33 Lojze Krakar Pregrešne in druge pesmi NOBELOVCU CZESLAWU MILOSZU O, Szesfavv, poln si struške in druge slave kot tvoj (in moj) prijatelj T. Roževvicz, ki kronajo ga z zlatimi papirčki po raznih strugah, ščavjih in puščavah.. Ko v Strugi sva bila, Tadeusz, si tiho prišepnil mi: * »VViesz, Lojze, te medale i wszystko to jest tvlko vvielkie gowno w tych wszystkich naszvch soe... itd. panstvvach.« NAŠ VSAKDANJI KRUH Naš kruh vsakdanji: tudi ptice rade ga zobljejo; še več: popikajo po uhljih še kakšno »naj... gnadichsto« dvorno damo, ko šiba na sam k. u. k. W. C. Potem si s špargeljni vso reč obriše. Kdo ima še špargeljne? (»žvenklja z zlatnički«), v dar dam mu samo k. u. k. palačo, naj šč... name z nje... ponosna bodem! * »Veš, Lojze te medalje in vse to je samo veliko govno v vseh teh naših soc... itd. državah.« 34 Lojze Krakar ERIKI O, Erika, ti Erika, joj, kje si? Mogoče si pa že kar v nebesih? Jaz tja ne pridem nikdar, ker prerad sem imel po svetu razne »svete punce«. A še najraje ločenke so dale. Pozdravljena! Pomahaj s tisto rdečo in nežno rutico, ki jaz (član K. P.) ti v rdeč spomin sem skvačkal jo pred smrtjo. MIRI G. Se spomniš, Mira, ko sva tam po Vzhodu in še drugod kdaj pila »vino tinto«, da okrog žnabelj sva bila rdeča kot fane, ki za 1. maj frfljajo. Zdaj le vodnika Vodnika častiva s kozarčkom rizlinga, pa vinjaka itd___ v hudičevih teh naših groznih časih. POKOJNEMU VITOMILU ZUPANU Tekst o tem je bil objavljen v Novi reviji. Posmrtno. »SA marschiert mit... (ne vem več, s kakšnim?) Schritt«. »Horst-Wester-Lied«? Daj, trešči vanj teran! Te tista Lasja še žgečka po dlakah? Jo ljubiš še? Zdaj je ne moreš več... Gorjačo si iz njenih las napravi in tolci jo po joških še in še. Posmrtje tvoje Lasja bo raztresla v zaliv, kjer nafta bruha v ocean. IZETU SARAJLICU, PESNIKU IN PRIJATELJU Ko sva v Auschwitzu si ogledovala petero žrel ugaslega pekla, si rekel mi: ko ti si v Buchenwaldu tam v kamnolomu tri si kosti, so gilovci* po svetu žrli viski, in kav... in kav... so punce in peli »Giovinezzo, Primavero«* in Mussolini jih je plačal z zlatom. GIL: Italijanska liktovska mladina izg. Džil, džilovci izg. džovineco, primavero Pregrešne in druge pesmi DOMOVINA Imam še domovino? Nisem bebec iz kakšne ljudožerske pokrajine, kjer ti medvedka s svojimi mladiči izpraska vid, svobodo in lobanjo? Ušel ji bom tja v rimske katakombe, kjer so kristjani skrili se pred levi in tigri in pred Neronom, ki v baklah jih žgal je z gromozanskim norim smehom. JUTRO To jutro, ki ledeno ždi na straži pred neko ječo, kamor so me vrgli, ker rekel psu sem pes in kuzli kuzla, saj to stoji v paragrafu u. u. u. a. Zaprli smo te v ječo, ker si žrl ga, da bi se streznil in nam pisal himne za celih pet let, dokler tam ne crkneš. Morda pa te le strezni mraz in cebra? POKOJNEMU OČETU Pokojni oče, zdavnaj že bilo je, ko, enajstletnik, šel sem za pogrebom po tistem strmem, kamenitem bregu do Semiča, kjer zdaj nič več ne gniješ... Namučil si se za nas, siromake, po rudnikih kanadskih, da bi dal nam vsakdanji kruh: naj svet zdaj tvoj spomin bo nad zvezdami, kjer prah