itn z y | Fosamezna številka: jg E 1 krono. ffi m " Z »TABGfc* iibaja *8*k dan, rurvm « ■ nedeljo u» yrazaikov, ob 18. uri z JJ ■ da.utoom naslednjega dno ter stane * ■ celoletno 180 K* polletno 90 K, JJ " četrtletno 45 k-, mesečno 15 K« ■ ■ lnserati po dogovoru« Pri tečkratn. * * objari popneik ■ ■ Karov;- •• pri opravi „TAB0EA*, ■ Z MAR1E0&, Jurčičeva ulica stav, 4. - s e □ 3P5§if&m&, ^ATsAim^sTA oso T&RH1? ari'iVnr« rrrfime a rt »f irvn rrff * i m | Posamezna številka: S 1 krono, f UREDNIŠTVO se nahfvja r Mariboru, Jurčičeva ul. at. 4, I. nadstropje. Telolon interurb. št. 27Š. UPRAVA se nahi-ja r Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št. 24. SHS poštnočekomi ra«tf K čun štev. 11.787. Na naročil* brez denarja se ue ozira. — Rokopisi te no vračajo. Leto: I. Maribor, sreda 10. novembra 1920 Številka: 63. .*t »j*,« *r’ Mečuvene italijanske zahteve na Jadranu. Št. Peter, Reko, Krk, Čres, Rab in Zadar- Italijani zahtevajo Jesenice, Idrijo, Postojno, Impozanten shod JDS v Mariboru. (Konec.) SKS Veseli nas, da je naš kmet prišel do prepričanja, da bo samega sebe sam najboljše zastopal. Ni pa na mestu preveliko samozaupanje, kakor se izraža v načinu volilne agitacije. Tudi kmetu treba najboljših zastopnikov iz srede inteligence, ki je bila in ostane odločujoča. 2elimo si stikov s kmetskim življem, prepuščamo mu vodstvo, kjer je isto zanj koristnejše. Pasivnost in indiflrentizem. Govornik svari našo inteligenco pred pasivnostjo napram kmetskemu življu, teleti je skupne poti pri teh volitvah, ker le tako dobimo v interesu nas vseh skupno večino. Kako kvarljiv je indifiren-iizem, nam kaže Hrvatska in deloma Srbija, kjer se je razpasel boljševizem in komunizem. Zato opozarja na večjo delavnost, da se izognemo nepotrebnemu cepljenju. Draginja in NSS. NSS navaja med drugim kot vzrok fzstopa iz JDS tudi očitek, češ, da je ‘JDS kriva na neuspehih boja proti draginji. Zaradi draginje smo tudi mi sami najbolj žalostni. Toda dokler pri nas ni še zlomljen stari gospodarski liberalizem, .dokler nismo enakovrstni v državi, za čim uspešnejši boj proti draginji kličemo Vaš — NSS —■ v pomoč na sodelovanje. Napačna pot pa je: nezaupanje in cepljenje iz JDS. Koroška. Glavni Vzrok usode Koroško je naša Jiesrečna geografična. lega in za nas neugoden mednaroden položaj. Zgube Koroške nu|oliko kriva ne Ljubljana, še manj pa Beograd. Naši najboljši upi so dobri odnošaji s sosedi. Kar trenotno zgubimo, ‘pozneje zopet pridobimo! (Živahno odobravanje.) Davki. Pojasnuje vzroke in potrebo, opozarja Ha še občutnejše davke v Nemčiji in Avstriji ter zavrača tozadevne očitke nasprotnikov do JDS. Zavrača tudi napačno mnenje, češ, da Slovenija sama plačuje, drugi ne. Slovenija ima marsikaj, česar drugi nimajo. Gotovo je, da mi ne dobivamo manj od države, kakor ji plačujemo. Treba je vzgleda od Nemcev: več patrijotizma tudi pri davkih. Ne pozabimo tudi, da bo slovensko pleme vodilni narod v Jugoslaviji. (Živahno odobravanje.) Veliko pozornost je vzbudil zaključek ministrovega govora: Jadransko vprašapje. Ker Italijani zahtevajo preveč, je mogoče, da se pogajanja razbijejo in da .■pride do druge rešitve, kaj&pr z <|irektni- mi pogajanji. Novi predsednik Združenih držav, Hfrding, je primoran prevzeti tudi WiIsonova načela. Ostanemo začasno te-ritorijalno ločeni od naših bratov na Primorju, nacij ona! na ideja nam ostane skupna. Ge pride zdaj do pozitivnega, za nas neugodnega sklepa, bodimo zmerni v svoji bolesti. Zanašajmo se z vztrajnim delom na upe, ki morajo prinesli lepšo bodočnost i našim neodrešenim bratom! (Viharno, vsestransko odobravanje.) Kot drugi govornik je nastopil ključavničarski mojster iž Celja Ivan Rebek. Tredstavil se je kot’organizator obrtništva, ki ga smatra, kot važen srednji stan, proti kateremu se najhujše bojuje socijalna demokracija, hoteč, da ta stan sploh izgine. — Mi obrtniki pa se ne udarno! Socijalizacija, ki stremi za tem, da bi delomržneži vživali to, kar so oni, obrtniki, tekom časa s trudom pridobili. Za obstoj obrtniškega stanu treba tesnejše in močnejše organizacije potom zadružništva. Ni načeloma nasprotnik 8 urnega dela tam, kjer je to z ozirom na težko in nevarno delo politbiro. Toda mnogo podjetij je, kjer ,je delo lažje. Zahtevamo svobodtftMSTtlff delavec ne bo nasilorna oviran, če hoče sam delati. Treba za obrtnike rešiti starostno zavarovanje. — Carina ima poleg slabe, tudi svojo dobro stran. Z visoko carlbo orne' jujemo izvoz inozemske produkcije, a omogočimo razvoj lastne produkcije, (Odobravanje.) — Reforme treba pri bolniških blagajnah, ki so danes ekspo-siture soc. demokratov in njihove agitacije proti obrtnikom. Govornik zaključuj«: Obrtniška organizacija je imela dosbj svojo največjo oporo v JDS. Z ozirom na interese vs^ga stanu priporoča, da bo tudi to pot vse obrtništvo šlo z JDS. Ce mi izrečete to zaupanje in složno pripo; morete, da dosežemo večino naših zahtev le na zaslombi močne stranke, to bi bil ob kratkem označen moj program (živahno odobravanje). Dr. Sernec m nastopa .namesto odstopivšega dr. Gregorina. Dotakne se najpreje jadranskega vprašanja in ž njim v zvezi begunskega vprašanja. Bolelo nas bo, če nas odtrgajo od Adrije. Toda to bolest ne sme 'no