski celovečerni film je nastal po istoimenskem romanu pisatelja Mateta Dolenca. Scenarist in režiser Vinci Vogue Anžlovar je literarno sintezo sodobnega življenja in ljudske fantastike oblikoval v napeto, dinamično filmsko pripoved, ki gledalca potegne v vrtinec realnega in fantastičnega dogajanja. V ospredju je ljubezenska zgodba Romana in Lenore, ki jo čarobni svet starodavnih Gorjancev zavija v skrivnostne tančice. 20.00 Kanal A T0PGEAR Nova sezona z novimi voditelji Priljubljena avtomobiiistična oddaja praznuje 40. obletnico ter se vrača z novimi podvigi in novimi voditelji. Po odmevnem odhodu kultne trojke - Je-remya Clarksona, Richarda Hammonda in Jamesa Maya - so novi voditelji postali Matt LeBlanc, Chris Harris in Rory Reid. Čeprav so imeli številni pomisleke, da se oddaja v novi podobi ne bo obdržala, po podatkih gledanosti ostaja še vedno ena najpopularnejših na programu BBC 2. 17.25 TVS1 RISOVA POT Zgodbe o Risovih legendah Lovci še danes dosledno spremljajo in beležijo stanje risov v Sloveniji. In ravno to njihovo početje je izhodišče za nastanek zgodbe o Risovih legendah. Pisanje pisem, dnevnikov in poročil nas spremlja skozi celotno pripoved, saj je vestno beleženje podatkov značilna lastnost naravovarstvenika in gledalcu želimo prikazati, da je tovrstno delo posameznikov še kako pomebno za ohranitev ogroženih živalskih vrst v slovenskih gozdovih. o» o Q. -O Q. tO O -o > CD Q. O ;ö? >N -o tO a> > , m 0 6.10 o. "S m »co 'ca 17.25 17.55 ÜB 18.05 ÜB 18.20 18.55 19.00 19.25 19.45 19.55 Utrip/6.25 Zrcalo tedna/7.00 Dobro jutro /11.15 Vem! /11.50 Obzorja duha/12.30 Zlata dekleta/13.00 Prvi dnevnik/13.20 Šport/13.30 Vreme /13.35 Panoptikum /14.35 S-prehodi /15.05 Dober dan, Koroška /16.05 Manja: Rogovi za jelenčka / 16.15 Kalimero: Balon na vroči zrak /16.30 Ribič Pepe/17.00 Poročila ob petih/ 17.15 Šport/17.20 Vreme V SVOJEM RITMU: Kdo bo najboljši? (VPS 1725) V zadnji oddaji četrte sezone mladinske glasbeno-dokumentarne serije V svojem ritmu se bo v velikem finalu pomerilo pet najboljših bendov. GOVOREČI TOM IN PRIJATELJI: Nerodni spomini (VPS 1755)® BACEK JON: Kosilnica (VPS 1805) Na polju je privezan nadležen kozel in vse kaže, da bo ovcam pojedel vso travo. Ko pobegne, Jona odpelje na smučarski izlet po kmetiji. VEM! (VPS 1820) VREME (VPS 1855)® DNEVNIK (VPS 1900)® SLOVENSKA KRONIKA® ŠPORT® VREME® 10.45 HI 12.00 14.15 HI 15.30 16.30 17.10 18.00 Info kanal / 9.55 Martina in ptičje 6.00 strašilo: Ristanc /10.05 Zlatko Zak-ladko: Glejte medveda/10.20 Slastna kuhinja: Malo drugačna parmigiana ALPSKO SMUČANJE -SP: ALPSKA KOMBINACIJA (M)-SMUK(VPS 1045), prenos iz Areja Vrhunec sezone za alpske smučarje je svetovno prvenstvo v Areju na Švedskem. Fantje bodo tekmovali v vseh petih disciplinah in tudi na eki- 13.00 pni tekmi. DOBRO JUTRO (VPS 1200) ALPSKO SMUČANJE-SP: ALPSKA KOMBINACIJA (M)-SLALOM (VPS 1415), prenos iz Areja 14.00 DOBER DAN (VPS 1530) PRAVA IDEJA: Nina Šenk (VPS novo 1630)® _ 14.35 Mlada skladateljica Nina Šenk je do- BUD bitnica Prešernove nagrade leta 2017 15.35 za skladateljsko delo v minulih dveh BUD letih. 16.30 LJUDJE IN ZEMLJA (VPS 1710)® 17.00 KJER BOM DOMA, 1. sezona, 10. GUB del (VPS 1800), nadaljevanka 17.55 NOGOMET-EVROPSKA LIGA: napoved kola (VPS 1850) 18.50 VIDEOTRAK 18.55 24 ur / 7.01 Robocar Poli: Varno v prometu / 7.05 Dibo / 7.20 Tika taka /7.30 Nina in prijatelji/7.35 Čudežna ura Yo Kai / 8.00 Junaki zabaviščnega parka / 8.25 TV-prodaja / 8.40 Pozor, priden pes! / 9.10 Zmorem sama / 10.10 TV-prodaja / 10.40 Pohlepna gospa Fazilet / 11.35 TV-prodaja / 11.50 Pohlepna gospa Fazilet /12.45 TV-prodaja USODNO VINO, 4. sezona, 95. del Bučar izve, da bodo zaprli tudi njegovo ambulanto. Šantal želi Goranu priznati svoja čustva. Eva opazi, da Nine že dlje časa ni. MAGGIE S BIANCA, 1. del Maggie & Bianca: Fashion Friends, nadaljevanka, Italija (2016) ZMOREM SAMA. 1. sezona. 22. del, telenovela DEDINJA VENDAVALA. 1. sezona. 164. del 24 UR POPOLDNE POHLEPNA GOSPA FAZILET, 2. sezona, 101. del POHLEPNA GOSPA FAZILET, 2. sezona, 102. del 24 UR VREME 24 UR 16.15 BUD 17.05 BUD 18.00 18.55 BUD 19.20 BUD 19.50 Glasbeni mikser / 7.00 Magazin Lige prvakov / 7.30 Viharni jahači / 7.55 Budva na morski peni / 9.00 Varuhi podeželja / 9.50 TV-prodaja /10.05 Posel mojega življenja /11.00 TV-pro-daja /11.15 Rizzoli in Isles /12.00 Alarm za Kobro 11 /12.55 TV-prodaja /13.10 Varuhi podeželja/14.00 Posel mojega življenja /15.00 Novo dekle / 15.25 Mrhi za šankom /15.50 Mrhi za šankom RIZZOLI IN ISLES, 6. sezona, 7. del, kriminalistična serija ALARM ZA KOBR011,20. sezona, 15. del, kriminalistična serija SVET MRHI ZA ŠANKOM, 5. sezona, 21. del, humoristična serija Max in Caroline sta pripravljeni storiti vse, da bi jima Angie, lastnica sosednje picerije, dala v najem pisarno v zadnjem delu stavbe. MRHI ZA ŠANKOM, 5. sezona, 22. del, humoristična serija Caroline in Max odkrijeta, da seje Han znašel v sporu s tolpo. Nakopičil sije namreč velik dolg zaradi stav na tekme ženskega tenisa... SVET 14.30 15.25 OUI 17.05 17.55 18.00 18.55 19.00 BUD Vreme / 6.35 Danes / 7.25 Vreme / 7.30 Dan. / 8.40 Ellen / 9.50 Butik zdravja /11.05 Ameriški top model / 12.10 Glej kdo kuha /12.40 Najboljši domači video posnetki /13.05 Najboljši domači video posnetki /13.35 Istanbulska nevesta ELLEN Ellen se bo pogovarjala z igralko Sandro Bullock. Nastopil bo Blake Shelton. SANJSKI HOTEL: INDIJA Das Traumhotel: Indien, romantična drama, Avstrija, Nemčija (2006) KUHARSKI MOJSTER Petnajst preostalih tekmovalcev se razdeli v dve skupni. Tokrat bodo morali pripraviti in postreči zrezke, dve prilogi in omako za veterane, ki bodo tekmovalce tudi ocenjevali. VREME DANES VREME ISTANBULSKA NEVESTA, 2. sezona, 89. del, nadaljevanka Na poročnem slavju je razpoloženje na višku; vsi se zabavajo, razen Bur-džu, ki Osmana, ko ostaneta za trenutek sama, postavi pred dejstvo... 