NaroCnina inaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna Štev. 1 Din UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54 Štev. rač. poštne hran. 12.549 izhafa vsako nedeljo i, tST© Hurska Sobota, 16, oktobra 1932. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vrašajo ŠTEV, 33 Razdolžitev kmeta. Naši poslanci in drugi politični delavci so na raznih shodih po naših vaseh govorili o vseh ukrepih, ki jih je podvzela vlada v zaščito kmeta. Razni brezvest-neži so že gledali, kje bo kakšna kmečka posest prišla na prodajo, da bi se je na lahek način in po nizki ceni polastili. Koliko nesreč bi se že sedaj zgodilo, ako narodna skupščina ne bi prinesla zakona o zaščiti kmeta pred šestimi meseci. Nekoliko posestev bi bilo prodanih in to po taki ceni, da ni vredno o njej govoriti. Kakorkoli se govori, da je zakon o zaščiti kmeta slab, ker je nastal zastoj v prometu, mora vendar vsakdo priznati, da se je kmeta moralo zaščititi in ga obvarovati največje nesreče. Kmet, zlasti oni, ki je imel večje ali manjše dolgove, mora istotako priznati vladi in narodnemu predstavništvu, da takozvana kmečka politika, ki jo vodi današnji režim, ni samo na jeziku, ampak je živa resnica. Danes se povsod razpravlja o problemu razdolžitve kmeta. Vsakdo se zaveda, da moratorij, ki bo potekal z 20. oktobrom ni nikak cilj ali ureditev problema razdolžitev kmečkih posestev. Zakon o končni ureditvi in rešitvi vprašanja kmečkih dolgov bo še le doprinešen in to, kakor je podoba še ta mesec. Razne gospodarske, kmetijske organizacije, društva in ustanove se razpravljajo o tem vprašanju in se je pojavilo tudi že mnogo raznih predlogov, na kakšen način bi se naj rešilo to danes vsekakor važno vprašanje. Pri teh posvetovanjih in anketah pa se je izkazalo, da se povsod bolj zanimajo za to zadevo, kakor v krogih našega kmetijstva. To pa iz enostavnega vzroka, ker kmetski stan še nima svoje kmetske zbornice, to je ustanov, ki bi v polni meri zasto-^^r* le interese našega kmeta. l|o se je baš pri tej priliki dojil jasno pokazala potreba po ''prejšnji ustanovitvi kmetijske j^nice, ki je pač mora zahtevati celokupno kmetijstvo v državi. Ni naš namen s iem člankom BkazaH «ia r.?zne predloge, tudi ^1'HMgJi naših- predlogov, Konč--'iio besedo bč inieio v tej zadevi narodno nretistavn^itvo, to je poslanci in senatorji. Naši poslanci predobro poznajo naše domače razmere in bodo znali povzdigniti besedo na pristojnem mestu ter s svojim sodelovanjem omogočili doprinesti tak zakon, ki bo ta pereči problem rešil v korist prizadetega, to je kmeta. Predloge, kako se naj reši vprašanje razdolžitve kmeta, je stavila naša organizacija in naši gg. poslanci bodo te predloge skušali uveljavljati. Mi gojimo največje upanje, da bo ta zakon dober in bo v veliki meri pripomogel k zboljšanju gospodarskih razmer našega kmeta. Povdariti pa moramo, da je to vprašanje sila težavno in ga je treba reševati z vso skrbjo. Priznati moramo vladi, da ona skrbno pripravlja zakon in prepričani smo, da bo tudi razprava v narodnem predstavništvu pokazala, kako se vodi kmečka politika. Tako važno vprašanje se ne pojavi vsako leto in niti ne v desetletjih, zato moramo vsi odobravati resno in pošteno delo naše vlade in narodnih poslancev, da se zlasti danes v teh izredno težkih časih posveča našemu kmetu toliko pažnje. Naj reče, kar kdo hoče, resnica pa ostane, da še doslej nobena naša narodna skupščina ni imela tako težkih časov in ni toliko delala, kakor se dela danes. Pa še na eno dejstvo bi radi opozorili. Vse važnejše zadeve se danes pretresajo najprej pred širšo javnostjo. Tako se je pretekli ponedeljek vršila seja banovinskega odbora naše stranke, ki ga tvorijo vsi ministri, senatorji in narodni poslanci ter po en zastopnik vsake sreske