Pokazati z demonstracijami. Stremimo s sniotronim delom za popolno uje dinjenje. Vprašanje Primorja in Koroške ni že končno rešeno, je le začasno zapostavljeno. -Našim pravicam ob Adriji in v Korotanu se ne odpovOfno nikoli! Uravnajmo vse svoje delo in stremljenje, da ta cilj dosežemo. (Viharno odobrav , V to svrho navaja več sredstev, izmed katerih je najpotrebnejše državno edin-stvo. Agenti za obnovitev stare avstrijske monarhije so na delu na Hrvatskem; pri nas to agitacijo vodi dr. Šušteršič zdaj iz Celovca, od koder razpreda niti met člane SLS mnogo stoji še na starem avstrijskem tiru in si želijo katoliškega vladarja nazaj. Ravno zato je potrebno, da smo složni, ni primeren čas za cepljenje narodno zavednih elementov, treba nam vsem edinstvenega parlamenta in v njem močno stranko iz vseh delov Jugoslavije. Ge pridejo v novi parlament zastopniki novih strank, ne bodo našli potrebnega zaufbnja, ker jim manjka vezi z drugimi plemeni; torej je že zgolj iz praktičnega stališča potreben skupen nastop v tein volilnem boju. Treba nam utrjenje naše armade. Danes ruje SLS. proti armadi in edin-stvu hi sicer s tem, da po deželi kuje tajne resolucije, da se naši fantje pošiljajo kot vojaki v Srbijo, namesto 'da ostanejo doma. So že pozabili, kako so naši stari možje v interesu tuje države morali leta in leta prebiti na daljnih bojiščih? Našim fantom ne more nič škodovati, ako v našem lastnem interesu branijo tudi Albanijo, vsaj je vendar naša skupna meja. (Splošno odobravanje.) Glede* „grozodejstev“ z našimi vojaki opozarja govornik na pretiranost teh vesti, priznava pa, da se. vršijo tupatam obsojevredni nedostatki. Ampak kar se tiče kot naravnost grozodejstva razvpitih slučajev se je ugotovilo,, da se nahajajo med našimi vojaki hujskači (renegati, komunisti), ki nalašč hujskajo naše fante celo tako daleč, da nalašč hodijo bosi in napol nagi. Kot ena največjih teh grozodejstev" je razširjena vest, 'da morajo vojaki za kaz*en gledati v solnce, Nekega na tak način baje oslepelega vojaka si je naš nar. predstavnik prof. Voglar ogledal osebno; fant pa bolje vidi kot jaz. In tako izgleda večina teh vesti kot laž ali vsaj zlobno pretirano. Naša dolžnost je, da se zavarujemo proti taki sistematični gonji - in da branimo ugled naše armade, saj je ona tista, ki bo osvobodila naše neodrešene bVate. (Živahno odobravanje). Govornik protestira, da si je SLS. v naprednem Mariboru prilastila oblast nad občino in stanovanjskim uradom. Sokrivi smo te sramote tudi mi sami, ker smo takrat ostali indiferentni, namesto da bi bili stopili odločno na plan. Navaja vzroke razceplenja stranke: nezdrave povojne gospodarske razmere in vsled tega nastala draginja ter politična nezrelost, ker odcepleni mislijo, da takoj po vojni nastanejo zopet prejšnje go spodarske razmere. Obsodbe vredna je^ demagogija tistih,'ki javnosti zatrjujejo, da bo takoj vse bolje, če oni pridejo na vlado. Opozarja na zgodovinske po datke, kako je vsaka vojska za dobo več let rodila slične nezdrave gospodarske razmere ozir. še hujše, ker je prišlo do velikih državnih polomov (bankerotov). Proti tem razmeram ne pomagajo nič vsa dozdevna sredstva kakor: maksimalna cena, vezana trgovina itd, (Navaja „slučau. kako,so.uradniki f x ■i■' v v • ■ t* žitnega zavoda v Ljubljani žito iz Banat* določene/ za nas — prodali v Nemško Avstrijo). * -m Prva vspeŠna odpomoč prot! scdanjjVit razmeram-je izboljšanje naše produkcije. A zato treba delati, več delati, kakor se doslej. Ljudje so se v vojni odvadili dela in sicer vestnega, intenzivnega dela. Delavnica juž. železnice ima danes' istotoliko delavstva kakor pred. vojno,i čeprav se opravi veliko manj delu, za-, kaj ? Ker se danes delo plača po dnevu1 in ne po akordu. (Medklici: pa zatoj ker so tam še vedno Nemci). Da, tudf ker so še vmes elementi, k: nalašč na delajo. Zato naj sa zamenjajo z ljudmi/ ki imajo tudi kaj narodnega in držav*' nega čuta. (Živahno odobravanje). £‘ h Druga odpomoč je ureditev železniškega prometa v osrčje naše državeJ Doslej je šla glavna prometna žila do Dunaja in Budimpešte, odslej treba jo kreniti, proti Beogradu in Banatu. Zato treba vnanjega kredita, a zanj treba urejenih notranjih razmer. Sodba ža kaznjiva dejanja naj izre« (ajo sodniki pri sodišču, nikar pa upravnt uradniki raznih’ uradov. —Zaključuje z aplelom: Vsak odpomorft k ozdravljenju razmer bolje z vstrajšn-j jem v stranki, kakor z izstopom iz strankeJ Ce večina zahteva, mora stranka krenit? druga, po prepričanju večine primernejši pota. .Naj se celo stranko ne dela od-', govorno za grehe posameroikov. JDS.I dozdaj ni bila gospodarica ne v Ljub-: ljani in ne v Beogradu, bila je navezanai tu in tam delati le s kompromisi, ■,< zato so vsi tozadevni očitki neopravičeni. Da! pa mora stranka v novi vladi storitij svojo dolžnost, storite jo tudi vi, da jtl ostanete zvesti, da zanjo agitirate, daj izide tem častueje iz tega boja! Burno odobravanje, j| Dr. Reisman je ob primernem' ute-' meljevanju predlagal nastopno, soglasno sprejeto resolucijo: 1. Obsojamo . najnovejšo klerikalno gonjo proti armadi kot prikriti boj proti1 državnemu edinstvu; 2. poživljamo pokrajinsko in centralno vlado, da odstrani klerikalna politična eksponenta v popolnoma naprednem Mariboru, pri vodstvu mestne občine in stanovanjskem uradu; • 3. se priključujemo resoluciji celj*,N skega shoda JDS. glede okrožne samouprave; 4. izražamo zaUpanjp ministru dr. Kukovcu ter nar. predst. Voglarju in Kejierju. x ’■ ; ■■■,£’»: ■ Sklicatelj prof. Voglar se je zahvalil za častno udeležbo in zaključil to zgodovinsko važno zborovanje. _____ -.'v' ' . Zahtevajte v vsaki gg* stilni...Maher". ;T k B O P* Marlbori 10, novembra 1920. r*1 ■1 " Zakaj sem demokrat ? i:.