20.00 TEDNIK (VPS 2000) 21.00 STUDIO CITY (VPS 2100) 21.55 VREME (VPS 2155)® 22.00 ODMEVI (VPS 2200)® 22.30 KULTURA® 22.40 ŠPORT® 22.50 VREME® 22.55 UMETNOST IGRE (VPS 2255) 23.30 VEČER SKLADATELJA ŠTEFANA MAURIJA: Slovenski komorni zbor in Martina Batič (VPS 2330) Odprtje koncertne sezone v Kulturnem domu Nova Gorica je bilo v znamenju glasbe večkrat nagrajenega primorskega skladatelja, zborovodje in pedagoga Štefana Maurija iz Avč pri Kanalu. Njegov obsežni opus obsega več zborovskih del, samospevov, vokalno-instrumentalnih skladb, maš in drugih komornih del. 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji / 1.15 Dnevnik /1.40 Slovenska kronika / 1.55 Šport / 2.00 Vreme / 2.05 Info kanal 20.00 SVETOVNI POPOTNIK: Cesta 40: Andi (VPS 2000) 21.05 MARGUERITE DURAS: SPOMINI NA GŒ9 VOJNO (VPS 2105) La Douleur, drama, Francija (2017) Igrajo: Mélanie Thierry, Benoît Ma-gimel, Benjamin Biolay, Shulamit Adar, Grégoire Leprince-Ringuet; režija: Emmanuel Finkiel 23.05 TALENTI (VPS 2305), kratki igrani OUI film AGRFT (2014) Kratki igrani film Talenti govori o Maji in Žigi, paru, ki nastopa v televizijskem šovu. Po tem, ko se Maja na letališču nekaj dni pred polfinalno oddajo poslovi od očeta, ki za dalj časa odhaja v tujino, mamo na poti domov obtoži varanja, zaradi česar med njima pride do prepira. Maja sredi poti izstopi iz avtomobila, mama pa kasneje doživi prometno nesrečo in zaradi hudih poškodb glave pristane v komi... 23.35 Videotrak / 0.10 Zabavni kanal / 5.25 Videotrak 21.00 BUD 22.00 22.35 BUD 23.30 BUD 0.25 LEPOTICA IN ZVER, 1. sezona, 72. del, nadaljevanka Abidin in Gulsum se počasi zbližujeta in drug v drugem vidita sorodno dušo. Idyl se sestane s Cuneytom, od katerega izve, da se je na Nami-ka spravil Azad. Ferhat z Asli obišče zdravnika in prvič sliši otrokov srčni utrip, kar ga popolnoma razneži. LEPOTICA IN ZVER, 1. sezona, 73. del, nadaljevanka Ferhat se skupaj z Asli odpravi na obisk k Yigitu, ko na ulici neznani napadalci pred njegovimi očmi ustrelijo njegovega brata. Kdo stoji za krutim napadom? 24 UR ZVEČER SMRTONOSNO OROŽJE, 2. sezona, 18. del, kriminalistična serija POLICIJSKA DRUŽINA, 6. sezona, 2. del, kriminalistična serija Nočna izmena, 3. sezona, 12. del / 1.20 Gotham, 2. sezona, 19. del / 2.15 24 ur zvečer/2.50 Zvoki noči 20.00 VERTIKALA SMRTI mil Vertical Limit, akcijska srhljivka, ZDA (2000) Igrajo: Chris O'Donnell, Bill Paxton, Robin Tunney, Nicholas Lea; režija: Martin Campbell S čustvi nabita akcijska adrenalinska pustolovščina Vertikala smrti je napeta zgodba o mladem plezalcu Petru Garrettu (Chris 0?Donnell), ki mora na izjemno nevarno reševalno odpravo na K2, drugi najvišji vrh na svetu. 22.10 NOE GUI Noah, pustolovski film, ZDA (2014) Igrajo: Russell Crowe, Jennifer Connelly, Ray Winstone, Emma Watson; režija: Darren Aronofsky 0.30 TEKMA S ČASOM mü Nick of Time, akcijska srhljivka, ZDA (1995) Igrajo: Johnny Depp, Christopher Walken, Charles S. Dutton, Peter Strauss; režija: John Badham 2.00 GLASBENI MIKSER 21.00 BUD 21.55 22.25 22.30 mu 0.50 ISTANBULSKA NEVESTA, 2. sezona, 90. del, nadaljevanka Sureja pokliče Osmana, a se oglasi Burdžu. Esra obišče Fikreta v pisarni, kjer jo ta potolaži, da seje pogovoril z njenim bratom. MAŠČEVANJE V VISOKIH PETAH, 21. del, nadaljevanka Merve in Pelin se navidez skesani prikažeta pri Azru in jo prosita za priložnost, da ji pojasnita svoje ravnanje. Ker Mehmet ne plačuje redno svojih obveznosti, Merve predlaga Azru, naj začne delati v Serhanovem podjetju. DANES VREME ŽELJA PO HITROSTI NeedforSpeed, akcijski film, ZDA (2013) Igrajo: Aaron Paul, Dakota Johnson, Imogen Poots, Dominic Cooper; režija: Scott Waugh Kibernetska vojna /1.20 Vreme /1.25 Danes/2.30 Nočni program § 8 8 20.00 20.30 21.00 21.15 22.15 22.30 Infokanal /14.00 Čezmejna TV, deželne vesti/14.20 Tech Princess/14.25 Alpska kombinacija (m): slalom, neposredni prenos /15.30 Orasanremo: novosti in zanimivosti iz Festivala v Sanremu /16.30 Tednik/17.00 New neighbours - Novi sosedje / 17.25 Istra in ... / 18.00 Športe! / 18.35 Vreme /18.40 Primorska kronika / 19.00 Vsedanes, TV dnevnik /19.25 Zona sport, športna oddaja SREDOZEMLJE ARTEVISIONE MAGAZIN VSEDANES, TV dnevnik MERIDIANI, aktualna tema TECH PRINCESS Ljudje in zemlja / 23.20 Športe! / 23.50 Čezmejna TV, TV dnevnik/0.15 Infokanal Dobro jutro/10.05 Dober dan/11.00 Prodajna okna / 11.25 Slovenski utrinki /11.55 Obzorja duha: Srečanje bratstva /12.30 Prodajna okna / 13.00 Prvi dnevnik /13.30 Circom Regional: Solo za eno roko /13.55 New neighbours - Novi sosedje: Soba z razgledom/14.20 Dobro jutro/16.30 Prodajna okna / 17.00 Poročila ob petih /17.30 Dober dan /18.00 Tele M /18.25 Slovenski magazin /19.00 Dnevnik /19.25 Slovenska kronika / 20.00 Dober večer/21.00 Platforma: Oblikovanje za sodobni svet / 21.30 Tele M/22.00 Odmevi/22.30 Kultura / 23.00 Alpska kombinacija (m), smuk / 0.05 Alpska kombinacija (m), slalom /1.05 Slovenski magazin/1.30 Glasbeni videospoti 7.10 Norci/7.35 Norci/8.00 Dobra žena / 8.50 Dobra žena / 9.35 Cena slave / 10.25 Cena slave / 11.20 Nepremagljivi dvojec /12.10 Vroče žene iz Orlanda /12.35 Norci /13.00 Mindy se dogaja /13.25 Dobra žena /14.10 Dobra žena /15.00 Laži mi /15.50 Dekle s popolnim spominom /16.40 Dekle s popolnim spominom /17.30 Prijatelji/17.55 Prijatelji/18.20 Nepremagljivi dvojec /19.15 Črni seznam / 20.05 Dekle s popolnim spominom / 21.00 Dekle s popolnim spominom / 21.50 Laži mi / 22.45 Prijatelji / 23.10 Prijatelji / 23.35 Črni seznam / 0.30 Puščica /1.15 Princ podzemlja / 2.00 Princ podzemlja / 2.40 Cena slave / 3.30 Cena slave / 4.20 Vroče žene iz Orlanda 7.30 19.15 20.00 20.45 21.45 23.00 Klepet ob kavi, pogovorna oddaja / 8.45 Mini Minini nasveti / 10.00 TV-prodaja / 10.15 Faktor, pogo-vorno-informativna oddaja / 11.00 TV-prodaja /11.30 Gremo, dekleta / 12.30 TV-prodaja /13.00 Potep z Leo /13.30 TV kviz /14.45 TV-prodaja / 15.00 Nezaslišano bogastvo / 16.00 Mini Minini nasveti /17.15 Poberi v mestu, kviz / 18.00 Klepet ob kavi, pogovorna oddaja FAKTOR, pogovorno-informativna IZBERI ALI POBERI, kviz GREMO, DEKLETA NEZASLIŠANO BOGASTVO TV kviz / 0.15 Faktor, pogovorno-in-formativna oddaja / 1.00 Glasbeni utrip 6.00 TV CLIP 8.30 TV KATALOG 9.30 TV MARKET 10.30 BREZ REZA 11.30 MAJHNI ANGELI, telenovela 12.20 TV MARKET 14.00 GURMANSKI IZZIV Z MARTINO IPŠA, kuharska oddaja 15.00 TV MARKET 17.00 REGIONALNO 18.00 MAJHNI ANGELI, telenovela 18.50 BREZ REZA 20.00 DOBER VEČER 21.00 BIOSTIL 22.30 (NE)VARNOST mu In Security, akcijska komedija, ZDA (2013) 0.10 MAJHNI ANGELI, telenovela 1.10 NOČNI PROGRAM 11. februar PONEDELJEK 6.40 TV-koledar/6.55 Dobrojutro, Hrvaška/10.20 Gorski zdravnik /11.10 Tretje obdobje / 11.35 Bonton / 11.42 TV-ko-ledar/12.00 Dnevnik /12.15 Šport /12.18 Vreme /12.25 Imperij, telenovela/13.15 Dr. Oz / 14.05 Plodovi zemlje / 15.00 Dober dan, Hrvaška / 15.55 Murdochove skrivnosti, 11. sezona, 18. del / 16.43 TV-koledar / 17.00 Poročila / 17.14 Vreme /17.15 Razmere na cesti /17.20 Pri nas doma /18.10 Zasledovanje / 18.59 Vreme /19.00 Dnevnik /19.44 Vreme /19.47 Tema dneva 6.00 Zbogom, Christopher Robin, drama, VB (2017) I 7.45 Zlata sredina/8.10 Sodobna družina/8.35 Mladi Sheldon /8.55 Muppetki na begu, komedija, ZDA (2014) /10.45 Bikec Ferdinand, animirani film, ZDA (2017) 1 12.35 V iskanju dežele Nije, drama, VB (2004) 14.15 KAKO SE ZNEBITI ŠEFA 2 mu Horrible Bosses 2, komedija, ZDA (2014) 16.05 ARTHUR mu Arthur, komedija, ZDA (2011) 17.55 HOLLYWOOD: NA SNEMANJU 18.25 ČUDEŽ NA REKI HUDSON mu Sully, drama, ZDA (2016) 7.25 Vrnitev v prihodnost 3, pustolovska komedija, ZDA (1990) / 9.30 Woodcock, komedija, ZDA (2007) / 11.10 TV-pro-daja / 11.25 Zoolander, komedija, ZDA (2001 ) / 13.05 TV-prodaja 13.20 TRANSFORMERJI2 mu Transformers: Revenge of the Fallen, akcijski film, ZDA 16.05 TV-PRODAJA 16.20 E.T. VESOLJCEK mn E.T. - Extra Terrestrial, drama, ZDA (1982) 18.30 MADAGASKAR mn Madagascar, animirani fill ZDA (2005) 2.30 Biatlon / 3.00 Biatlon / 3.30 Alpsko smučanje: Svetovno prvenstvo v Areju: Smuk (ž) 14.30 Snooker 16.30 Smučarski skoki 18.00 Nordijska kombinacija I 8.30 Biatlon 19.00 Biatlon 19.30 Alpsko smučanje: Svetovno prvenstvo v Areju: Smuk (ž) /10.45 Alpsko smučanje: Svetovno prvenstvo v Areju: Kombi-nacijski smuk (m) I 12.30 Biatlon/13.00 Biatlon/13.30 Alpsko smučanje: Svetovno prvenstvo v Areju: Smuk (ž) I 14.15 Alpsko smučanje: Svetovno prvenstvo v Areju: Kombinacijski slalom (m) 5.00 Nogomet: Italijanska liga: Chievo - Roma, pon. 16.45 Nogomet: Italijanska liga: Florentina - Napoli, pon. 18.45 Nogomet: Italijanska liga: Parma - Inter, pon. 110.30 Nogomet: Italijanska liga: Bologna - Genoa, pon./12.30 Nogomet: Italijanska liga: Milan - Cagliari, pon. 114.15 TV-prodaja 114.45 Ekstremni športi: Worldies, 20. oddaja, pon. 115.00 Nogomet: Francoska liga: PSG - Bordeaux, pon. 117.00 Ekstremni športi: Winter X Games: Aspen, vrhunci, 7. del 118.00 Rokomet: Liga prvakinj, vrhunci I.45 Košarka: NBA: Philadelphia -_LA Lakers / 2.45 Nogomet: Španska liga: Valencia - Real Sociedad / 4.30 Tenis: ATP 250 Sofia: Finale / 6.15 Nogomet: Premier liga: Fulham - Manchester United / 8.00 Košarka: NBA: Utah - San Antonio / 10.00 Nogomet: Premier liga: Manchester City -Chelsea/11.45 TV-prodaja/ 12.30 Tenis: ATP 500 Rotterdam, prenos/16.00 NBA Live /17.00 Košarka: Turška liga: Bahcesehir - Darussafaka, prenos /19.00 Španska liga, pregled / 20.00 Premier liga, pregled 20.05 KURDI, 2. del, dokumentarna serija 21.00 ČRNO-BELISVET, 3. sezona, BUD 6. del, nadaljevanka 22.00 ODKRITO 22.50 DNEVNIK 3 23.11 Kulturna poročila / 23.25 Romano Bolkovič -1 na 1 / 0.10 Detektiv Murdoch / 0.55 Gorski zdravnik /1.40 Dr. Oz / 2.25 Veliki koralni greben / 3.15 Michael Palin: V 80 dneh okoli sveta 20.00 PRAVI DETEKTIV, 3. sezona, BUD 6. del 21.00 Na kavču pri prijatejjih, 3. sezona, 4. del/21.35 Črni ponedeljek, 3. del / 22.05 Tiho mesto, grozljivka, ZDA (2018) / 23.35 Tisto, grozljivka, ZDA (2017) / 1.45 Rdeča kapica, grozljivka, ZDA (2011)/3.25 