v zedinjenji z naj svetejšim božjim Sercem

Jezusa Kristusa

in njegova podružnica v kloštru častitih gg. devic

Uršulinaric v Ljubljani.

V/

ipjhe marsikdo je spoznal in priterdil, da danda¬
našnji je posebno molitve treba, ker z vsimi drugimi
pomočki zoper tolike povodnji greha in pohujšanja se le
premalo da opraviti. Moliti zamore res vsak sam, tudi
dobrih bratovšin in duhovnih družb za skupno molitev
je že veliko: to pa vender smemo blezo reči, da iz¬
med bratovšin ni nobena sedanjemu času bolj primerna,
kakor bratovšina, ki se imenuje

Apostoljstvo molitve.

Sedež te bratovšine je na Francoskem vAnicijski
ali Pujski školii. Poterjena je od sv. Očeta in z obil¬
nimi duhovnimi dobrotami obdarovana. Šest in dvaj¬
setega sušca 1865 je po dovoljenji mil. škofa  pre-
častitljivega gospoda Jerneja  napravljena
podružnica te bratovšine tudi v Ljubljani v samo¬
stanu čč. gg. Dršulinaric.  Gospe Dršulinarice
imajo torej pravico v to bratovšino sprejemati, in vsak
se zamor vanjo zapisati, kdor koli želi apostol j
molitve  biti, vsak dan nekaj dobrih občutkov obu¬
diti, veliko dobrega za sedanje potrebe storiti in se
neštevilrjih duhov h dobrot vdeležiti.

To je sploh rečeno. Bolj natanko pa je razlagana
bratovšina v listu za sprejemanje, kakor nasledva.

Sprejčtek in pojasnilo.

„Prosim vas pred vsimi rečmi, da naj se opravljajo
prošnje, molitve, priporočevanja in zahvale za vse ljudi;
zakaj to je dobro in dopadljivo ' pred Bogom, našim 'Zve¬
ličarjem. 11  (1. Tim. 1. 3.) „Molite eden za druzega, de

se zveličate; veliko namre^premore stanovitna molitev
pravičnega.“  (Jak. 5, 16.)

S temi in enacimi besedami nas sv. Duh opominja
velike dolžnosti, da molimo za svojega bližnjega. V
prošnji Abrahamovi za Sodomo, Lotovi za Segor,
iVlozesovi za vojskujoče Izraelce in na veliko druzih
krajih sv. pisma nam pa je razkazovano, koliko moč
imajo pri Bogu molitve in prošnje za bližnjega. Temu
primerne so besede Jezusove: „Vse, kar koli pro¬
site v molitvi, bote prejeli, ako verujete. 44
(Mat. 21. 22.) Kako vesela je ta verska resnica, da
tedaj ne le za-se, ampak z molitvami priprošenj tudi
za zveličanje druzih imamo toliko moč do preusmilje-
nega Božjega serca!

Ravno zato so pa tudi verniki sv. Cerkve ob
vsih časih drug za druzega molili, molili pa s toliko
veči gorečnostjo, kolikor veči so bile stiske in terp-
Ijenja sv. Cerkve, kolikor obilniši so bile nevarnosti
za zveličanje njenih otrok. Le malokrat ali morebiti
nikoli ob nobenem času pa naše matere sv. katoliške
Cerkve ni preganjalo toliko silno veliko in tako ne¬
varnih, očitnih in skrivnih sovražnikov, kakor v naših
dnevih. K temu še žalostna zavednost, da je še na
stotine milijonov ljudi, ki so v temi neverstva pokopani
in še zmiraj nič ne vedo od Jezusa; in spet toliko milijo¬
nov tacih, ki jih krivoverstvo ali pa razkolništvo loči od
sv. Cerkve; in pa brez števila sokristjanov, ki žive v
smertnem grehu kakor sovražniki Jezusovi; in posled¬
njič neštevilni, kteri imajo svojo nedolžnost in posveču¬
jočo milost ali gnado zraven strašnega zapeljevanja
ohraniti. Oh, ktero v resnici verno serce ni gnano in
siljeno k molitvi in priprošnji, ako to pomisli: —