organizacije. Tukaj sta se pretresali dve najvažnejši vprašanji: razdolžitev kmeta in decentralizacija uprave. Tako se da prilika zastopnikom najširših plasti naroda iz vseh krajev, da lahko iznesejo svoje mišljenje in svoje predloge. Našim narodnim zastopnikom se pa dajo na ta način gotovi predlogi, po želji ljudstva. To je prava demokratičnost in pravilno postopanje, zato zaupa narod v popolni meri svojim zastopnikom in vladi. more biti. Konverzija kmečkih dolgov ne pomeni nič drugega, nego da se kratkoročni dolgovi pretvorijo v dolgoročne in da se na ta način da kmetom možnost, da pozneje ko se bodo razmere zboljšale, poravnajo svoje obveznosti. Pri reguliranju kmečkih dolgov je važno vprašanje obresti in je namen zavarovati kmeta pred oderuštvom z visokimi obrestmi. Glede vseh teh stvari je treba seveda oprezno postopati, ker tu ne gre samo za odnošaje kmečkega dolžnika nasproti denarnemu zavodu, temvet tudi za odnošaje denarnega zavod*? nasproti vlagateljem. Uspešne intervencija i poslanca Benko. i Našemu poslancu g, Benku je uspelo, da je zacelil eno najhujših ran, ki je bolelfs naš narod, rano, ki jo je biio tem hujše občutit!, "ker je skelela skezi dolgo vrsto let, leta 1928. tako katastrefalno po toči prizadeto prebivalstvo. Premnogokrat in ob različnih prilikah smo že slišali, da bo država ali banovina in še prej oblastni odbor priskočil težko preizkušenemu prebivalstvu na pomoč. In kakor bi usoda, ki je povzročila prebivalstvu toliko goria z grozovito točo, se hotela igrati in v dve j-ni meri pckszatš zlohotno svojo stran: je baš od oblastnega odbora gotovo v dobri nameri započeta akcija, prizadejala tem siroraakom ponovno škedo. Žitna podporna akcija je namreč našega kmeta ponovno udarila radi tega, ker so cene tako semenskemu kakor krušnemu žitu padle skoraj na 1/3 tedanje nabavne cene. Po nesreči je narod zabrede! v novo nesrečo. Vsa kompttentna mesta, oblasti in uradi so razumevali obupni položaj dolžnikov in so iz te podporne akcije, skušali pomagati na vse mogoče načine ali vse njihovo prizadevanje je bilo zaman. Denarna stiska že ne- kaj let sem duši vse take podporne akcije, gospodarska depresija onemo-gočuje vsak tozadevni pokret. Po mnogih Intervencijah in prošnjah pri najrazličnejših mestih je končno po velikem trudu vendar uspelo našemu poslancu g, Benku Josipu, da je pri Kr. banski upravi v Ljubljani končno vendsr_dosegd ugodno rešitev. Po njegovi priprošnji in po izčrpnem pojasnilu obstoječih težkih gospodarskih razmer je Kr. Lanska uprava naklonila najpotrebnejšim siromakom podporo v skupnem znesku nsd 130.000 Din, Tako bodo rešeni moreče skrbi največji siromaki in bodo megli za plačilo dolga namenjene denarje obrniti v drug namen. Dclg bodo po rešitvi kr. banske uprave imeli plačati le najbolje sštuirani dolžniki, dočim je manj premožnim dovoljeno plačilo zaostanka, kakor smo informirani, v 4 zaporednih letnih obrokih. Iz srca smo hvaležni g. poslancu za njegov trud, v zahvalo naj mu bo zavest, da je mnogim-mnogim res pomagal iz obupne situacije, da je mnogim družinskim očetom razvedril oko, da je mnogim siromašnim družinam omogočil kruh čez zimo. K vprašanju kmečkih dolgov Na veliki skupši JRKD, ki se je vršila v nedeljo v H- em Sadu, je minister za kmetijstvo Demetrovič gpvori! tudi o vprašat? jrečjdh dolgov. V svojem uvo je svaril naj Ponarejeni bankovci Ker so se pojavili ponarejeni bankovci po 1000 Din, je- Narod ? banka izvršila do konca februarja t.!» pretisk svojih bankovcev po 1000 Din z okroglo rozeto. Zdaj pa so se 0-javili v prometu ponarejeni tisoča falsiffcirano rozeto. Glavni znak a spoznanje falsifikatov režete so J prvi vrsti napis „Jugoslavnje," z z*io debelimi črkami, netočnost črt i pr?stopiii >Taš poslanec Hajdinjak že meseca ay~ j?; gusta