Pesmi o vojni, dokumentarni film, ZDA (2018) / 4.05 Rokenroler, kriminalka, ZDA 20.00 FOOTLOOSE mu Footloose, romantična drama, ZDA (2011) 22.00 V NEVARNI MODRINI mu Into the Blue, akcijski film, ZDA (2005) 0.00 V NEVARNI MODRINI 2 mu Into the Blue 2: The Reef, akcijski film, ZDA (2009) 1.40 Fantje vojne, kriminalka, ZDA (2009) / 3.20 Fantastični strah pred vsem, komedija (2012)/5.10 Nočni program 15.30 NORDIJSKA KOMBINACIJA: Svetovni pokal, Lahti 16.00 Sankanje I 16.30 Biatlon I 17.00 Biatlon/17.30 Smučarski skoki/19.00 Alpsko smučanje: Svetovno prvenstvo v Areju: Kombinacijski slalom (m) 119.45 Snooker 10.00 Alpsko smučanje: Svetovno prvenstvo: Smuk (ž) 10.45 Alpsko smučanje: Svetovno prvenstvo: Kombinacijski slalom (m) 18.25 NOGOMET: Prijateljska Hi tekma: Sarajevo-Astana, prenos 20.30 Nogomet: Italijanska liga, vrhunci 23. kola/21.30 Nogomet: Francoska liga, vrhunci 24. kola I 22.30 Rokomet: Liga prvakov 1 23.00 Nogomet: Italijanska liga: Sassuolo - Juventus, pon. 11.05 Hokej na ledu: NHL: Philadelphia - Pittsburgh, prenos I 3.30 Rokomet: Liga prvakov 21.00 NOGOMET: Premier liga: H Wolverhampton - Newcastle United, prenos srečanja 23.00 Košarka: NBA Weekly, 17. del 1 23.30 Tenis: WTA Premier Doha^ posnetek 11.00 Nogomet: Španska liga: Ala-ves - Levante, posnetek srečanja / 2.45 Tenis: WTA Premier Doha, posnetek 14.15 Nogomet: Championship: Stoke City - WBA, posnetek srečanja 10.54 Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (m); smuk / 12.25 Indeks / 12.55 A Dogwalker's Christmas Tale (2015) /14.24 Alpsko smučanje - SP: alpska kombinacija (m); Slalom/15.30 Popotnik /16.00 Regionalni dnevnik / 16.45 Veliki koralni greben / 17.40 Avtomarket / 18.20 TV Bingo / 19.00 Prudence Petitpas / 19.30 Poprock.hr / 20.05 Stadion / 21.00 JFK, drama (1991) / 0.10 Zakon in red: Enota za posebne primere /1.00 Telesna vročica, srhljivka (1981) 9.40 Odvetnik, drama, ZDA (2017) 111.40 Petkova večerja, 5. sezona, 5. del/12.05 Slavna in zaljubljena, 10. del /12.50 Nihče ni popoln, komična drama, Francija (2017) I 14.35 Medvedek Pu in Slo-von, animirani film, ZDA (2005)/15.45 Magične živali, fantazijski film, VB (2016) /18.00 Carici, 2. del/19.00 Čudežna ženska, fantazijski film, ZDA (2017) I 21.20 Nepozaben, srhljivka, ZDA (2017) / 23.00 C. B. Strike, 6. del 10.00 Dvojnik, 7. del /0.50 Dvojnik, 8. del 1.25 Klub srečnih ločenk / 9.15 1J Kako sem spoznal vajino mamo /11.05 Novo dekle / 11.30 Bridget Jones: Na robu pameti (2004) / 13.50 Ulov / 14.45 Lovci na hiške /15.15 Ameriški top model / 16.10 Novo dekle/17.05 Kako sem spoznal vajino mamo /19.00 Talenti v belem / 20.00 Klub srečnih ločenk / 21.00 Drzna dekleta / 22.00 Druga priložnost / 22.55 Novo dekle / 23.50 Kako sem spoznal vajino mamo / 1.40 Talenti v belem / 2.30 Klub srečnih ločenk Biatlon /1.30 Biatlon /2.00 Kolesarstvo I 3.00 Smučarski skoki I 4.30 Alpsko smučanje/5.30 Umetnostno drsanje 16.30 Kolesarstvo I 7.30 Alpsko smučanje/8.30 Umetnostno drsanje I 9.30 Smučarski skoki I 10.55 Snooker: Welsh Open, Cardiff 113.00 Smučarski skoki I 13.45 Snooker: Welsh Open, Cardiff I 19.00 Smučarski skoki 120.25 Novice 120.30 Alpsko smučanje I 21.30 Alpsko smučanje/22.30 Hitrostno drsanje/0.25 Novice /0.30 Smučarski skoki 7.15 Nogomet: Francoska liga / 9.45 Nogomet: It. liga / 12.00 Hokej na ledu: NHL: Buffalo - Winnipeg / 14.00 Nogomet: Italijanska liga: Sassuolo - Juventus /15.45 Nogomet: Italijanska liga: Chievo-Roma/17.45 Nogomet: Italijanska liga: Florentina - Napoli /19.30 Nogomet: Italijanska liga: Parma - Inter / 21.30 Nogomet: Italijanska liga: Milan - Cagliari / 23.15 Nogomet: Prijateljska tekma: Sarajevo - Astana / 0.55 Košarka: NCAA: Virginia - North Carolina, prenos Atletika / 7.15 Ragbi / 9.15 Nogomet /13.00 Magazin / 13.30 Nogomet /15.15 Atletika /17.15 Košarka /19.30 Hokej na ledu / 21.30 Rokomet/23.00 Nogomet 17.30 Lovci na zaklade /19.30 Go-ool! / 20.00 Premier League / 21.15 Nogometne novice / 21.45 Goool! / 22.15 Premier League/ 23.30 3. Liga/0.15 Erotični spoti ißEI0— fEWFî1^ H ] E 7.05 Skrivnost bratov Grimm (2005)/ 9.00 Čudež v 8. ulici (1987) / 10.45 Ameriška ljubljenca (2001) / 12.25 Divjakinja, romantična komedija (2008) / 14.00 Kate in Leopold, romantična komedija (2001 )/ 15.55 Ljubezen po pravilih, romantična drama (2017) / 17.20 Mlada nogometašica, romantična komedija (2006) / 19.05 Hel-Iboy II: Zlata armada, akcijski film (2008) / 21.00 Iskan, akcijski film (2008) / 22.50 Šakal (1997)/ 0.50 Tenka linija smrti (1990)/2.40 Frost/ Nixon (2008) / 4.40 Looks Like Christmas (2016) 5.20 Dnevnik / 6.20 Otroški program / 7.30 Supergirl Q / 8.45 Sosedje za vedno/10.00 Vojna vrtnic /11.00 Istanbulska nevesta /13.00 IN magazin / 14.00 Poročila / 14.10 Sosedje za vedno / 15.25 Vojna vrtnic/17.00 Poročila/ 17.30 IN magazin/18.15 Nor, zmeden, normalen / 19.15 Dnevnik / 20.15 Istanbulska nevesta / 21.15 Na meji / 22.15 Ukradeno življenje Q / 23.20 Poročila / 23.45 The Art of the Steal, kriminalna komedija, ZDA (2011) Q / 1.30 Tatovi, akcijski film, ZDA (2010) Q / 3.20 Rizzoli in Isles Q 6.10 RTL Danes/,7.35 TV pro- 20J daja 17.50 Žar in pošastni tovornjaki 18.15 Lego Nexo Knights 18.45 TV prodaja I 8.55 Šef na tajni misiji 19.50 TV prodaja I 10.05 Opravljanje 111.00 TV prodaja I 11.15 Lovci na nepremičnine I 12.10 Horvatovi I 12.45 Horvatovi 114.05 Dojenček Bridget Jones 116.15 Lovci na nepremičnine/16.30 RTL Novice 116.50 Ljubezen je 18.00 na vasi 118.30 RTL Danes 119.55 Ljubezen je na vasi I 20.00 Pogrešan človek I 21.10 Ljubezen je na vasi I 22.15 RTL Direkt/22.55 Ljubezen je na vasi /23.10 Brave Aktualno: Zagovornik načela 21.40 Gorenjska poročila / 22.00 17.