Črni dan Čehoslov. učiteljstva. Kakor je vsem tovarišem znano, jc leta 1919. sprejela ,,Narodna Skupščina'" v Pragi takozvani ..Paritetni zakon", ki stavlja učitelje na isto stopnjo z državniltii uradniki ter določa, da dobivajo učitelji na ljudskih šolali iste plače kot državni uradniki z maturitetnim izpričevalcm gimnazije, učitelji na incšč. šolah pa /¦faeo kot uradniki z dveletno fakultativno izobrazbo. Paritetni zakon je izdclalo ministr5,tvo prosvete pod ministroin Habntiatiom, ki ga štejejo češki učitelji lned svoje najboljše prijatelje. V tem zakonu ie obsežen sairo minimum učiteljskih zahtev in vendar je moral pred sprejetjem od strani ministrskega sveta zagroziti Habrman z ostavko, nakar je bil zakon brez daljnih težkoč sprejet. Tedaj so zapisali listi češkega učiteijstva nad svoje članke ponosne besede: Boj dobojevan. Po sprejetju paritetnega zakona si je češko učiteljstvo globoko oddahnilo in delalo veselo dalje na polju ljudske pro- isvete. vrglo se jc na delo tem lažje, ker Ije čutilo za seboj nezlomno hrbtenico mi- gsustra Habnnana, zvestega čuvarja uči- teljskih pravic. Politična konstelacija pa je končno ^zahtevala padec prvega koalicijskega mi[tiistrstva in na Habrmanovo mesto je sctdel mož — uradnik. Tu se začne novo poglavje, nov boj Jratskega učiteljstva in listi prinašajo bnova članke z naslovi: Na branik, Pozor td. Baš tako kot pri nas, je tudi na ČcŁkem. Državni uradniki, prav posebno jt<ni z visokošolsko izobrazbo, gledajo na ičitelja kot na ubogo paro, kot na človefca nižje vrste in mu odrekajo, kjerkoli le lorejo, enakopravnost z njimi samimi. Cc l-a pride potein takle možakar na tnesto, jer lahko svojc nazore udejstvi, tedaj ne preostaja učiteljstvu drtigega. kot pokKciili na branik vsc borcc. Po predhodncm odobrenju ministrskega sveta jc čcška narodna škupščina uvodoma onicnjeni paritetni zakon enostavrio — zrušila, ukinila. S tcm so seveda ukinjene vse z najvcčjo težavo priborene pravice češkega učiteljstva. Ali to še ni najlmjše. Prvemu udarcu sledi navadno šc drugi, krcpkcjši. Narodna skupščina štcdi tam, kjer jc najmaiij na mestu. namreč pri nradniških plačah. Državnim uradnikoin je znižala plače in sicer najvcč za 3 odstotke: ker pa je paritetni zakoti ukinjen in učiteljsivo potemtakem brezpravna raja, je znižaia plačo tudi iičiteljcm, toda ne za 3 odstotke, temveč kar za 20—25 odstotkov. Češko učiteljstvo ljudskih in lnešeanskili šol preživlja sedaj težke čase. Krtita, vsesplošna draginja jc doslej tlačila k tlom učitelja, sedaj pa. ko sb zni/.ali za 1 i prejeinke, ki niso bili nikakor sijajni. se bo naselila v učiteljske družinc trpk.i bed;>. Centralna organizačija češkega učiteljstva ljudskih in meščanskili šol ,.Československa obec učitelska" je sklicala učiteljski zbor v Prago dne 28. XII. 1921., ki je pripravil vsc potrebno za boj člove škega življcnja in dal Narodni. skupščini dvomesečni rok za izprcmeinbo zakona c novili učitcljskih plačah. Zgodovina boja čcškcga učiteljstv-.je za nas nad vse poučna in zanimiva Zakaj naše razmerc so se odigravale do včeraj šc natanko kot onc na Češkeni. Kot za obstoj nove državc neobhodno potrebno, j3 morala Ceškosiovenska republika najpreje vsaj deloma zadovoljiti oni stan, ki je za nositev državne ideje ined ljudstvo najpripravnejši, nainreč učiteljstvo. Isto jc bilo pri nas. Narodna vlada je smatrala zu najnujnejši svoj posel uravnati prejemke učiteljstva. Naročila je refercntu izdclati zakon, ki izenačuje učitcljc v vsakem oziru z uradniki, ko pa je bila uredba gotova, tedaj se prikažejo fa- ninziie stopnjc I. \. ()d kod? Kjc? Toda tudi to je za naini. Sedaj imamo v zakonu črno na bclcm, da je učitelj državni uradnik. Ali \ crujte mi, da s tem zadeva še ni rešena; pride gotovo, če nc danes. pa jutri nckdo, ki bo ruval in skušal. omajati icliiclj svojcga prednika. zakonodajalca. Zato danes nc sniemo mimo ' tega vi;žiiega \ri)rašanja. Miiimo moralnega udarca, ki ga je prejelo za svoje nadvse požrtvovalno delo češko učiteljst\ro od Narodne skupščine. Naša sveta dolžnost je, da v tein rcs- nem trcnutku povzdignemo svoj glas iii zakličemo čcškim bratom: Vztrajajte in ne popnščajte niti za las! .Iugoslovanski) učiteljstvo motri vašo borbo! Vaši usp^lii so naši uspclii. vaši porazi so naši pcrazi! Naprej v boj za svetc pravice uči- tcljsi^a, za katerc sino se pod Avstrijo bnriii skupno — pol stoletja. Ne dajnio si jili y/cti od lastne države! Albin Lajovic.