Iz tega namena je več bogoljubnih duhovnov in
druzih pred nekimi leti v Pujski škofii na Francoskem
napravilo molitvino družbo , da bi v zedinjenji z naj
svetejšim Jezusovim sercem za vse te potrebe od
Boga pomoči prosili. Začetje bratovšine je bilo biago-
darjeno, v kratkem času je tisuče vernikov pristopilo.
Dovolili so jo Pujski škofje, pa tudi Njih svetost
papež Pij IX so jo poterdili iz Gaete 19. vel. šerp-
ter jo veseli in z očetovskimi besedami priporočevali.
26.'  sveč. 1861 so sv. Oče njenim bratom in sestra®
veliko popolnoma in nepopolnoma odpustkov podelili-

- 3 -

Poslednjič je bila ta družba s pismom 8. mal. travna
1861 sklenjena z materjo bratovšino prečešenega Je¬
zusovega serca v cerkvi Marije Device miru (della
pace) v Rimu, in podeljeni so ji bili tako vsi odpustki,
ktere ima ta mati bratovšina. Zares stermenja vredno
je, s koliko naglico se je ta bratovšina razširjala po
katoliškem svetu, odkar ji je bila ta dobrota podeljena.
Razun Francoskega je zdaj že razširjena po Belgii,
Španii, Portugalii, naj poslednjiši čas po nesrečni
Italii, po obojni Sicilii, na otoku Meliti, po zgornjem
Laškem, v severni Ameriki, Sirii, Indii in Kini, v
Algiru, na avstralskih otokih itd. itd. Vsako mesečno
bratovsko naznanilo ima zmiraj zopet nove naznanila,
kako se vedno dalje razširja; — in Bog hotel, da bi
se razširila po vsi zemlji, in naj bi se zedinili vsi
verni otroci katoliške Cerkve, ter bi z gorečo molit¬
vijo od Boga sprosili, da bi odvernil namerjene šibe,
sveto Cerkev uslišal, spreobernil toliko od Cerkve
ločenih narodov, kterih je nekaj še v neverstvu, nekaj
pa jih krivoverstvo in razkolništvo od Cerkve loči, in
da bi spreobernil grešnike.

Namen in opravila molitevnega apostoljstva.

Po tem takem je namen in naloga te bratovšine:
Goreča molitev za povišanje sv. Cerkve in za brambo
zoper njene neštevilne sovražnike; molitev, da bi se
ljudje spreobernili od nejevere, krivoverstva in greha,
da bi se nedolžni in pravični v dobrem vterdovali; ob
kratkem, molitev priprošnja  je njen namen. Sej v
molitvi za zveličanje našega bližnjega ni manj ime¬
nitno apostoljstvo ali apostoljsko delo, kakor v apo-
stoljstvu, ki se godi' z djanjem in z besedo. Jezus
je v svojem skrivnem življenji trideset let opravljal
to apostoljstvo molitve in opravlja ga še zmiraj v
svojem skrivnostnem stanovanji v tabernakeljnu in v
svojem darovavnem življenji na altarji. To apostolj¬
stvo je opravljala tudi Marija, opravljal ga je sv.
Jožef, opravlja ga tista velika množica pred člove¬
škimi očmi skritih, pred Bogom pa s svojo molitvijo
močnih duš. To so sami aposteljni Gospodovi, bodi
si kterega koli spola in stanu, in prejeli bodo apo¬
stoljsko plačilo, ker s svojo molitvijo toliko dobrega
store in toliko hudega odvernejo. — Hudobneži pač

*

— 4 -

dobro vedo, kaj delajo, ko n. pr. samostane in molit-
vine duhovne rede zatirajo, —oni vedo, da s tem veri
neizrečeno škodujejo, ktero sovražijo, — ne premislijo
pa, kolik odgovor si nakopujejo, ker so preganjavci in
trinogi aposteljnov. — Zares! ko se bo razodel dan
preiskovanja, kadar pride Kristus sodit, in bodo bukve
odperte stale, iz kterih bomo jasno spoznali, kako je
Bog svet vladal; takrat bomo s stermenjem vidili, kako
je nevidno skrivno djanje molitve priprošnje skoz sto-
'in stoletja zmiraj vštric hodilo z zunanjim djanjem sv.
Cerkve, in da to apostoljstvo molitve je bilo eden glav¬
nih vzrokov in podpor k vsim zmagam in zmagoslovjem
sv. Cerkve, njenih otrok in služabnikov.