zbiral informacije, kje bi se do-bilo cenejše seno za našo Živino. ^^H vedali smo se, da preti pi • t šs : živinoreji, ako ne b potrebne knue, 1 Stori! je vse potrebr > sc \ započne akcija v v obsegu nabavo krme. Ta pa naj bi bila cenejša, da si jo la o vsakdo kupi. Radi tega je takoj zaprosil vn^H dovoli brezplačen prevoz O tem je poročal na ztdrh" skega odbora strank;. rt ^akcijo pozdravil in jo je podf tako pa je tudi sreski kmetijski* sklenil, da prevzs e izvedbo dela. Ski a je bila seja kmf ga odbora, h kateri so bili tudi zastopnik} runih gospoc organizacij. Na tej : e b y Prehran jeva ni odbi ki bo iz celotno pomožtfo akcijo glede' hrane prebivalstva. Predsedstvo odbora je prevzel sam narodni poslanec g. Hajdinjak, ostali člani odbora pa so tudi sami priznani naši kmetovalci in javni delavci. Odbor je takoj pozval ljudi potom županstev naj priglasijo, koliko-potrebujejo sena. Temu odzivu so se odzvale zelo disciplinirano vse naše občine. Pobrana je bila takoj kapara in k temu je dodal nekaj denarja še sr. kmetijski odbor. Tako se je lahko pristopilo k nakupu sena. Nakupovat so se podali seno člani odbora gg. poslanec Hajdinjak, podpredsednik Erjavec blagajnik Ritlop iz Dolgevasi ter sreski kmetijski referent Lipovec. Odšli so v srez Sisek in tamošnjo okolico. Našli so dosti sena, ki mu je bila cena od 25 do 35 Din 1 stot. Kakor hitro pa se je med tamošnjimi kmeti razneslo, da se kupuje večja količina sena, so kmetje ceno dvignili. Kupčija je bila zelo težavna. Hoditi je bilo treba od vasi do vasi in od hiše do hiše. Vendar se je posrečilo že pri prvi priliki kupiti do 60 vagonov sena. Ker to ni bilo dovolj, sta se podala gg. poslanec in Erjavec ponovno pretekli teden nakupovat. Ko to pišemo, še nimamo točnih poročil, koliko je sena nakupljenega, vendar se računa na 120 —130 vagonov. Seno je prvorazredno lepo in sladko, kakor pri nas najboljše. Cena bo prvovrstnemu 45 Din, drugovrstnemu 40 Din. V to ceno je vračunano prešanje in dovoz na postajo, tako da pri brezplačnih vozovnicah dobijo kmetje seno po gornji ceni. Ako se ta cena primerja z cenami, kakor nam ponujajo drugi, smo lahko izredno zadovoljni. G. poslanec je pa seveda ponovno zaprosil prometno ministrstvo, da bo prevoz brezplačen in to zadeven predlog je stavil tudi g. ban in zaprosil vlado, da na ta način priskoči nam na pomoč. Pravočasno bo vsakdo obveščen kdaj seno pride. Seno se bo pripeljalo na postaje Beltinci in Dolnja Lendava. Občine se bodo morale izjaviti, kje bodo prevzemale isto. Seno bo delila občanom komisija, ki jo bodo tvorili v smislu sklepa seje prehranjevalnega odbora občinski župan, predsednik kjevne organizacije JRKD in predsednik obč. kmetijskega odbora. Tako je pričakovati, da se bo delalo pravično. Preda se pa seno samo proti takojšnjemu plačilu, da ne bo imel odbor več nobene brige za naprej. Upamo, da bo akcija, ki stane silno truda in dela, uspela kar naj boljše. To je naša iskrena želja. Tako bomo nekako prehranili svojo živino čez zimo do prihodnjega pridel-S iem pa odvrnemo nevarnost se nižjih cen in propasti celoletne živinoreje. G. poslanec Hajdinjak in g. Erjavec sta pa med tem obiskala tudi g. bana ter ga oprosila, naj se tudi z denarnimi prispevki priskoči na pomoč našemu ljudstvu. G. ban je pokazal veliko razumevanje za naše potrebe in določil večjo vsoto denarne podpore za naš kraj. Ta pomoč se pa bo v glavnem uporabila za nakup ljudske hrane za tiste siromašne družine, ki nimajo dovolj hrane in jim grozi glad. Tudi s to denarno podporo bo razpolagal prehranjevalni odbor ter jo razdelil, odnosno nakupil živila. Tako bi v kratkih besedah obvestili vsem, delo na pomožni akciji 'judstvO. Povemo to ljudem v in-(ormacijo in ravnanje. Naj Bog pomore pri dobrem delu za dobrobit ljudstva 