\ ... . (Konec.). «■ ..''k-;k’' v To se pa doseže le med tovariši jj&tega kluba, ki stremijo za istim ciljem, jpo^anec druge stranke tega ne bo nikoli dosegel, ker je tuj in se mu ne prnpa. V Srbiji, kjer narod sicer ni navajen tako točne'uprave, je vendarle spolitična zrelost celo med najbolj pri-prostirni kmeti dosti višja, nego med nami, ki se čutimo tako „zvišenen, to je posledica stoletne narodne svobode, (med tem ko sm6 bili mi le robi. Srbski jfcmet razumeva važnost jedinstvene, čez *se pokrajine se raztezajoče stranke za -državo; tam bo demokratska stranka 'zmagovita, tudi v Bosni. Vsak trgovec {ve, kako važne so trgovske zveze in si Jih išče nred vsem v prometnih središčih. Isto velja za politiko, tudi tam-so važne 'politične zveze, pred vsem s središčem toaše dežave, e Srbijo in Beogradom. Dosegli bomo dosti več za naše kraje, r«ko imamo tako zveze — ki jih ima ‘demokratska stranka — kakor brez njih. Sicer pa je na primer med slovenskimi demokrati in srbskimi radikalci fin našimi klerikalci, ki jih prvi sploh le {tako dolgo vporabljajo, dokler jih rabijo. -Tistih par maloštevilnih slovenskih narodnih socifalistov pa že na Hrvatskem flima opore, kaj Še le v Beogradu in ina Srbskem! Na kak način hočejo do-tseči njihovi poslanci vspehe, je zrelemu politiku nerazumljivo. Saj je splošno znano, da najbolj blesteči govori v parlamentu nič ne zaležejo, glasovanje (in Je to je odločilno) se določi že poprej v interni seji vsakega kluba. Očita se demokratski stranki tudi jaarodna mlačnost in so ljudje, ki vidijo y divjem razgrajanju in pustošenju tržaških fašistov posnemanja vreden poljuben jvzgled. Tudi to je politična nezrelost : tMi smo kot država sedaj še dosti pre-imajhni.in preslabi, da bi si smeli dovoljevati taka nasilstva ko Lahi, mi smo (pod kontrolo zveze narodov in bi vsako jnasilstvo proti tujerodnim sodržavljanom Brnelo le za posledico, da bi se tuje države vmešavale v naše notranje razbere, kar bi bilo le državnemu zgledu V škodo. Razventega smo v mirovni [pogodbi zajamčili tem vodržavljanom Jpopolno varnost in moramo besedo [držati, ako hočemo veljati kot resni, j Slednjič bi pa taka nasilstva izpodkopavala naš kredit v inozemstvu, ki gazelo »rabimo in nihče več ne bi hotel z nami j sklepati pogodbi, ker nihče nebi zaupaj (našim pravnim razmeram. Doseže se ma z nasilstvom naš nasprotno, kar se noče doseči: Večina ljudi še ne da (splašiti in postane se bolj zagrizena, na [lihem Še bolj sovražna, kakor je bila poprej. Spomnimo se posledic našega preganjanja leta 1914! Ali niso takrat Nemci s svojim preganjanjem sloven skih narodnjakov povspčšili razpad Avstrije in zjedinjerije jugoslovanskih plemen ? Ne, ni to prava pot in tudi Lahi s svojimi fašisti ne bodo nič dosegli. S ustavotvorno skuščino hočemo doseč; kaj druzega, kar nam še manjka in kar ,je podlaga vsakemu pravnemu in gospodarskemu razvoju, doseči hočemo urejene pravne razmere. Doseči hočemo da se lahko vsak zanese na svojo pravico, zanese na to, da se vsakemu jednako odmeri pravica, da se pravosodje odvzame upravni oblasti in izroč* sodišču, da se ljudsko zastopstvo vdelež; vlade, hočemo samoupravo našega okrožja, kjer bodo odločevali domačini, rfci- naš« tomajo, tvočwtw. pa jeden močan centralni parlament, ki spaja naša plemena in pokrajine v mečno enotno državo, povspešuje naše približevanje, nam daje enotne zakone, nam nalaga jednaka davčna bremena, urejuje naš promet in zgradi potrebne železnice itd. In to je v nekaterih glavnih potezah program demokratske stranke. Doslej nisem našel nič boljšega. Dr. Vladimir Scrnec. Zunanja in notranja politika. * Poziv našim političnim delavcem. Pod uplivom potreta sSamostojne kme-. tijske stranke15 so nekateri posamezniki iz naših organizacij v izdatni meri po-j svetili svoje moči novem kmetskemu gibanja. Pri tem pa so izpustili iz vidika dolžnosti napram lastni stranki, programu in organizaciji te stranke. Naša stranka kot odločno napredna in svobodomiselna pozdravlja vsak pokret, ki pomenja politično in duševno osvoboditev od klerikalne politike, ki pomenja toliko, da važni kmetski slan prevzame odločanje o svoji politični usodi v lastne roke in si s tem odreka političnemu skrbništvu župnikov in kaplanov. Mnogo pa je razlogov, ki vedno bolj močno govorijo za to, da Jugoslovanska demokratska Stranca zopet oživi povsod— po vseh večjih selih in občinah svoje krajevne organizacije. Politično strankarsko življenje je izraz vedno razvijajočih se gospodarskih in kulturnih razmer v narodu, zato je treba misliti na bodočnost. Nezadovol-stvo je vzbudilo drugod in pri nas med Slovenci več novih strank. Previdno in potrpežljivo pričakujemo dokazov, da so to res naravni in nujni pojavi našega političnega in socijalnega življenja in da imajo pogoje za trajen obstoj. 