( enakosti Miha Lobnik / 21.0 Regionalne novice 121.05 S klasiko v ročki 1 22.45 Iz oddaje Dobro jutro/23.45 Spoznajmo jih... beremo skupaj/ 23.50 Videospot dneva Zogarija / 22.30 70. Info točka v CSS Škofja Loka / 23.20 Novosti na knjižnem trgu / 23.40 Gorenjska poročila / 0.00 Morda niste vedeli/1.00 Videostrani Košarka (m) /18.30 Dogodki dneva / 18.50 Minute za kulturo /18.55 Viža tedna / 19.00 Videospoti / 20.00 Košarka (m) / 21.32 Videospoti /22.15 Dogodki dneva/22.35 Video strani Gnes/18.05 Gostilna pr'Fran- 17.30 Kuhinjica / 18.00 Pomurski 8.30 cet /19.05 Pom info 120.0 Gnes/20.05 Gostilna pr'Fran-cet / 21.00 Pom info / 22.00 Gnes, ponovitev / 22.05 Gostilna pr'Francet / 23.05 Pom info dnevnik / 18.15 Aktualno / 18.30 Polka in majolka/19.30 Kuhinjica / 20.00 Pomurski dnevnik / 20.15 Polka in majolka/21.15 Aktualno/21.30 Pomurski dnevnik Risanka 19.00 Po naši deželi 19.30 Svetovna popotovanja /10.00 Kuhinjica/17.00Tv reportaže I 19.00 Risanke 1 20.45 Evropa v gibanju I 21.00 Koncert 1 23.00 Besede miru četrtek • 7. februarja 2019 Poslovna in druga sporočila Štajerski , 29 Z GLASBO DO SRCA Koncert v s^opu dneva žena in materinskega dne Nedelja, 24. marca 2019, ob 16.00 VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI Cena vstopnice: 10 €. Predprodaja vstopnic: trgovina in bar Špic Markovci, gostilna Ribek Stojnci, Bar Sandra Spuhlja in tajništvo Radia-Tednika Ptuj. Informacije na tel. 02 749 34 10. HANZGQ yffiMNau PKj^ozaJ] Štajerski radioPTUI ■pi Pmatauja RNERNERJ t£ VERBOTEN NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli tri čudovite nagrade: Štajerski 70 let radioPTUI 55ler Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Športna vetrovka s kapuco (velikosti: M, L, XL, XXL, barva: modra) NAROČILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naroäla:. Podpis:_ Želena velikost vetrovke: HU]®® S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Otroška flis odeja z medvedkom (120x80 cm) Flis odeja (150 x 120 cm) RCEWlT,\/IJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA PRIDOBITE TUDI DRUGE UGODNOSTI: ^20 brezplačnih prilog s koristnimmasveti^. • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejših cenah) "FTTiPu • 20-OdStOtgj popust^pr^aaročilu maTiVoglasov v Štajerskem tedniku- • praktična darila za nove in obstoječe naročnike SE-RESNIČNO SPLS9^T m y p 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila četrtek • 7. februarja 2019 ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA CITROEN C31.41 EXCLUSIVE 2007 3.390 PRVI LAST., LEP, TRAJN. KOV. ZLATA FORD B-MAX 1.0 ECOB. TITANIUM 2014 9.480 ODLIČEN, LE 58.294 KM BELA FORD C-MAX GRAND 1.5TDCI STYLE 2016 14.790 7 SEDEŽ., SERV. KNJIGA KOV. T. SIVA FORD FIESTA 1.4 TREND, 5 VRAT 2009 5.490 4 ZIM. GUME NA PLAT. KOV. SV. ZELENA FORD FIESTA 1.5 TDCI, 3 VRATA 2018 15.620 TESTNO VOZILO, LE 30 KM BELA FORD FOCUS 1.5 TDCI, STYLE 2017 13.900 ODLIČEN, SAMO 45.155 KM KOV. T. SIVA FORD KUGA 2.0 TDCI, TREND, SLO 2011 11.990 DOD. 4 ZIM. GUME NA PLAT. OPEČNO RDEČA FORD MONDEO 2.0 TDCI TREND 2011 7.490 DRUGI IAST.,SK-P0TR. BELA FORDS-MAX 2.0 TREND AVT. 2013 13.990 7 SEDEŽEV, ZELO LEP BELA FORD TRANSIT CUSTOM KOMBI 2016 21.990 1. LAST., ODLIČEN, 9 SED BELA FORD TRANSIT DV.KAB. + KESON 2013 19.508 MOŽNO POVRAČILO DDV BELA HYUNDAI ATOS PRIME 1.1,5 VRAT 2004 2.990 DRUGI LAST., LE 79.528 KM SREBRNA KOV. NISSAN NOTE 1.4,5 VRAT 2006 3.990 SK-P0TR.,L£P, TRAJN. KOV. ZLATA PEUGE0T407 1.6HDI CONFORT 2009 5.490 REDNO SERVISIRAN, 2. LAST T. MODRA RENAULT MODUS 1.216V 2010 5.990 1. LAST., S. KNJIGA, TRAJN. ČRNA KOVINSKA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA: www.avto.net/avtomobiiipr KMETIJSTVO POLANEC d.o.o. Pleterje 34 2324 Lovrenc na Dr. polju PE Pleterje: Pleteije 34,Lovrenc 02/761-93-00 051/634-907 PE Agroles Kidričevo: Kolodvorska 1, Kidričevo 02/796-14-41 031/634-907 www.kmetijstvo-polanec.si email: prodaja@kmetijstvo-polanec.si Stroj-znamka-tip Letnik Cena Prikolica MAJEVICA 4 T brez stebričkov 2018 3.638 € Plug snežni SPINER MULTI 260 H 2018 1.747€ Mešalnica krmil 345 z mlinom 2009 1.100€ Obračalnik SIP PAJEK 230 2002 550C Mlin motorni 6 cil. MUSMAX 1999 2.900C Ravnalna deska 5 m hidr.zap. 2019 1.829€ Trosilec apnenca in apna ta300 2010 2.293€ Plato Uniforest 180/125 2018 1.238C Polžni transporter MUSMAX 3m z el. Motorjem 1998 650€ Mešalec gnojevke AB40 4m kardanski 2018 986€ Silokombajn Vihar 40 2005 750€ Traktor ZET0R 5211 1985 4.400€ Zgrabljalnik dvorotorski STAR 600/20T 2018 13.520C Plug snežni SPA T25 2016 2.980€ Škropilnica 6001 +12 MRX Vreček 2006 950€ ü^Ernjswo voLMfec íPravi nasCov za vse vaše potrebe Program TV Ptuj Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Praznični večer Avsenikove glasbe. Nastopajo: Ansambel Saša Avsenika, Gregor Avsenik, Hišni ansambel Avsenik, Klemen Košir, Klemen Leber, Skupina sester Trobec Žagar, Slovenski oktet, Klub frajtonaric Tomaža Princa, Trebanjske mažoretke, Pihalni orkester Trebnje, MEPZ Sonce Ponikva pri Šentjurju. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Vida Božičko Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZ Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva RENAULTTWING01.216V 2010 4.250,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA PEUGEOT 4007 2.2 HDI PREMIUM PACK 2008 9.990,00 € 7 SEDEŽEV KOV. SREBRNA VWTIGUAN 1.4TSI BMTTREND FUN TRAVEL 2009 8.970,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA CITROEN C31.41SX PACK 2006 3.300,00€ PRVI LAST. KOV. ZELENA PEUGEOT 2081.2 VTI ACTIVE 2013 6.900,00€ PRVI LAST. KOV. ČRNA VOLKSWAGEN PASSAT 2.0 TDICLBMT VARIANT 2012 9.990,00€ SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN POLO 1.4C0MF0RTLINE 2005 3.390,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA DACIA SANDER01.4 MPI 2009 3.990,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA VOLKSWAGEN JETTA 2.0TDI COMFORTLINE 2015 12.690,00€ 74.339 PREV KOV. RJAVA PEUGEOT 2061.4XS 2000 1.440,00€ SERVO VOLAN KOV. SIVA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI DYMANIQUE 2009 3.900,00€ SERV. KNJIGA KOV. PEŠČENA FORD FIESTA 1.3 VIVA AMBIENTE 2004 1.390,00€ SERVO VOLAN RDEČA VOLKSWAGEN G0LFV1.9TDI COMFORTLINE 2005 3.790,00€ AVT. DELJ. KLIMA MODRA AUDI A31.6 SPORTBACK 2011 10.800,00€ 95.338 PREV. BELA VOLKSWAGEN POL01.4 COMFORTLINE 2001 990,00€ KLIMA KOV. SREBRNA TOYOTA AURIS 2.0 D-4D STYLE 2013 10.500,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA MINI COOPER 1.6 2007 5.990,00€ SERV. KNJIGA RDEČA HONDA CR-V 2.2 l-CDTI 2005 5.650,00€ AVT. KLIMA KOV. SREBRNA OPEL ZAFIRA 1.816V ENYOJ 2010 4.990,00€ 7 SEDEŽEV KOV. OPEČNA FORD C-MAX 1.6TDCI GRANDTITANIUM 2012 8.500,00€ PRVI LAST. KOV. SREBRNA NOTRANJA VRATA in OKNA po meri MM , 031688777 ^^^^a-t^Z www.vrata-tuning.si -— Otroci pojejo slovenske pesmi in seveselijo Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Race Fram vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci Osnovne šole Rače. Vidimo se v torek, 12. februarja, ob 18. uri v športni dvorani osnovne šole Rače. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ÜSIsiii Projekt podpira župan občine Rače - Fram, Branko Ledinek. Štajerski Lahkota prihodnosti (^kdjoPTUJ www.radio-ptuj.si 08:00 Oddaja iz občine Gorišnica 09:00 Utrip i z Ormoža 10:00 Polka in Majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Oddaja iz občine Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani SP program V ŽIVO tudi preko spleta: www,siptv,si 08:00 09:10 10:00 12:00 14:30 17:30 20:00 21:00 22:30 23:30 08:00 Otroške gledališke predstave 09:00 Košicnbal v Slovenja vasi 11:00 Revija ljudskih pevcev; 2,del 13:00 Oddaja iz občine Domava 15:00 Oddaja iz občine Gorišnica 17:00 Se Se spomnite? 10:30 Oddaja iz Slovenskih goric 20:00 Sv. maša 100 let Julijane Klep| 21:00 Se še spomnite? 22:00 Video strani Uredništvo: www.siptv.si 02 754 0033: info@aptv.Bi Mariistlng 02 74934 27: 031 637 3« PVC okna, vrata, senčila PROGRAMSKI NAPOVEDN1K Sestanek županov za hitro cesto Se še spomnite? Oddaja iz Slovenskih goric Seja sveta občine Lenart - ponovitev Video strani Revija ljudskih pevcev; l.del Predavanje - Cvetje naših gora Ujemi sanje Polka in majolka Video strani 08:00 Seja sveta Občine Videm 09:30 Se še spomnite? 10:00 Polka in majolka 11:00 Ujemi sanje 12:30 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Revija ljudskih pevcev; 2.del 20:00 Predavanje - Cvetje naiih gora 21:10 Sestanek županov za hitro cesto 123:00 Video strani PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mafda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK POLNA IDEJ -g=j www.tednik.si četrtek • 7. februarja 2019 Oglasi in objave Štajerski [ 31 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. ODKUPUJEM hlodovino jelše, hrasta, oreha, topola in drugih vrst po dogovoru. Možen odkup na panju. Ugodno plačilo. Dodatne informacije na tel. 041 610 210. www.gozd-bioles.si FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. NEPREMIČNINE PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. PRODAMO - manjša hiša-bivalni vikend v Kicarju, 76,7 m2, letnik 1988, parcela 685 m2. Cena: 68.000 EUR, i pn/M A v tel.: 041 933 151, ♦ * etovto 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si ZAPOSLIMO slikopleskarja ali delavca z znanjem izdelave izolacijskih fasad. Delo Ptuj z okolico. Redni delovni čas. Tel. 041 226 204. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, 2281 Markovci. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. amnosek I spomeniKt police Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju tel.: 02 764 8991 GSM: 031 584 965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM okrogle suhe - oglate silažne bale in slamo, trosilec gnoja pajek. Tel. 02 783 75 01. PRODAM odojke. Tel. 041 490 468. Lepi spomini ne bledijo! T. JI_Plj . T. Ji^ H I/ PITIJ EBIC (DIRSii d 1-OiFTjE V CBWttmiJ Za zdravo pitno J^ vodo v Halozah sveta ZKS Maribor S tt* M1»rrrjl DK 1J(E MILJ Premalo dogovarjanja Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZjAHVAA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice Angele Petrovič IZ TRNOVSKE VASI 9 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter za maše. Posebna zahvala tudi Centru za socialno delo, ki nam je poslal tako požrtvovalno in nesebično osebo go. Erno Krajnc, ki jo je negovala v zadnjih letih njenega bivanja. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: tvoji najdražji Ljubezen je... OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 80. letu po dolgotrajni in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče in dedek Anton Jerenko IZ SPOLENAKOVE ULICE 9, PTUJ Od njega se bomo poslovili v soboto, 9. februarja 2019, ob 11. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Žalujoči: žena Elke, sin Mirko ter hčerki Christin in Karin z družinami Ti v kraje romaš nam neznane, od koder več vrnitve ni. Slovo nam bridke seka rane, solze rosijo nam oči, oj, zbogom, drago srce ti. (S. Gregorčič) ZJAHVAA V 49. letu nas je z bolečino v srcu zapustil dragi sin, ati in brat Štefan Kodrič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili v tako lepem in zelo velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena soža-lja. Hvala vsem gasilcem za tako lepo slovo. Lepa hvala kolektivu VGP Drava Ptuj. Še posebej hvala gospodu župniku za obred in pevcem za odpete pesmi. Srčna hvala govornikom ob preranem grobu. Vsem še posebej iskrena hvala. Žalujoči: mama, hčerka Aleksandra in brat Vinko z družino Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi ata, tasta, dedka in pradedka Jurija Mlakarja IZ BELAVŠKA 36A 8. 2. 1928-22. 1. 2019 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot ter nam pisno in ustno izrazili soža-lje, darovali sveče in za svete maše. Hvala g. župniku Jožefu Petku, govorniku Janku Kozelu, pevcem, Društvu upokojencev Leskovec, pogrebnemu zavodu Mir ter kolektivu Občine Videm in Perutnine Ptuj. Še enkrat vsem iskreno hvala. Žalujoči: otroci, vnuki z družinami ter pravnuki www.tednik.si > MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radio4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK 32 Štajerski Tednikov mozaik četrtek • 7. februarja 2019 M £ D I R I 2 4 Švedska • Mariborčanka Maja Keuc m Razdrla zaroko z Jonahom Ljubezen po domače • Tamara in Renato Na skrivaj sta se poročila Pevka Maja Keuc z umetniškim imenom Amaya seje že pred leti preselila na Švedsko, kjer je zelo Zvezdi druge sezone šova Ljubezen po domače, Tamara in Renato, sta dahnila usodni da. No, a uspešna pri ustvarjanju glasbe za tuje mednarodne zvezde, ob tem pa tudi sama veliko nastopa. ne še povsem zares, tista prava poroka se namreč obeta v poletnih mesecih. Kot je priznala, je sicer sveže samska, saj se je s švedskim glasbenikom Jonahom Nilssonom, s katerim je bila zaročena, razšla. Da je laže prebrodila pestro dogajanje na osebnem področju, se je Maja posvetila pisanju nove glasbe. Zaupala pa nam je, da je še nekaj, kar jo drži pokonci: pisanje dnevnika hvaležnosti, kar počne že od najstniških let. »Še vedno ga pišem in ga nikoli ne bom nehala. Zame je to zelo pomembno, ker je moje delo takšno, da me velikokrat vrže iz ravnotežja in se ga še zmeraj učim ujeti. Predvsem je pomembno, da vidim, kaj je realno breme, ki si ga lahko naenkrat naložim. Ker je moj um že po naravi zelo analitičen in pač vse čutim z veliko žlico, potrebujem aktivnost, ki me umiri. Moram pa reči, da mi beseda 'ne' gre že veliko bo- lje od rok, juhej!« je pojasnila Maja. Maja se na družbenih omrežjih vse pogosteje pokaže tudi brez šminke: »Izredno rada eksperimentiram s šminko in modo, ker je tudi to neki način izražanja, vendar se nič manj slabo ne počutim brez šminke, zavi- Foto: Osebni arhiv ta v pulover. Verjamem pa, da smo vsi vredni in lepi že po naravi. Tega se moramo zavedati in sami si določamo svojo vrednost, ki nato sije tudi navzven in je zame tista lepota, ki prevzame človeka.« Eva Jandl Ljubljana • Jan Plestenjak se vrača v Areno Stožice Zapel bo na koncertu Joseja Carrerasa Priljubljeni slovenski glasbenik Jan Plestenjak tudi tokrat ne bo nastopil sam, temveč v eminen-tni družbi vrhunskega, svetovno znanega opernega pevca Joseja Carrerasa. Parček se je do cvetličnega oltarja sprehodil med snemanjem promocijskega videospota za prihajajočo tretjo sezono oddaje, ki bo poskušala združiti hrepeneča srca novih kandidatov. Skozi video zgodbo nas bo popeljala ljubezenska pesem Mance Špik in Isaaca Palme, ki bosta uvod v oddajo začinila s tematsko melodijo. In kako sta se ob tem počutila zaljubljenca? »Sodelovati z Manco in Isaacom je super. Oba sta zelo simpatična,« pokima Tamara, ki prekipeva od pozitivnih vtisov. »Snemanje videospota je bilo fenomenalno, enkratno. Zelo sem ponosna in vesela, da sem oz. da sva bila lahko del tega. Še posebej je bilo to všeč meni, ker sem si vedno želela nastopati v videospotih. Upam, da bo to kakšna 'vstopnica' za naprej. Še posebej pa sem ponosna prav zaradi tega, ker gre za promocijski spot nove sezone oddaje Ljubezen po domače, ki je zelo velik projekt. Nikoli si ne bi niti upala pomisliti, da bova del tega,« je za njena.si pojasnila Tamara in dodala, da se je zlasti razveselila tega, da sta v videospotu sodelovala tudi njena starša Igor in Silvija. »Ati in mami sta bila povabila zelo vesela.