1 Katastrofa angleškega avtomobilskega dirkača. Strmoglavil je čez cesto"v globino 21 m in obležal na mestu mrtev. Nesreča je tem bolj tragična, ker je pokojnik obljubil svoji mladi ženi, da bo to njegova zadnja dirka. — Gasilnemu društvu v M. So- oti je ban dravske banovine g: dr. rago Marušič poklonil večji znesek ob priliki zadnje proslavitve 50 letnega jubileja. Naše gasilstvo bo vedelo ceniti izkazane pozornosti. Kaj ovira razvoj Šolstva v mursko-soboikem srezu. Velike ovire za boljše uspehe so tudi naša šolska poslopja. Nesrečni madžarski sistem enorazrednic je povzročal, da so pri nas gradili poslopja, ki niso ličile šolam. Vsaka vas imej šolo, to je bil princip, a pri tem se ni gledalo, če šola odgovarja vsem zahtevam dobre šole, ni se oziraio na to, ali bo takšna šola rodila uspehe na znotraj in na zunaj, pa tudi ne na ekonomijo v gospodarstvu naših občin. Danes stojimo pred dejstvom, da skoraj niti ena šola nima dovolj učnih prostorov, da niti v enem šolskem poslopju ne more biti reden pouk (izvzernši enorazrednice in pre-zidane šole), da povsod mora biti uveden dopoldanski in popoldanski pouk. V poletnem času, ko so dolgi dnevi, še gre, v zimski dobi pa odpade nešteto ur, ki bi pri boljših razmerah prinesle mnogo koristi in do-vedle do mnogo boljših uspehov. Z malo izjemo se morajo skoraj povsod zidati nova šolska poslopja, ali pa vsaj preurediti. Veliki izdatki, ki bodo s tem zvezani strašijo naše ljudstvo že v naprej in povsod med narodom se opazuje nerazpoloženje napram šolstvu in napram učiteljstvu. Krivda na tem ne leži na nas temveč na prejšnjem madžarskem sistemu, v sistemu enorazrednic. To naj bo vsem nam opomin, da tudi mi danes ne napravimo istih pogreškov, ki bi se maščevali nad potomci. Težko je vprašanje zidanja novih šolskih stavb, a tudi ta trdi oreh se da pregrizti, ako je dovolj volje. V težkih časih se človek uči štediti in zato ne pozabimo na naše šolske fonde, tudi v teh časih bomo z majhnimi letnimi prispevki iste povečali ter v dobrih časih z lahkoto pričeli z gradnjo novih stavb. Slab je gospodar, ki se za preureditev svojega imetja dovolj ne pripravi ter dela samo na dolg. Zanašanje na razne državne in banovinske podpore je iluzorno. Pomagaj si sam in Bog Ti bo pomagali Nič ne pomaga utopljencu kričati na pomoč, ako sam v svojo rešitev ničesar ne ukrene. Sila volje je podrla še trdno zidovje ter se prebila skozi življenje, tudi mi ostaniiho trdni ter bomo s ponosom gledali na naše delo. V naših vaseh bodo zrastle lepe impozantne šolske stavbe, ki bodo v ponos nam, našim nasprotnikom pa dokaz, da smo kulturen napreden narod, ki zna ceniti šolstvo. Na delo torej, da nas čas ne prehiti in da ne stopimo pr*4 /a dejstva nepripravljenih rol Vsem! Zapustivši svoje mesto kot pri-marij bolnice v Murski Soboti smatram za svojo dolžnost, da se zahvalim vsem onim, ki so n.l v dolgih letih mojega deiovanja na čelu tega zavoda na katerikoli način pomagali pri ustvaritvi in razvitku naše bolnice. Zahval.ti se pa hočem tudi celokupnemu občmstvu, ki je v času ene cele generacije spremljalo moje delovanje z največjo pozornostjo in ga podpiralo v vsake m smislu. Kot primsrij bolnice se poslavljam od občinstva, kot privatni zdravnik pa stojim tudi nadalje na razpolago vsem, in sicer od zdaj naprej ves dan. M Sobota, 12. oktobra 1932. Dr. ŠKRILEC MIHAL. Murska Sobota — Poročila sta se gdč. Hahn Ro-zika in g. Schwarz Franjo trgovec v Čakovcu. Mlademu paru obilo sreče. — Učiteljstvo tuk. sreza je imelo prejšnjo soboto zborovanje. Na dnevnem redu je bila tudi volitev novega odbora. Izvoljen je bil stari odbor z g. šol. upraviteljem Gabrijelči-čem na čelu. — Osebna vest. Vodja tuk. bolnice g. primarij dr. Škrilec je bil upokojen. — Na mesto žand. kapetana g. Ko-vinčič