'Dokler pa tega ni, poživljamo vse naše politične delavce, da pri bodočem' volilnem delu mislijo na oživljenje starih in ustanavljanje novih političnih organizacij JDS. Vspo-redno s političnim organiziranjem našega ljudstva gre od naše stranke gospodarsko organiziranje po deželi. Ko sklicujete v sedanji volilni dobi zaupne sestanke in volilne odbore po mestih, trgih in selih, izvolite predsednika, njegovega namestnika, tajnika, blagajnika in"4 — 6 odbornikov (ic). Ta volilni odbor je obenem odbor nove organizacija za dotični kraj. Ta odbor skrbi za nabiranje'novih članov. Imena novih odborov ali izpopolnitev starih odborov sporočite z naslovi vred tajništvu JDS v Ljubljani, Narodni dom I. nad. Krepko in takoj na delo! * Dvojna mera klerikalne narodnosti. Iz Ljutomera nam poročajo; Občinski sosvet je vzel v volilni imenik skoro vse bivše nemšlAitarje (z malimi izjemami) in so nekateri sedaj dobri Slovenci, drugi pa lojalni, kar se nam zdi čisto pravilno, ker moramo ljudi predvsem vzgajati, ne pa jih po nepotrebnem odbijati pri solidiranju svojih javnih razmer. Klerikalci pa so precejšnje število izreklamirali, pa samo tiste, na kojih glase se ne zanašajo. Svoje, klerikalce, in bivše zagrizene nemškutarje so pustili noter. — Takšni so klerikalci povsod, vse jim pride prav, samo, da služi njih strankarskemu interesu. Govornike po shodih opozarjamo, da ljudstvu predočijo pri takšnih slučajih klerikalno zahrbtno politiko. * Emancipacija agrarnih direkcij. „Pravda" piše: V ministrstvu za agrarno reformo je podpisana naredba, ki je velike politične važnosti. Sremska 2u- odcepi od zagrebške agrarne direkcije in se priključi agrarni direnciji za Vojvodino. S tem je storjen eden prvih korakov na potu, da se naša uprava emancipira od starih zgodovinskih mej in se prilagodi stvarnim političnim, socialnim in ekonomskim potrebam. * Volilno agitacijsko potovanje ministrov. Po odhodu delegatov v Italijo, je v vladnih poslih nastal popoln zastoj. Večina ijiinistrov je odšla na volilno agitacijo. Minister za notranje stvari Draškovič je odpotoval v soboto v Gornji Milanovac na demokratski shod pravosodni minister Trifkovič pa je od sobote dalje na volilni agitaciji v Bitolju in okolici. * Nosilec radikalne liste za skop-Lansko okrožje je ministrski predsednik dr. Vesnič, ker vsled potovanja v Italijo ni mogel iti v Skoplje je poslal volilcem tiskan proglas, v katerem prosi volilce, da izrazijo zaupanje njegovi listi. * Kandidat v samoborsko-baranj-sketn vol. okrožju. Nosilec demokratske liste za volilno okrožje samoborsko-baranjsko je finančni minister Kosta Stojanovič, ki je tudi nosilec lista v bitoljskem okrožju. * V ne\vyorškl representančni zbornici bode navzočih po končno-veljavni sestavi 293 republikancev, 138 demokratov, eden socijalist in trije pristaši drugih strank. Republikanci pridobe 61 mest. * Protest Nemcev, na Ceho-slovaškem. Nemški listi poročajo iz Praga, da so se vršila zborovanja nemških meščanov v Toplicah, pri katerih je govorilo več parlamentarcev. Sprejela se je rezolucija, v kateri se protestira proti tlačenje Nemcev na Cehoslovaškem in proti nameravanemu razrušenjh spomenika cesarja Jožefa. Dnevna kronika. — V pondeljek smo spremili na poslednji poti gospo Josipino Lah, soprogo Josipa Lah, kancelista pri okraj, glavarstvu v Mariboru, bivšega neumornega delavca za narodno stvar v Trstu in okolici, pevovodje in ustanovitelja raznih pevskih društev. Pokojnica zapušča sedem nepreskrbljenih otrok, kateri so vzlie temu, da so bili vzgojeni v Trstu, vsi prevzeti narodnega duha, kar je predvsem velika zasluga blage pokojnice. — Vzlic slabemu vremenu in okolščini, da ni bilo mogoče objaviti v časopisih smrt blage pokojnice, je bila udeležba pri pogrebu vendar mnogoštevilna. Zadnjega premstva se je udeležil tudi g. okrajni glavar dr. Lajnšič z mnogoštevilnim urad-ništom okr. glavarstva. — Draga Josi-,pina, naj Ti bo zemlja lahka, akoravno ni Tvoja domača primorska, ki si jo tako ljubila. — Dr. Orosel zastopnik falske elektrarne. Izdr. Oroslovega včerajšnjega popravka posnamemo, da je on pravni zastopnik falske elektrarne. Ce je bil to preje, ko je še on po Mariboru propagiral namesto mu premalo nemško-na-cijonalnih Avstrijcev mu bolj simpatične Prusjake, no, kaj smo mogli proti temu. Ali da bi tako važno industrijsko podjetje kakor je elektrarna na Fali danes pod jugoslovenskim kraljem, si ševednd vzdrževalo kot pravnega zastopnika pnega naših najstrupenejših renegatov in sovražnikov', politično najbolj pro-nonsiranega odvetnika, to bi bilo malo odveč, bmo daleč proč od morebitnega sumničenja, da hočemo s tem delati reklamo za naše odvetnike; če že mora biti ravno Nemec zastopnik tega pod-jctJ?; dobro, .Maribor ima tudi nekaj politično ne prononsiranih nemških odvetnikov. Ampak, da bi moral biti ravno dr. Orosel, tega si ne pustimo dopasti. Zahtevamo od vodstva falske elektrarne tozadevnega poja§rtfla in potem bodemo — Podravski podružnici SPD. Ci- tali ste popravek dr. Orosla glede pota in markacije od Fale proti Sv. Duhu. Apeliramo na tozadevno javno pojasnilo. Sicer nam je vsaj deloma iz izjave dr. Orosla