Ta bratovšina, imenovana ,,apos tolj stvo  mo¬
lit  ve,“ je torej klic do kristjanov, da naj se z novo
gorečnostjo posvečujejo skrivnemu apostoljstvu, mo¬
litvi priprošnji, ob naših časih, ki so polni britkost
in stisk. In da bodo naše molitve pred Bogom še
dopadljivše in izdatniše, sklepajmo jih z molitvami
Jezusovega Božjega serca in neomadežanega serca
Marije Device. Prilastimo si namen teh presvetih
Sere in z Njima molimo za vse tiste koristi, kakor to
dvoje naj svetejši Serce moli: za vedno povikševanje
časti Božje, za spreobernjenje grešnikov, za veci
popolnamost in stanovitnost pravičnih, za razširjanje
in zmago sv. Cerkve. Po tem potu si bomo tudi pri¬
lastili pravo pobožnost  in češenje naj svetejšega
Jezusovega Serca. Ta pobožnost namreč ni samo v
tem, da bi kdo le nektere molitve obmolil, ampak ve¬
liko bolj v prizadevanji, Njemu se zmiraj bolj podob¬
nega storiti, v tem, da svoje misli, občutke, namene,
koristi in vošila zedinjamo in stapljamo z mislimi, ob¬
čutki, nameni, koristimi in vošili tega presv. Serca. K
temu budi apostelj, rekoč: „Tako mislite, kakor
je mislil tudi Kristus Jezu  s.“ (Fil. 2, 5.)

Ko bi si prizadevali to božje Serce tako častiti, o
kakšno moč bi to imelo do vsega našega keršanskega
življenja! Koliko več sadu bi nam obrodile naše mo¬
litve, dela in terpljenja, svete maše in obhajila, ko bi
vse to opravljali natanko sklenjeni z božjim Sercem!
Tako so delaii svetniki, in Gospod sam jim je nad tem
svoje dopadajenje razodeval, postavim, sv. Mehtildi.

Tako češenje Jezusovega božjega Serca želi tudi

- 5 -

apostoljstvo molitve doseči pri svojih udih.
Zato ta bratovima ne zapoveduje kakih posebnih mo¬
litev ali določenih del; temuč udje že spolnijo namen
bratoviine in dosežejo po papeževem pismu 26. sveč.
1861 dodeljene odpustike, ako si prizadevajo Jezu¬
sovo presveto Serce goreče častiti, ter se v vsakda¬
njih opravilih, terpljenjih in molitvah popolnoma skle¬
nejo s tistimi nameni in čili, ki jih ima Jezusovo
božje Serce. Tako sklenjeni z Jezusovim Sercem in
z Njegovimi nameni naj vse svoje dela in opravila
Bogu darujejo za vedno razširjanje časti Božje, za
spreobernjenje grešnikov, nejevernikov, krivovercev
in razkolnikov (po naših krajih zlasti za spreober¬
njenje nezedinjenih grekov), za veči popolnamost in
stanovitnost pravičnih, za razšir in zmago sv. Cerkve.

Vediti pa je, da ta bratovšina je pridružena ma¬
teri bratovšini Jezusovega presv. Serca v Rimu. S
tem pridruženjem je dosegla tudi vse tiste odpustke,
ki jih ima bratovšina Jezusovega presv. Serca; v ta
namen pa molijo bratje in sestre vsak dan očenaš,
češenamarijo, vero in zdihljej: „0 presladko Jezusovo
Serce, stori, kar želim, da v ljubezni do Tebe zmi-
raj bolj gorim!“ — Tako tedaj je opravilo molitev-
nega apostoljstva.