Milana, ki je odšel na svoje novo službeno mesto v Veliki Bečke-rek, je prišel od tam žand. major g. Narančič. — Cercle Francais. Dne 8. t. m. se je vršil dobro uspeli ustanovni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen odvetnik dr. Vadnal Ludvik. Jezikovni tečaji se bodo vršili v Sokol-skem domu, in sicer v sledečem redu: začetniški tečaj v torek in petek, tečaj za naprednejše v sredo, konver-zacijski tečaj v četrtek, vsakokrat ob 20. uri. Pričetek bo v torek dne 18. oktobra. Učne knjige bodo na razpolago v Krožku. Prijave sprejema bla-gajničarka ga. Ferjanova v trgovini Hahn. — A. Mali, tajnik. — Predavanje v podružnici »Soča« v Murski Soboti. V soboto 22. t. m. ob 8 h. zvečer bo v mali dvorani Sokolskega doma predaval profesor Hvala o vojni zgodovini Italije v zadnjem stoletju. Vabljeni vsi I — Zaključek analfabetskega tečaja. Dne 24. sept. t. I. se je zaključil na državni narodni šoli v Murski Soboti analfabetski tečaj za nepismene vojake v Murski Soboti. Tečaje je odredilo ministrstvo prosvete z O. N. br. 52651 z dne 14 avg. 1931. Pose-čalo je šolo 28 vojakov, od katerih je med trajanjem tečaja odpadlo 7. Izpitni komisiji, katero so tvorili srez. šol. nadz. Velnar Jože, komandir čete ka-petan I klase Gavrilovič Ljubo, vodnik podporučnik Markovič in šolski upravitelj Gabrijeičič Franjo kot vodja tečaja in izpraševalec, je pristopilo 21 tečajnikov, od katerih se je 17 priznala pismenost, 4 so padli. Vojaki, ki niso imeli v svoji mladosti priložnosti, da bi posečali šolo, so vsaj sedaj pri vojakih, blagodat naredbi, pridobili nekaj najpotrebnejšega znanja za življenje. Priznati se mora, da s j se v kratk* dobi naučili mnogo, za kar gre zahvala šolskemu upravitelju Gabrijelčiču. — Poljski tatovi v M. Soboti in bližini so pridno na delu. Temu so pobrali koruzo, drugemu sadje i. t. d. Zadnje dni pa so nekemu posestniku v Cernelavcih oplenili zelnik. Odnesli o krog sto zelnih glav in to najlepše. Biti jih je moralo gotovo več, da so odnesli tako množino, katero so si izbrali na celi njivi. Sledovi kažejo, da je imel eden tat „Batove punčuke", drugi pa je bil bos. Dolnja Lendava — Bratva. Kakor se je pričela redna bratva je začelo nagajati vreme. Pojavili so se težki oblaki, iz katerih je lilo curkoma. Deževje je precej pokvarilo delo, a pridelku ne škoduje. Polovica goric je bila obranih prvi teden, druga polovica pa ta teden. Nihče ni pričakoval toliko vina, kolikor ga je naprešal. Nastalo je silno pomanjkanje posode, radi tega so morali nekateri vinogradniki trgatev prekiniti, da si poskrbe sode. Res čudno, da je rod tako obilen, kakor se v resnici ni pričakovalo. Tudi po kakovosti bo vino dobro, saj je mošt zelo sladak. Takega pridelka že dolgo ni bilo v Lendavskih goricah. Elektrika. Lendava še nima elektrike. To je našemu lepemu mestecu v veliko škodo. Že ponovno se je pokrenilo vprašanje elektrifikacije Lendave, vendar se je vedno brez uspeha odložilo. Sedaj pa čujemo, da se prav resno razmišlja o tem, da bomo že do novega leta imeli električne luči po naših ulicah in stanovanjih. Snuje se neka privatna družba, ki bi zgradila kalorični električno centralo. V najkrajšem času se bo odločila, ali bo iz te akcije kaj ali ne. Samo želeti bi bilo, da se to zgodi, ker bo s tem Lendava mnogo pridobila na lepoti pa na dobrem imenu, — Davlca. V Lendavi se je pojavilo več slučajev davice. Obolelo je več otrok. Ceste in cestni odbor. Novi te so pred tedni prinesle neko notico, s katero so skušale nekako kritizirati delo pri ureditvi ceste Turnišče —Čren-sovci—Sr. Bistrica. Naš odgovor, ki ga sicer sploh nismo hoteli dati, dasi smo dobili glede te zadeve več dopisov, je ta: gospodje okrog Novin se doslej niti z besedo niti z dejanjem niso dotaknili vprašanja naših cest. To je resnica. Kar se pa tiče širine ceste pa naj bodo pri Novink.' potolaženi, cesta je tako šir NAZNANILO. Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila na Lendavski cesti (hiša Šiftar mlinarja) specijelno trgovino z vezeninami in predtiskarijo. Izvršujem po naročilu vsa predtisk&rska in strojno-ročna dela — po lastnih ali prinešenih vzorcih — v najkrajšen; Ča-suin po zelo nizki ceni. Na zalogi so vedno vsakovrstne gotove ženske obleke in predpasniki, kakor tudi žensko i moško perilo. Obiščite me, ter si z malim na ročilom prepričajte o resnično nizkih kih cenah. — Se priporoča DRAGICA VERHOVEC Preselitev trgovine. Podpisani Nemethi Štefan trgovec v Dolnji Lendavi naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem se preselil s svojo trgovino iz Balkanijeve hiše v Bartaničevo hišo na Cerkvenem trgu. Priporočam se cenjemu občinstvu za nadaljno naklonjenost. Skrbel bom za ceneno in najboljšo postrežbo. NEMETHI ŠTEFAN. SO 0 BURME SI PRIHRANITE 0 če si nabavite BD toplodar Cena 96 Din. BD T0FL00RR se lahko tudi uporabi za segrevanje SOSed-ne (druge) sobe, če se namesti BO toplodar v drugo sobo. BD toplodar se pri čiščenju zelo lahko razstavi in sestavi, □oblvn sb ppl tvpdhl SHRTH DITTR1GH proizvodnja kovinskih izdelkov TEL. ŠT. 40. AMa Sobota Pri naročilu prosim K cevi, od peri. Dobro ohranjeno poslopje, ki se je uporabi 'io za hlev V dolgo, 10 m. šir xo (eden vmesntt^H s prvovrstnim o.* »rešjem (ruški u ) dobro strešno ope! j (Črepom) in 30 cra. širokimi ter 9 m dolgimi tramc strop (štukatur) pr id celo a'!- pa tudi posamezno mHo mit, odn štukatura. Vprašati pn MATZENA- —----,c PROSEI \KOVCI 4 Kako so v Parizu našli bivšo nuno. Amelija Roza Brechardova, mlada seljanka, se ni ugodno počutila pri kravah in kokoškah. Njena narava je bila vdana nečemu velikemu, velemestnemu. V njej so tlele želje in -vambicije, ki se nikakor ne bi mogle {.izpolniti v kmečki staji. Podala se je torej na pot, naravnost v Pariz. SIu-* žila je nekaj časa, dokler ni v sebi začutila pravega poklica, onega po I katerem ]e hrepenela. Domislila se je namreč, kako bi mogla udobno in ugodno ž?- . cz Ptffavfla se je v samostan »čestitih sesier" £n-f&Bt-Jesus v Itnpassfe du Maine. Če-prnv je biia nepismena, so jo nune prejele kot novicijatko, ker so verjele iskrenosti iifeuift besed, s katerimi je preorišaiala, da se je oeke noči vz- zvana služiti Bogu. Po končanem no-vicijatstvu je bila poslana v glavni samostan Neufchatel —en— Saunois. Toda tu ji ni preveč ugajalo, ker je spoznala, da se po samostanih ne služi samo bogu, temveč je tudi treba opravljati različna dela, zaradi katerih je bila zapustila svojo rodno vas. Lepega večera je splezala preko zida in krenila nazaj v Pariz. Tu se je takoj prijavila društvu bivših nun; v Parizu imajo svoja udruženja bivši duhovniki, kakor tudi bivše nune, ki po vrsti ali vsaj po večini tudi še nadalje nosijo duhovniško odnosno nunsko opravo. Služila je od časa do 7-c. • kot bolničarka i rasebnih hišah, a njen glavni poklic Je bilo zbiranje »milodarov za sirote", to se pravi, ta njo in njene tovarišice. Ce prav tudi v Franciji vladajo iste obzirnosti nasproti duhovniškemu poklicu, kakor v osnlih kulturnik vab, je pariška policija r»ila vendar ■^• ui in je sumljivo nuno aretirala. Nekaj mesecev so jo držali v zaporu, nakar je bila zopet izpuščena na svobodo v nunski opravi. Pa so jo znova aretirali. Tako se je to ponavljalo, dokler se ni naposled »umirila". Pošte ni nikoli prejemala, a tudi v sosedstvu z nikomur ni imela zvez. Iz svojega stanovanja je hodila in se vračala vanj tako tiho, da je skoro nihče, pa niti hišnica hiše št. 47. na Boulevardu Montparnasse, kjer je stanovala v tretjem nadstropju, ni skoro nikoli videla. Vsak tretji mesec je prišla plačat najemnino, toda