samega toliko jasno, da se je sam javno legitimiral kot sovražnik Sla venskega planinskega društva. — Prva mariborska restavracija „Hotel Union" se zove lokal, v katerega sem se zaletel o priliki mojega poseta tega lepega mesta Maribora. Ze na vratih se je blišcal napis, da svira tukaj umetniški koncert veleznanega orkestra Jožka Mihajloviča iz Zagreba. Ko sem vstopil, se mi ni zdelo to instrumentalno proizvajanje tega trio tako umetniško, ker mora imeti človek ušesno mreno iz pločevine, ako bi hotel prenesti disonanco tega .komornega51 orkestra. Tudi .pristen" Jeruzalemce se mi ni zdel pristen, ker je bilo to vino nekaka sestavina vode in saharina. Da je pregovor .Vseh dobrih stvari je troje* resničen, sem občutil tudi jazrs Ker se oglasil pri meni glad, sem naročil malo večerje. Natakar je pa prinesel nekaj čisto drugega, nakar sem ga naprosil, naj mi prinese zahtevano. In veste, kaj mi reče gospodar,Id je pristopil k meni: .Gospod, ako Vam ni všeč, prosim tam so vrata.55 Seveda sem se te vljudne prošnje takoj poslužil. To restavracijo toplo priporočam. Ljubljančan. — Neverjetno In vendar resnično, Na drugem mestu poročamo o pogrebu ge. Josepine Lahove, ki je umrla v javni bolnici. Pokojnica je umrla že v soboto popoldan, toda soproga o tem ni nihče obvestil, za njeno smrt je izvedel komaj v pondeljek, ko je sam prišel v bolnico, z namerom, da jo obišče. Da ne bi bil slučajno prišel še pravočasno, bi on sploh za to ne vedel. Neverjetno in vendar resnično. — Mestno kopališče naznanja," da ostane radi čiščenja kotla zaprto do četrtka 18. novembra. — Shod pomočniškega odbora trgovskega gremija v Mariboru. V sr^do 10. novembra se bo vršil izredni sestanek trgovskih nastavljencev ob po! 19. uri (pol 7 zvečer) v salonu hotela Fuchs Jurčičeva ulica, Maribor. Dnevni red: 1. Volitev odbora. 2. Pogodba in mezdno gibanje. 3. Organizacije. 4. Slučajnosti. Z ozirom na važnost tega sestanka kakor tudi na rešitev važnih vprašanj je dolžnost vsakega trg. nast., da se istega za gotovo udeleži. Pomočniški odbor. — Podružnica drž. urada zoper' navljalce cen, verlžnlke itd. v Mariboru je že večkrat v dnevnih in na drug način opozorila na predpise, po ka* terih ima vsakdo, ki prodaja življenske ali gospodarske potrebščine oznameno-vati cene posameznim predmetom na vsakomur viden način v izložbi, v pro-dajalnici, na stojnici ali kjerkoli je blago kupcu na razpolago. Ti predpisi so kakor samo ob sebi umevno, namenjeni la splošni koristi in ne raorebit|«hagajanjii trgovcev. V nekaterih slučajih, pri katerih se je v priliki poizvedb, ki so imele drug namen, ugotovilo, da gotovi trgovci niso storili te svoje dolžnosti se je od podružnice v smislu predpisov kazensko postopalo in so bile vse tozadevne kazenske razsodbe od druge istance tudi potrjene. Kljub temu še pa opazuje da je veliko trgovcev, v katerih izložbah niso posameznim predmetom delom ali sploh cene navedene. Radi tega bo omejeni urad primoran odsedaj naprej v tem oziru strogo po predpisih postopati. Pri tem se opozarja, da se taki pred-stopki glasom dotične ministrske uredbe kaznujejo z zaporom do enega meseca, katera kazen se ne more spremeniti v v denarno globo in da se mora izreči v vsakem slučaju razen te kazni tudi zapad blaga ali zaloge, ki je predmet do obrta, v čigar izvisenju je bil pre. stopek storjen. — Državna posredovalnica za delo, podružnica Maribor, sporoča, da se je v času od 1. januaija' do 31. okt. 1920 poslužilo zavoda 10.166 strank, in sicer 4-348 delodajalcev in 5818 delojemalcev V teh 10 mesecih je bilo posredovanih 2500 služb. Državna posredovalnica po- ^ no,. 'Maribor, I0/novem6"ra"T99K' Dd 9. t. in. naprej so uradne ure za stranke v toliko spremenjene, da je odprt urad nepretrgoma od polu 9. do .17. ure, vendar ,pa se od 14?. do 17. ure sprejemajo samo priglasi delodajalcev in delojemalcev. Ker je sedaj naval brezposelnih, osobito kovinarjev vseh strok ,in navadnih pomožnih delavcev zelo velik, so nnprošeni vsi delodajalci, da pri-'glase vsako prosto mesto takoj državni posredovalnici. ~ Plesne vaje priredi Mariborska podružnica SPD svojim članom, in sicer dvakrat tedensko, od 20. do 22. ure zvečer v zgornji mali dvorani Narodnega doma. Te vaje so predpriprava za bodoči planinski ples, ki se vrši v prihod-•njem predpustu v še mnogo lepšem in večjem obsegu. Prijave sprejemata iz prijaznosti gg. Baloh & Rosina, trgovca na Grajskem trgu, ki dajeta tudi vsa tozadevna pojasnila. — Uničenje kronskih novčanic. V finančnem ministrstvu so pričeli uničevati kolke za kronske novčanice. — Požar na zemu ski železniški postaji. Vsled nepazljivosti delavca na zemunski železniški postaji je tamkaj izbruhnil požar ki je uničil -20 vagonov blaga in eno polno skladišče. — Izvoz iz Čehe slovaške v Jugo-Slavio. „Politika“ poroča iz Proge: Časopisje objavlja uradni seznam predmetov, ki se morejo prosto izvažati v Jugoslavijo brez zavarovanja valute. To se smatra za prvo posledico sporazuma male antante. — Povratek sodov brez plačanja carine iz inozemstva. Eksporterji vina, ki so pred upeljavo carinskd meje in pozneje v lastnih sodih odpremili, vino v inozemstvo,' ne da bi bili priglasili sode za povratek, so vložili pri trgovski zbornici prošnjo, da