Kakošne odpustike dobivajo udje molitevnega apostoljstva?

L

Po apostoljskem odpisu 26. svečana 1861 zado-
bivajo bratje in sestre apostoljstva popolnoma
odpustek:

1. V dan, ko so v apostoljstvo sprejeti. — 2. V
praznik Jezusovega naj sv. Serca in neomadežanega
spočetja Marije Device. — 3. En petek vsacega mesca
in še en drug dan, kterega si vsak izvoli. Za pri¬
dobitev teh odpustikov je treba imenovane dni spoved
•n sv. Obhajilo opraviti, eno očitno cerkev obiskati
'n ondi moliti v namen sv. Očeta.

2. Sto dni odpustikov pa je dodeljenih za vse
molitve in dobre dela, ktere vodja bratovšine v za¬
četku vsacega mesca udom priporoči.

Vsi ti odpustki se zamorejo oberniti tudi za duše
v vicah.

- 6  -

II.

Po pridruživnem pismu 8. mal. travna 1861 pa,
ki je apostoljstvo molitve združilo z materjo bratov-
šino v cerkvi „della Pace“ v Rimu, zamorejo udje
apostoljstva te-le odpustike zadobivati:

Popolnoma odpustike.

1. V dan sprejetja. — 2. V praznik Serca Je¬
zusovega, ali pa naslednjo nedeljo. — 3. Pervi petek
vsacega mesca in tudi še ob enem drugem dnevu
mesca, kakor si ga kdo izvoli; (odpustek pervega
petka se da tudi na pervo nedeljo prenesti.) — 4. O
smertni uri, kdor z resničnim kesanjem grehov ime
Jezus kliče saj v sercu, ako ne premore več z besedo.

Opomba. Za pridobljenje ravno imenovanih odpustikov pod
št. II ni potreba, da bi se mogle v cerkvi opraviti molitve v namen
sv. Očeta, ki se tirjajo pri vsih popolnoma odpustkih.

5. Popolni odpustki so še te-le praznike: 1. Či¬
stega spočetja, 2. rojstva, 3. oznanovanja, 4. očiše-
vanja, vnebovzetja. — Ob tih-le praznikih svetnikov:
Vsili svetnikov, vsih vernih duš dan; v praznik sv. Jo¬
žefa; ss. aposteljnov Petra in Pavla; sv. Janeza in sv.
Gregorija Velikega (12. sušca). Pri teh pa je pogoja,
da molitve za odpustike se morajo opraviti v bratovski
cerkvi.

6. Ob 6 petkih ali 6 nedeljah pred praznikom
Jezusovega Serca, kdor obiše cerkev, kjer se praz¬
nik Serca Jezusovega obhaja in ondi opravi molitve
za odpustike.

7. Tisti, kteri so v bratovšini vednega češenja,
dobijo popolnoma odpustek v dan, kteri jim je odlo¬
čen, ako ta dan okoli ene ure časa kako pobožno
vajo opravljajo (molijo, premišljujejo, bero . . .),
kerstno obljubo in svoje druge dobre sklepe ponovijo,
pa v kteri koli očitni cerkvi v namen sv. Očeta molijo-

Za pridobljenje teh odpustikov je treba tiste dni
tudi spovedi in sv. Obhajila.

Nepopolni odpustiki.

1. Odpustek 60 dni za vsako dobro delo. 2. Od¬
pustek 7 let in sedemkrat 40 dni ob 4 nedeljah pred
praznikom Jezusovega najsvet. Serca. 3. Odpustik'
rimskih štacijonov v dan pred Božičem in tiste 3 dni

^'INZIfNM 'AlNfl NI 'MVN

- 7  -

po Božiču, ob predpražnikih (vigilijah) in osminah
Velike noči in Binkošt; sv. treh Kraljev dan, v god
sv. Marka; vsak dan velikega posta, križevega in
kvaternih tednov, ob adventnih nedeljah, kdor tiste
dni bratovsko cerkev obiše in ondi v namen sv. Očeta
moli. 4. Odpustek 7 let in 7krat 40 dni z ravno
tistimi pogojami ob manjših praznikih Matere Božje
in aposteljnov. 5. Odpustek 7  let in 7krat štirdeset dni
tistih 9 dni, ki so pred praznikom Jezusovega Serca,
kdor obiše cerkev, v kteri se ta praznik obhaja.