« Tamara in Renato sta tako imela v minulih dneh priložnost okusiti vsaj delček občutkov, ki ju čakajo čez nekaj mesecev. Izkušnja je bila za oba Foto: Osebni arhiv zanimiva, se pa kakopak zavedata, da se prave poroke razlikujejo od snemanja videospota. »Občutki so mešani, vsekakor pa pozitivni. Vse se je dogajalo zelo hitro in malo drugače, tako da ni kaj veliko podobno tisti ta pravi poroki, vsaj mislim tako,« še za konec pojasni lepa temnolaska. VM N»st je f*» modrost. Odnosi so sbtan. Zaostrimo i«. O * * »Povabil me je veliki José Ca-rerras, da se mu pridružim na odru njegovega koncerta v Stoži-cah, kot njegov gost,« je zapisal Jan, ki je v preteklosti že navdušil s sodelovanjem s simfoniki in izbrano vrhunsko ekipo. Po petnajstih letih ustvarjanja, devetih studijskih albumih, več kot 20 uspešnicah ter razprodanih koncertih je leta 2009 zaključil snemanje dvojnega albuma z naslovom Klasika, ki zajema 25 presežkov tako v produkcijskem kot ustvarjalnem smislu. Stati na odru s svetovno priznanim tenoristom, ki slovi po tem, da občinstvu pričara najlepše romantične performanse, je Plestenjaku tako v veliko čast. »Večje časti in priznanja si kot pevec in avtor nisem mogel predstavljati,« je poudaril Pleste-njak in zaključil, da je izjemno hvaležen za priložnost, da kot gost nastopi na gala opernem spektaklu vrhunskega tenorista, ki bo v sklopu svoje poslovilne turneje 10. marca 2019 še zadnjič nastopil v Sloveniji (ns) ■ red suoiim pragom pomesti polena, ki so ti * * ih enkrat v knrmAonindnis. podatkoo uec ne Odkar sem * * ■ VenenróH griâah. Ledino najraje or jem na Afono» WTK0» Foto: Mirko Vaupotič ^^ Nagradno turistično vprašanje Po tradicionalnih kurentovih skokih, ki so se jim v zadnjih letih pridružili številni poki, biči in drugi tradicionalni dogodki na Ptujskem v noči z 2. na 3. februar, so se vrata za letošnje pustne norčije na široko odprla. Tisti najbolj vzdržljivi bodo lahko pustovali vse do 5. marca oz. samega pokopa pusta. V mestu ob Dravi pa so te dni predstavili zajeten program prazničnih prireditev ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v pisnih virih. Tako naj bi mesto to pomembno obletnico obeležilo s štirimi večjimi dogodki (Kurentovanje, osrednja slovesnost ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja, Rimske igre in arheološka razstava Osrčje Petovione) in s številnimi spremljajočimi dogodki oz. prireditvami. Pred 50 leti se je na Ptuju začel prvi festival naro-dno-zabavne glasbe Slovenije kot sestavni del praznovanja 1900-le-tnice Ptuja, pod pokroviteljstvom tedanjega predsednika SO Ptuj Franja Rebernaka, ki bi si prav tako zaslužil mesto med osrednjimi prazničnimi dogodki. V bistvu je to najstarejši ptujski (slovenski) festival, ki traja že nepretrgoma 50 let, če odmislimo Kurentovanje kot festivalski dogodek, na podlagi katerega so se v Sloveniji vzpostavili številni drugi podobni festivali, katerih skrb je ohranjanje slovenske narodno-zabavne glasbe in s tem kulturne identitete. Za pestro praznično dogajanje pa bodo poskrbeli tudi v ptujskih kulturnih ustanovah, kulturnih društvih, etnoloških društvih, šolah, zavodih, organizatorji festivalov. Za bolj urejeno podobo Ptuja v jubilejnem letu, povečanje števila ocvetličenih območij in več cvetlic na oknih, balkonih in pročeljih hiš pa si bodo tudi v tem letu prizadevali člani TD Ptuj. Še posebej pa si prizadevajo, da bi mesto dobilo posebno cvetlično gredo v obliki cvetlične ure, za katero pa lokacijo v mestu iščejo skupaj s stroko in MO Ptuj. V Sloveniji takšne ure še ni, poznajo pa jih v tujini. V vseh okoljih, kjer so jih postavili, predstavljajo dodano vrednost turističnemu okolju. "TP. Ptuj v pričakovanju 1950-letnice od prve pisne omembe mesta v antiki. Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč je te dni objavila statistiko obiska v slovenskih naravnih zdraviliščih v letu 2018, ki so nekoliko boljši kot v letu prej. Vseh gostov je bilo 841.612, prenočitev pa 3.198.992 ali 0,2 odstotka več kot leta poprej, tujih pa za 0,5 odstotka več. Ob povprečnem enakem številu domačih gostov in prenočitev pa je delež tujih gostov prvič presegel domače; tujih je bilo 50,4 odstotka, domačih 49,6 odstotka. Poznavalci razmer v slovenskih naravnih zdraviliščih ob tem opozarjajo, da ob obstoječih kapacitetah ni več velikih možnosti za povečanje števila prenočitev, saj so nekatere nastanitvene zmogljivosti na letni ravni že 80-odstotno zasedene; večina term pa ima polno zasedene že vse konce tedna v letu. Četudi bodo dokončni finančni rezultati znani šele v aprilu, je razveseljivo, da so se v večini slovenskih naravnih zdravilišč v letu 2018 prihodki povečali. V destinacijah Sava Turizem, kamor sodijo tudi Terme Ptuj, so imeli lani okrog 400.000 obiskovalcev. V večini slovenskih naravnih zdraviliščih povečanje obiska načrtujejo tudi letos, predvsem s pomočjo investicij in vpeljavo nove kakovostne ponudbe. Te pa za Terme Ptuj niso predvidene. V prejšnjem nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali o tem, po kom se imenuje Krempljeva ulica na Ptuju. Nagrado bo prejel Simon Čeh s Ptuja, ki je pravilno zapisal, da po Antonu Kremplu, narodnem bu-ditelju, pisatelju in zgodovinarju (1790-1844). Danes sprašujemo, katero po vrsti bo letošnje Kurentovanje na Ptuju. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika Ptuj, Osojnikova 3, do 15. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katero po vrsti bo letošnje Kurentovanje na Ptuju? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.