se jim povratek teh sodov brez plačanja carine dovoli. Zbornica je posredovala pri carinarni v Mariboru, ki je sporočila, da naj se glede carine prostega povratka takih sodov iz inozemstva vložijo prošnje pri carinarnici z dokazi, da so te sode v resnici odnoslali v inozemstvo. Kot dokaz služijo duplikati voznih listov, fakture kbrespondenca in predajna železniška potrdila. Carinarnica ima pravico p tem odločevati sama in bo v vsakem verodostojnem slučaju .povratek brez carine dovolila. — Zenačenie plač vseučil. nastav-Hencev. V Bedgrad sta dospela profesor Ferdo Sisič, profesor na zagrebški univerzi in dr. Nikola Kostrenčič, profesor na višji trgovski šoli v Zagrebu, kot odposlanca udruženja visokošolskih profesorjev, da pri vladi nastopita za to, da se plače nastavljencev na zagrebških visokih šolah zenačijo s plačami njihovih kolegov v Beogradu in v Ljubljani. ... ^tega sta zahtevala avdijenco pri ministru 2a prosveto, Pribičeviču in pri finančnem ministru Kosti Stojanoviču. Ri!sov’ ki so bili doslej listanjem na otoku Lemnos, je dospelo v našo državo Razmestili jih bodo v oozarevaskem okraju in v Banatu. . — „Az Est" prepovedan. Minister ža notranje posle je prepovedal razširjanje budimpestanskega lista „Az Est" v naših krajih, ker piše proti naši kraljevini. . ;r a s eri?*; Sfrari JT. stvo obranil po'čas n« 2 1 za !1 ore. Prva polovica igre je končala r'" eni premoči ,Maribora". Pn kratkem oru se je prčela zopet splošno napeta igra. »Rapid® je napadel, toda po kratkem boju je odrinil prvovrstna obrana „ Maribora® je igral v sredi polja. Rapid je popuščal vidno.. Deprimirano moštvo, polno prepričanja, je delalo mučen utis na oboževatelje mariborskega prvaka — »Rapida*. »Maribor* je izpopolnjeval svojo lahko premoč ter po dveh ostrih in urnih napadih dvakrat prebil nasprotnikova vrata. ,,Rapid* se je zavedel nevarnosti popolnega poraza ter po vzoru vredni — požrtvovalnosti, — prevzel proti koncu igro na-se. — Todh ves trud ni dosegel zaželjenega uspeha. Nervoznost napadalcev se je izražala v neprestanem aut-streljanju. Sigurne pozicije za Rapida pa je s; ja mo reševal vratar g. Turk. katerega je „Maribor* pač po nepotrebnem celo sezijo skrival v rezervah. V ospredju igrišča je končal sodnik g.' Nemec napeti boj. Kot v zadnjem času, tako. so tudi tokrat, postavili gojenci g. polkovnika Jakovljeviča celo prvovrstpo napadalno črto, v kateri je posebno g. Muslovič pokazal izvan-redno spretnost in za nobenim igralcem celega poha zaostajajočo sigurnost. Obrana Maribora g. R. Ferk in g. Skrabar ml., sta pa rešila svojo nalogo tako popolne, da se lahko prizna, da tvorita skoro noj-silnejšo oporo moštva. Tudi krilci, desni in levi, so prevzeli mnogo bremena na sebe. Pri Rapidu je posebno napadalna črta dobro delovala, medtem ko so se krilci predali prehitro prepiranju. Vrajar črnobelih je rešil marsikatero situacijo, spuščene žoge je pa bilo le težko za držati. Občinstva je bilo primeroma zelo malo. Okrajno sodišče, Spod. : SSK. »Maribor" ffremagal mariborskega prvaka »Sportvereinlgung Rapid". Minulo nedeljo ob pol 15. uri se je odigrala na Rapidovem prostora tekma Rapid I. proti Maribor I., v kateri je podlegel po zelo napeti igri Rapid. Tekma je pridobila veliko važnost, če se pomisli, da Rapid do sedaj še ni našel važnega nasprotnika v celi Sloveniji, izvzemši ljubljanskega prvaka Slovenije »Ilirije*. Vkljub temu da smo navajeni doživeti na športnem polju presenečenja, nas je zadnja tekma SSK. ne malo izrenadila. Že prvi napad belo-črnih se je odločno in sig rno zavrnil od kril-' cev, in branilcev »Maribora*. Vsestransko se je videlo živahnost in požrtvovalnost irnilu zvezana v lepo prizemsko igro. 1 iRapid očividno razočaran nacl ftilttvostio »Nemške svinje". ,Mein Oesterreich*. Ce bi Maribor nc bil na glavo postavljen in bi se vsi politični grehi zbirali k spovedi pred kazenskim sodiščem m bi se tam nalagala tem grešnikom taka pokora, kakor bi se nakladala nam, če bi Nemci bili naši gospodarji tedaj: 1. bi si bili na jasnem, da šteje 90 odstotkov naših Nemcev k nemško avstrijski iredenti in 2. bi'se to'število zdatno znižalo, ako bi se kazni dosledno izvajale- na čisto miren, državnemu ugledu primeren način — ven z vso to iredento preko meje, kamor jo žene srce. Tako delajo z nami na jugu Italijani, na severu Nemci m se pri tem vraga malo )ngajo, kaj ententa misli o njihovem )arbarstvu. Na to za samostojen narod mdalostno klečeplastvo mislimo samo mi, to se pravi sami predstavniki naših ohlastL ki vladajo med nami formelno kot SHS kraljevi uradniki, sicer pa še pod okriljem dvoglavnega avstrijskega orla — dokaz: 1 okrajno glavarstvo o-krožno sodišče itd. Ali ker je naš ljubi Maribor postavljen narobe, to se pravi, ker je še danes tak kakor je bil pred prevratom, se godijo pač čudeži. Se ob drugoletnici naše vlade se drzne nemška družina skozi odprto okno izzivajoče na kraljevi poštni urad prepevati hrepenenje po »O du mein Oesterreich*. Prve dni po prevratu je bilo čisto naravno, da je tako javno hrepenenje maščeval kak subalterni uradnik državne policije z globo 40 K, kakor se je to res prakticiralo. Toda od trenotka dalje, ko je bil Maribor formelno priznan kot mesto +nSln?.