nekje tvoj tava. POKOJNI MAMI Pokojna mama, zdaj telo ti gnije, a naj ne zgnije tudi tvoja duša pod ščavjem naših dobrih prapradedov in babic, ki njih prah v vesolju tava. Lepo si vzgajala me, draga mama, celo v poeta, ki tu smešno pleše in tava po tej zemlji kot bohemi... Presrečna bodi, da s sveta odšla si. 35 36 Lojze Krakar Po Novi reviji ČIRIH Ti ciriški čevljarji so mogočni kot Cezar, preden Brut ga je izdal. Zaflikajo ti še celo možgane, če so ti ljubice jih strgale preveč. Mogočni Cezar, pošlji tudi meni čevljarje, da zaflikajo mi dušo, ki blodi po vesolju razcapana kot kak klošar in kurbica pigalska. INVALIDSKA Le kakšno peto ali dlan še imajo. PESEM §e pSOm m mačkam ne diši ta golaž. V bifeju s štrclji trkajo na zdravje. Ne Bog ne vrag ne hodita več tod. Boga zatolkli smo že zdavnaj, zdavnaj. Hudiču odbijamo rogove, pa ne gre. O, invalidi, Crngrob s freskami iz blata! Kdor te obišče, obiskal bo smrt. TRNJE To trnje se mi vbada v dušo, zraven trepečem pa kot trstika v viharju... Ničesar več ne pride mi iz grla, le zvesti molk, branilec pogubljenja. Obala pa je že neskončno daleč, z njo prilete galebi, ki sedijo na pločevini neke stare ladje, da preživeli bi človeške sužnje. NEKI EDITH Imela si telo, mednožje, boke boginje Venere, a tresla si se pred mano kakor trs v grozanskem strahu pred staranjem, pred gubami, pred tistim, kar moramo prav vsi ljudje spoznati, da enkrat konec bo, da bomo le še prah.. Če živa si, pošiljam ti vabilo na najin zadnji, nori ples mrtvaški. 37 STAREMU OČETU, JAKOBU Pregrešne in druge pesmi Iz Buchenwalda sem prišel prav v noči, ko godoval si ti in moja mati. V naročje sem ti skočil, ti pa nežno si rekel mi: »Si, Slavko, res še živ?« V nočeh med vojno sva na topli peči prebirala si bukve Karla Maya in ti kar pulil si mi iz rok te knjige, ki dal mi jih je semiški kaplan. POLDAN Tekoči poldan, vroč kot lava, gladek kot mačja dlaka, se me še spominjaš? Črvivo brv preskočil sem upehan, lovil sem njo, ki ti si skril jo. Dalje sem ril skoz neposekan gozd, bilo ni potem naenkrat več mostu. In z ognjem, ki sem ga nosil, sem zažgal poseko, ki je iz nje se oglasilo: tu sem. Prijatelju Ivanu Minattiju KOLOVRAT Nekoč so pri kolovratu penatje si pletli mreže, da bi ujeli punce in jih na breg zmetali in si vzeli vsak narbolj lepo in tanarbolj čedno. Zdaj tu poetske duše kdaj loviva kot ribič Peter svojo lastno dušo, saj Kristus mu je zdavnaj že povedal: »Doslej si ribe, zdaj lovil boš duše«. LADJA MOJA Ladja moja pisana, ptica moja biserna, reka moja višnjeva od neba večernega. Kam že plujeva midva, ladja moja pisana? Lojze Krakar Kam že tečeva midva, reka moja višnjeva? Daleč, pravi biserna ptica vrhu jarbola, daleč tja, kjer stikata se nebo in rob sveta. Walt Whitman Ko travne bilke bodo rastle iz mene, boš ti še zmeraj ves vesel in živ. Te travne bilke tudi sorojakom iz U. S. A. poženejo iz grobov mogočno travo, višjo od naših glav, ki bo rodila sad čebelam, pticam in tudi nas hranila s svojim zrnjem... »O, večna trava - bodi nekaj mojega.« Laško, od 20. sept. - 5. okt. 1987 »O, VEČNA TRAVA -NEKAJ TVOJEGA« 38