od lanskega oktobra dalje ni bila več točna v plačevanju. Hišnica je pre?,ala nanjo, toaa vse je kazalo, da je najemnica prihajala in odhajala baš tedaj, ko .hišnica ni sukala skozi svoje asalo vratarsko okence. Ta>o je mi- i rsiio tudi drugo tri rneeečje. Hišni iast--oj? ijtitil i>a hl*n aaposica o& ie letos v aprilu iolv najemnico sestro Marie Ad ienne — kakor bivša nuna imenovala — in zaht deložacijo zaradi neplačane ,.a;travma, j Sodba je bila izrečena letos v maju M naročilom, da mora najemnica s* vanje čimprej za . To so ji ria>|l lepili na vrata, toda i*.<-'■■■: AdrienaeJ stanovanja ni z pustila. Slednjič j; hišnemu lastniku uspeli.;, r,obiti ^oS^k] brenje za prisilno deložacijo. fflfeffij sodni organ, z njim pollctjs: sar, ključavničar, hiš;1' lastnik in I niča. Nasilno so odprli vrat))jHB' dali v salončič, nato v kuh njič v spalnico. Na posi povsem mirna, vsa izsi Roza Brechardova. LTmrla že pred letom dni . . . Ti nelo, ali p rečudno: v hiši se nihče ni pntožil zaradi Ta žalostni primer za Pariz precej huda. Pravila ZDRUŽBE TRGOVCEV za srez Murska Sobota. (Nadaljevanje.) 7. Z odvzemom besede na skupščini ter pravico voliti in biti voljen, kaznuje uprave člane, ki v od uprave določenem roku niso poravnali kljub pismenemu opominu letne članske doklade, oziroma po nadzornemoblastvu potrjenih in na skupščini sklenjenih prispevkov, ki so jih dolžni vplačevati vsi člani. Kazni po točkah 3. in 4. se smejo izreči za največ leto dni, ob ponovitvi pa za dve leti. Denarne kazni gredo v korist blagajne združbe in se lahko izroče človekoljubnim skladu združbe ali uporabijo za druge človekoljubne nstsene. Kazni se morajo plačevati v 15 dneh od priobčitve, odnosno vročitve razsodbe. Drugače jih izterja obče upravno oblastvo prve stopnje 7. izvršbo. Zoper razsodbo se sme kaznovani član pritožiti v 15 dneh od priobčitve, odnosno vročitve razsodbe na prihodnji redni skupščini. V takem primetu prične teči rok za plačilo kazni od dne priobčitve, odnosno vročitve skupščinske odločbe o potrjeni razsodbi. Člen 9. članstvo ne more prestati niti s prostovoljnim izstopom, niti z izključitvijo. Članstvo prestane samo: 1. če prestane cbrt, odnosno pomožni obrat ali podružnica na področju združbe ; 2. če se uvede stečaj; 3. z vstopom v članstvo nove strokovne združbe, osnovane skladno s § 257. zakona o obrtih. Če prestane obrt, ostane vendar oseba, ki je izvrševala obrt, lahko član združbe, če se prijavi za člana. Člen 10. Združbe smejo imeti tudi častne člane. Čas!ne člane voli skupščina na predlog uprave izmed oseb, zaslužnih za napredek in razvoj trgovine, ne glede na njih poklic. Častni člani imajo pravico, dajati na skupščinsh na svete in pojasnila, nimajo pa ne aktivne ne pasivne volilne pravice. Z izvolitvijo za častnega člana niso zvezane napram združenju nobene pravice in dolžnosti. Častnim članom izda združba diplomo. IV. Organi združbe. Člen 11. Organi združbe so: 1. skupščina; 2. uprava; 3. nadzorstveni odbor; 4 strokovni odbor ali odseki za trgovsko nadaljevalno šolo združbe, ali grupe posameznih trgovcev; 5. poverjeništva; 6. (častno sodišče); 7. (eventualni posebni odbori). Skupščina. Člen 12. Skupščina je vrhovni organ združbe. Skupščine so redne in izredne. Redna skupščina se vrši praviloma enkrat v letu in to v pr?em tromesečju vsakega leta, izredna pa, če to uprava spozna za potrebno ali če to nadzorstveni odbor ali ena desetina članov združbe pismeno zahteva in če označi, o čem naj skupščina razpravlja. Če predsedništvo združbe ne skliče skupščine v 14 dneh od dne, ko je zahteval nadzorstveni odbor sklicanje ali ga zahtevala ena desetina članov, skliče skupščino na zahtevo nadzorstvenega odbora, odnosno ene desetine članov, zbornica. Člen 13, Skupščino skliče predsednik, če pa je