-Ju^os!avi‘ie- J‘e zadobilo vse hrePenenje, če je bilo javno čutu 5 druš značaj. Po pravnem šSiki sPadaJ° tak« javni gre- take shl?re,d P°!ic|jskega uradnika, ki i shi&K i? ?“ni,ie 1 200 K “P* vsi breznhzirnn ^ . J m kaznovati z vso bo^ prakSgf »• X« « *>li- dveh letih smo ,yo7me l'^f“nai “krt sto jo imel, prv, negotovi £as pQ pK. Zato imamo značilen sluCaj kot predzgodovino k znani aferi iz Kamnfce hčerke pohrja Špindlerja, ki stanujejo v h,š, * oknom na dvorišče glavne pSšte! pesem »O du mein Oesterreich*. To je med drugim slišal poštni uradnik H. Ogorčen nad tako drznostjo, je vzkliknil: »Ce ste presite našega kruha, pojdite v Nemško Avstrijo!* In ko so se po dogodkih v Kamnici izzivajoče smejale, je rekel: »Že zopet izzivajo*. Kai se je zgodilo? Radi. petja „0 du mein Oesterreich* je policija naložila globo 200 K. Predrzneži so se izgovarjali, oziroma so se iz naše oblasti javno norčevali, češ, saj je ta pesem še danes predpisana v šolskem berilu, torej jo skoraj moramo peti. Ali to norčevanje iz naših oblasti jim ni še zadostovalo. Sli so še do-tičnega uradnika tožit, češ^ da jih je razžalil z besedami »nemške svinje* in drugič da jim je rekel »sove*. To seveda je prišlo pred kazensko sodišče. Uradnik in njegove priče izjavljajo, da se teh izrazov ni poslužil, ampak, da je v prvem slučaju rekel „če ste presite" in drugič „zopet izzivajo". Sodnik je dopustil zaprisego nemških tožiteljic, odklonil pa je zato najmerodajnejšo pričo policijskega uradnika, na katerega sta se obe stranki sklicevali. In zgodilo se je, da je sodnik verjel nemškim tožiteljicam, ki še danes pojo „0 du mein Oesterreich" ter je na podlagi pričevanja istih obsodil na 100 K globe našega slovenskega uradnika. Kakor slišimo, zagovornik dela na to, da se postopanje sploh 'še obnovi pred prvo inštanco, Najnovejša poročila. Sestanek v Rapallo. LDU. Beograd, 8. novembra. Iz Rima se poroča z dne 7. t. m.:Danes so odšli delegati, grof Sforza, državni tajnik Bonomi in dr. k pogajanjem z Jugoslo-veni. V vili, v kateri se bodo vršila pogajanja, je priredil italijanski zunanji minister čajni večer. Jutri, v pondeljek, se vrši prva seja obeh delegacij. Obedve stranki sta pripravljeni, da popustita in da. se čimprej omogoči sporazum, Ko so italijanski delegati odhajali iz Rima/so klicali italijanski nacijonalisti: Živela italijanska Dalmacija! Giolitti pride k pogajanjem šele v torek, ker je zadržan. Tudi italijanski, delegat Volpi ni prišel, ker je bolan. Kot eksperta italijanske vlade se udeležitaa pogajanj Salata in Rodolfo. Nečuvene italijanske zahteve. LDU Trst, 8. novembra. O priliki prihoda^ italijanskih delegatov v Rapallo priobčuje „Piccolo“ poročilo iz Rima o programu italijanske delegacije, kjer veli: Vladni krogi niso ničesar izjavili o programu, ki ga namerava uveljaviti italijanska vlada pri pogajanjih v Rapallu. Kolikor se more dosedaj vedeti, bo vseboval program razvodno črto Julijskih alp od Triglava vzdolž gorske črte vzhodno Idrije do Nanosa, Snežnika po določilih londonskega pakta do Kan-tride (pri Reki). Italija bi se odrekla samo logaški kotlini, pridržala pa bi zase okraj Postojno in Razdrto kakor tudi železniško križišče St. Peter na Krasu, severno od julijske meje. Delegacija namerava spraviti na dnevni red novo vprašanje, ki je postalo nujno vsled sistema, ki se ga poslužujejo Jugoslo-veni, da sabotirajo našo trgovino z N. Avstrijo. , Gre za jeseniški kot, ki leži med julijsko mejo in mejo Koroške. Ta kot je, ker pripada Kranjski, v jugosloven-skih rokah. Jesenice so velevažno križišče, po katerem teče najkrajša zveza med Trstom ih Dunajem, to je turska železnica. Ta proga je na približno 20 km dolgi črti podvržena političnemu in gospodarskemu suženjstvu Jugoslovenov na škodo naše trgovine. To suženjstvo je tako, da je trgovski promet na tej progi popolnoma ustavljen. NI ugotovi^«), ajj bo, itajija^ka- delegacija zahtevala jeseniški kot za Italijo ali pa za Koroško, kar bi bilo tudi ugodno, vemo pa, da hoče to velevažno železniško progo osvoboditi nevzdržnega suženjstva. Kar se tiče Reke, bo baje program delegacije, da bo razen teritorialne zveze z Dalmacijo zahteval priznanje dovršenega dejstva. Meje reške države bi bile one,nameravane reške vmesne države. Kar se tiče Krka, ni znan namen vlade. Dosedanje informacije pa dopuščajo domnevo, da se Krk ne vrne več Hrvatski. Kakor se zdi, se ne govori več o izročitvi Cresa in Raba. Zadnji otok se je, kar se tiče uprave, že ločil od Dalmacije ter se je priklopil Istri. Italijanska delegacija pa se namerava odreči slavni, sveti Dalmaciji. Ta namen vlade je gotov. Glede Dalmacije bosta samo dve izjemi. Zadar, ki bi se ločil od Dalmacije in priključil Istri ter kak manjši otok,' mogoče Vis ali pa kak korčulanski otok. Delegacija namerava zahtevati jamstva proti eventualni oborožitvi močnega šibeniškega v oporišča po Jugoslovenih. Nejasno, oziroma še netočno določen je program delegacije glede Crnegore in Albanije. Na vsak način pa se odklanja prikiopitev Skadra Jugoslaviji. Delo razmejitve Avstrije in Jugoslavije. Maribor, 9. novembra. Razmejitvena komisija, ki se je pretekli petek mudila na obmejenem ozemlju med Košenjakom in sv. Lovrencem, je pregledala dosedanje