Vsi ti odpustiki se zamorejo oberniti za duše v vicah.

Po apostoljskem odpisu 21. pros. 1861 so posled¬
njič vsim udom dovoljeni še ti-le popolni odpustiki, ako
vsak mesec četert ure pred sv. Rešnjim Telesom molijo,
da bi vtolažili jezo razžaljenega neskončno pravičnega
Boga in sicer: 1. Tisti dan mesca, kteri jih za to opravilo
zadene, ali kterega si za to božje češenje sami izvolijo.
2. Veliki četertek. 3. Ob smertni uri, kdor skesan saj
v sercu ime Jezus kliče, ako z besedo več ne more.

Dobrota, ki jo bodo udje apostoljstva gotovo hva¬
ležni sprejeli, je še ta, da se prav posebno vdelež-
vajo vsih molitev, dobrih del in zasluženj več duhov¬
nih redov in družb. To vdeleževanje so jim veliki
predniki zadevnih redov s pismom zagotovili.

Molitev.

O večni Oče! dovoli mi, de ti Serce tvojega pre-
Ijubljenega Sina Jezusa Kristusa tako darujem, kakor
še tebi to božje Serce pri vsih sv. mašah na altarju
samo daruje. V edinosti z vsimi njegovimi vošili, ob¬
čutki in nameni ti darujem tudi vse zasluženja, darove
in gnade naše nebeške Matere in Kraljice Marije, vsih
angelov, svetnikov in izvoljenih. Ravno tako tebi da¬
rujem vse svoje lastne misli in želje, besede in djanja,
terpljenjain molitve današnjega dneva. Vedno zedinjen
z naj svetejšim Jezusovim Sercem hočem danes delati,
moliti in terpeti. O sprejmi vse to kakor dar češenja
in zahvale, sprave in prošnje, kterega želim opravljati
tvojemu Božjemu Veličastvu. Posebno pa naj bo vse
to dar prošnje za razširjanje tvoje časti, za poviše¬
vanje svete Cerkve, za spreobernjenje nejevernikov,
malikovavcev, krivovercev, razkolnikov in grešnikov,

26086

- 8  -

Enako naj bo ta dar za ohranjenje in vterdovanje ne¬
dolžnih, pravičnih in umirajočih, za reševanje ubogih
duš v vicah. Meni pa dodeli milost, de v ponižnosti,
pohlevnosti, poterpežljivosti, pokoršini, čistosti in vsih
čednostih se zmiraj bolj in bolj vpodobim naj svetej¬
šemu Sercu tvojega večnega božjega Sina, in de
taisto ljubim in ljubim neprenehoma. Amen.

Spoznavano, ljubljeno, hvaljeno, slavljeno, češeno
in poveličevano bodi vselej in povsod božje Serce Je¬
zusovo in neomadežano Serce Marije Device! Amen.

Hv aljen bodi Jezus Kristus!

Na vekomaj, amen.

S tem pozdravom je vsakikrat sklenjen odpustek 100 dni. (Pa¬
pež Sikst V 1587.)

Večni Oče! darujem Ti predrago Kri Jezusa
Kristusa v zadostovanje za svoje grehe, in za vesolj¬
ne potrebe svete Cerkve.

Kdor to darovanje pobožno moli, zadobi vselej 100 dni odpust¬
kov. (Papež Pij VII 1817.)

V apostoljstvo molitve je sprejet .

f; fi ' i\ j  ti r ••/( iz  ‘ ^ ~;

j 6. dan mesca j trn . I86*t/

Sprejela podružnica v imenu svojega prednika

Molitev.

H. Raininre-a 8. J.

Natisnil Jo