zadržan, podpredsednik uprave. Če sta oba zadržana, skliče skupščino najstarejši čian uprave. Če pa tega ne more ali noče storiti skliče skupščino zbornica. Skupščina se skliče ali s pismenim vabi-lom vsakemu članu ali s pismenimi razglasi v vseh občinah, kjer ima združba članet ali po časopisih, ki jih skupščina vsako leto določi in to najkasneje 15 dni pred zborovanjem. V sklicu morajo biti označeni datum, čas pričetka, lokal in dnevni red skupščine. Sklic se mora priobčiti istočasno tudi zbornici in pristojnemu občnemu, upravnemu obiastvu prve stopnje. Člen 14, \ Skupščino sestavljajo člani zdiužbe. Vsi člani združbe, brez razlike spola (iz-vzemši one iz člena 8., točke 4, teh pravil) imajo pravico do besede, praviloma pa tudi aktivno in pasivno volilno pr&vico. Člani izvršujejo svoje pravice osebno in jih ne morejo vršiti po pooblaščencih. „ (Dalje sledi). Tržne cene Biki kg od 2 do 4 50 - Din, telice kg od 2 do 4 50— Din, teleta kg 4 do 5 50 Din, krave kg od 1 do 2 3. Svinje kg 6-7 Din. V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svitijeti-n? kg. 10—14 Din, teletina kg. 6—14 Din, moka pšenična cgg. kg. 3-50 do 3.75 Din, moka II. kg. 3 25-3.50 Din, moka V. kg. 3.— Din, moks ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg. 42-80 Din, kava pražena kg, 48-125 Din, riž kg. 6-14 Din> sladkor kristalni kg. 15-— D:n, v glavah kg. 16'— Din, kocke kg. 17 — Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Krešks kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 140 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinskc kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din. O*!** deielriim pridelkom v te-jČem tednu so sledeče; pšenica 1 q 140.— Din, žito 1 q 125-- Din, koruza debela 1 q 165 — Din, koruza čequatine 1 q 130 - Din, oves 1 q 120'— Din, ajda 1 q 90-100 Din, ječmen 1 q 120 -130 Din, proso 1 q 110D, krompir 1 q 80 - 100 D, seno 1 q 60—70 Din, slama 1 q 40—50 Din. Umetna gnojila: supeifosfat 16% 1 q 96-— Din, tomažova žlindra 18/20$ 1 q 120—Din, NitrofoskaJ 1 q 148-— Din, kalijeva sol 42^ 1 q 182 —Din, aoneni prah pri odjemu celega vago-1 q 18-— Din. Cement Trboveljski 1 q 67'-i, cement Splitski 1 q 65'— Din o žgano 1 q 36'— Din. *UU nnnc kupuje vedno in <|IHi DUDE plača zelo dobro M. GERŠAK & Co. Ljubljana, Prečna ul. 4. veletrg. z zemelj. prid. Pošljite vzorce in ponudbe 2 BLAGO ZA BLAGO BS1EZ PENEZ BLAGO ZA BLAGO Vse npsfe poljedelske mošine sejalne, siamoreznice, reporeznice, Trijer-Je, Alfa kotle, vinske preše, mline za grozdje, motorje, mlatilnice itd. Nadalje vse vrste umetna gnojila kak : Tomašalak, Superfosfat, kalijevo sol, apneni dušik, nitrofoskal, cement, mašin-ska olja, kuhinjsko posodo, vse vrste specerijsko blago po najnižjih dnevnih cenah yedno n nelilii zalogi. ......i.........l.Ul. Za vso blago se vzeme tudi v zsmenjeno vse vrste poljske pridelke, kakor pšenico, rž, ječmen, koruzo, krompir • — • • — • j t ri - — • • — • • . . . i. 1. u. . . . . Vsaki,, ki si želi kupiti poljedelske stroje, aH sploh kako drugo blego, ki je zgoraj na» vedeno, njemu vzamem v rafun poljske pridelke po naJviSJi dnevni eeni a blago njemu zaračunam po najnižji dnevni cen), tak ima vsak interesent dvojni hasek. VEDNO VELIKA RAZSTAVA GOSPODARSKIH STROJEV SAMO PRI ČEH FRANC, trgovino z mešanim blogom Murska Sobota, Da omogočim nakup kolesa vsakomur, sem znižal cene raznim kolesom: od Din 1200- na Din 1050'- od Din 1400-- na DTn 1250*- od Din 1600- na Din 1450'— od Din 1700'- na Din 1550'- Istotako dobite najceneje gramofone, gramofonske plošče, radioapa-rate, fotografske aparate, šivalne stroje in vse druge potrebščine pri tt. ERNEST ŠTIVAN v Murski Soboti. i Izdaja: Konzorcij »Alurska Krajina". Predstavnika Benko Josip in Hajdinjak Anton, narodna poslanca.