tehnično delo v tem odseku in ga, odobrila. Le na Košenjaku samem so s©' dognale nekatere neskladnosti s sklepi komisije, radi tega se odpošlje posebna tehnična komisija tjekaj, da to uredi. Cim bo to delo dovršeno, bo prvi del naše meje z Avstrijo definitivno določen j Glede nadaljnjih odsekov se nadaljujejo'1 razprave, izvzemši mejno črto Sv. Duh' — Mura; glede te bo moral odločati1 šele vrhovni svet, kateremu je vprašanje predloženo v rešitev. Volitev radlkalskih kandidatov. LDU Beograd, 8. novembra. »Tri* buna* javlja: Na zborovanju radikalne stranke v nedeljo so dobili največ glasov Nikola Pasič, Milan Marjanovič, Krsta I Milič, Kara-Radenovič in Stojanovič’ ter obrtnika Jakob Cebelinovič in Mi-hajjo Lukačevič. Na radikalni listi za Bečkerek in Veliko Kikindo je tud! minister za trgovino dr. Ninčič. V Crni-gori so se že v petih volitoih okrožjih sestavili okrožni radikalski odbori. Madžarska bo ratificirala. LDU Eeograd, 8. novembra. Iz Bu> dimpešte porogajo: Vladna stranka je imela zborovanje, na katerem se je skle- J nilo, da se ratificira trianonska mirovna pogodba, ker težki položaj, v katerem se Madžarska nahaja, ne dopušča, da bi se še nadalje Odlašalo s podpisom. Živila za pasivne kraje. LDU. Beograd, 8. novembra. Mi-nisterstvo za prehrano je odposlalo posebno komisijo, ki bo nakupila večjo količino živil za pasivne kraje. Angleške bele čete v renskih provincah se zamenjajo s črnimi. London, 8. novembra. (Brezžično.) Po švicarskih vesteh se izdeluje v vojnem ministrstvu predlog, da se prihodnjo pomlad odtegnejo v renskih provincah bele Čete ter se zamenjajo s črnci. . Vprašanje poljskega koridorja v Nemčiji. DKU Varšava, 8. nov. (Brezžično). Poljsko-nemška pogajanja o otvoritvi poljskega koridorja sp zelo ugodna in se bodo nadaljevala v Parizu. —.—-------------------:—,—.—— ■ Glavui urednilc: Radi voj Rehar. Al2RjH?iaJ..iiic>Jaikv Lr.au Xoc I a iv ■ MarTbdr, 10. novefeibra’ 19:^0 Podpisani izrekam v svojem, kakor tudi v imenu otrok najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so spremili na zadnji poti k večnemu počitku mojo soprogo, oziroma ljubljeno mater Josipino. Posebno pa se zahvaljujem še g. okr. glavarju dr. Lajnšiču ter gg. uradnikom in gdčnam. uradnicam okr. glavarstva za polnoštevilno udeležbo. Obenem izrekam tudi zahvalo za velikodušen dar za oskrbnino mesto venca. 7«6 Josip Lah in otroci. Pridnega Sclerja sprejme okrajno glavarstvo Maribor. 744 3-1 ©JjaSc nižjih, razredov srednje šole vzame se na celo preskrbo kot součenec k domačemu sinu. Domkoge! uiica 2, za vilo »Alvis« (gostilna Hudi). 740 D©©© K rtagradis plačam onemu, kateri mi prepusti stanovanje 2—3 sob. Ponudbe na upravo. 745 3—1 Sanski zimski EpSase, riov, za srednjo osebo, možki čevlji 42—43 se prodajo. Smetanova ulica 54, vrata št. 12. 749 2—1 r Objavljam, da žele spodaj označeni stopita v sakon; Ženin: Josip Kofol, neoženjen, inženir in (trgovec z lesom, rim. kat., 31 let star, v Mariboru, Cankarjeva ulica št. 1. Oče: Anion Kobi. Mati: 'Ana Mazi. Nevesta: Ivanka Brunet, neomožens, Imčevinja, rim. kat., 26 let stara, Pančevo, Korvi-nova ulica šteu 11. Oče: Štefan Brunet. Mati: ivsna Nagy. Pozivam vse one, ki znajo za kako zapreko, naf to pri meni osebno ali pa potom občinskega poglavarja (t. j. matričarja) prijavijo. > To objavo treba objaviti in sicer: V Pančevu in v mariborskemu dnevniku, Pančevo, 2, novembra 1920.. Tugomir Subotič IM mriričar. Kava Jedilna sofoa se proda. Vprašati Vetrinjska ulica št. 24-1, od 8. do 9. ure dop. 748 3—1 Spaissa sssfsa iz trdega lesa' s perilom in kuhinjska ©psejsva, .vsa bsqw©, se proda ter stanovanje takoj zasede. Konrad, Tkalska ul. št. 9. 741 OOcfma$na; tSElvlMiea, železna blagajna z lesenim podstavkom in mala lahka tehtnica se proda. Ivan Kravos, Aleksandrova cesta št. 13. 752 3—1 Ersa ©mat*© iz trdega lesa se proda. Krčevina 203. 1J. nadsir., vrata št. 13 (Lajter- šperška cesta). 751 OsfisesBiB! se Je možki prstan, drag spomin. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi Stritarjeva ulica 7-t, jjunker. 750 Piaroino skoraj nov na prodaj. Pojasnila daje uprava lista. 736 4-3 HISa w 53©3|aka (Nemška Avstrija) dvonadstropna, nova, moderno zidana, 600 klaftrov vrta. se zamenja s hišo z gostilno ali trgovino v Mariboru, Celju ali Ljub-, ljani, ali tudi z lepšim posestvom s trgovino ali gostilno v kakem drugem kraju Slovenije. Tudi se za primerno ceno croda. Ponudbe na Hochmuller, Bled. 722 3-3 StcSa-p faoše p©sfoMs53i vinski mošt, naj pride v restavracijo »Narodni dom*, kjer se bode prepričal, d^ ga po tako nizki ceni ne dobi fiikjer drugje. Hinko Kosič. 713 6—6 KebSovana soba se išče. Ponudbe na upravo lista. $r Mai-ibor, Aleksandrova cesta 45. 408 10-10 J, (§)g= Oglas« Dravska divizija u Ljubljani kupuje 3,500.000 kg. pšenice. Ponudbe se zamorejo iptaviti za vsako količino, ki presega 10.000 jkg. Prva ofertalna licitacija se bo vršila po sledečem razporedu: V Ljubljani 22. tega meseca (v inten-dagturi Dravske divizije^; v Mariboru 24. tega meseca (v pisarni pukovske okružne jkomande v Dravski vojašnici, soba 28) in (u Celju 26. tega meaeca (v pisarni pukovske jokružne komande) vsakikrat ob 10. uri predpoldne. Zapečatene pismene ponudbe koleko-