Leto X., štev. 34. Poštnin« pl»i-ana t gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 21,/hvgusta 1926. Današnja številka Din 1*59. Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Začasno le enkrat na teden. Uredništvo in upravništvo: Ljubliana, Velika Čolnarska ulica št. 19. Nasiotr ca dopise: Ljubljana p. p. 168. / Naslov za telegrame: »Naprej«, Ljubljana. Čekovni račun štev. 14.398. Stane mesečno 25 Din začasno 6 Din. Za inozemstvo 35 Din, začasno 10 Din. Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke (JSDS). Letnik VII., štev. 34 Četrtkova „Waprefeva“ številka Izhaja kot tednik: LJUDSKI GLAS Glasilo Kmetsko-deiavske zveze Stane letno 72 Din — mesečno 6 Sin Samoupravne ustavne pravice in socialna demokracija. Splošna tajna volilna pravica v Narodno skupščino, v okrožne in okrajne skupščine, v občinske zastope, v bolniške blagajne., v Delavske zbornice itd. so pridobitve, priborjene v večletnem političnem boju ljudstva proti absolutistični fevdalno-kapitalistični gospodi. Te pridobitve tvorijo en del takozva-nih državljanskih pravic. Čeprav so te osnovne državljanske pravice garantirane v osnovnem državnem zakonu, v vidovdanski ustavi, se za delavno ljudstvo uveljavljajo samo toliko, kolikor je proletariat zaveden, kolikor ima organizirane sile. Leta 1920 je pri občinskih volitvah v Belgradu zmagala srbska socialna demokracija, (organizirana takrat še enotno politično, kulturno in strokovno. Presto-lica države SHS je dobila socialistično upravo. To je bil hud udarec za vladajočo buržoazijo Zato je brezobzirno po-gazila svoje lastne zakone in z nasiljem izgnala , socialistično i (komunistično) upravo iz občine belgrajske, ki je bila pravilno izvoljena. To leto je glasovalo čez 5000 volilcev za komunistično 'upravo v Beogradu. Ti velilei pa so bili premalo zavedni, da bi organizirano nadaljevali boj za osnovne državljanske pravice. Zato od tedaj Beograd pekazuje čudno sliko: volil ve za uprav čenih udeležba prolemrske bur oa n leta volilcev pri voiiivan stranke stranke občino .... 1920 16.000 78% 5.000 7.000 konstituanto . 1920 16.400 73 % 4.008 8.000 skupščino . . 1923 18.384 75% 1.800 11.443 občino .... 1923 21.000 73% 1.800 11.500 skupščino . . 1925 25.800 70% 1.000 -17.000 občino . . . . 1926 27.600 62% 1.000 16.000 Kaj vidimo iz te tabele? Prebivalstvo raste, voliloev je vedno več. Toda medlem, ko se buržoazija zaveda svojih pravic in gre na volišče, ostaja delavstvo doma. Udeležba pri volitvah je od 78% padla na 62%. 10.000 delavcev, ld niso volili, so pomagali buržoaziji do zmage! V Beogradu, kjer je najmanj 20.000 delavcev in nameščencev, ki imajo družaben interes glasovati predkapitalistično, dobijo socialisti in komunisti skupaj samo 1000 glasov. Nezavednost teh 20.000 je krifa, da ima Beograd slabo upravo. Zato živi beograjsko delavstvo.v najbolj, slabih razmerah v celi Evropi. V celi Evropi ni take slabih delavskih stanovanj, tako umazanih ulic v predmestjih, kakor v Beogradu. Na tem primeru vidimo najbolj jasno, da je volilna pravica samo na papirju, ako delavstvo ni dovolj politično zavedno in organizirano, da bi to pravico izkoristilo. Beograjski primer pa je tudi glasen memento za celokupno delavstvo, posebno pa za one, ki propagirajo politično nevtralnost med delavci. Politična nevtralnost je smrtnonevama parola za delavce. Slično kakor v Beogradu se razvijajo politične razmere v Zagrebu in v vseh mestih. Nič boljše ni v Sloveniji. Ljubljana, Maribor, Trbovlje, Celje imajo večino prebivalstva delavcev in nameščencev. In vendar v teh občinah vlada gerent-stve, ali pa združena buržoazija. Social-patrioti v vseh teh mestih, ponekod odkrito, drugod skrito podpirajo buržoazijo ter vodijo glavni boj proti zavednim socialnim demokratom. Dvanajsta je ura, da ‘se delavstvo zave svojih interesov, obrne hrbet kapitalističnemu sorodstvu, začne misliti s svojo glavo, se izobraževati, se organizirati in organizirano uveljavljati svoje ustavne pravice. V Ljubljani se je v tem pogledu že začelo gibanje med delavstvom. Naša stranka je pozvala vse organizacije in stranke, da začno boj za osnovne državljanske pravice, ki jih garantira ustava. Socialno demokratska stranka, (grupa Zedinjenja, grupa Del. kmečkega lista in narodni socialisti so se dosedaj zedinili v toliko, da se je osnoval Samoupravni akcijski odbor, ki hoče na temelju proletarske demokracije izvesti svobodne proporcionalne predvolitve' v Ljubljani in nastopiti potem pri prihodnjih volitvah enotno. Na tedne sestanke in diskusije, ki se vršijo v brezalkoholni gostilni »Pod Lipo« na Rimski cesti vsak ponedeljek od 8. do pol 11. ure zvečer, ima dostop vsaka organizacija, ki se hoče boriti za samoupravo občine, in vsak delavec ali nameščenec, ki spozna potrebo boja za osnevne državljanske pravice. Socialpatrioti (SPJ), ki mnogo žonglirajo s socializmom, se teh sestankov ne udeležujejo in s tem dokazujejo ponovno, da so s kapitalisti v sorodstvu. Pogrešamo pa pri teh sestankih tudi zastopnike društva stanovanjskih najemnikov in drugih, zlasti strokovnih organizacij. Stanovanjsko vprašanje je v ozki zvezi z občinsko samoupravo in kdor se hoče resnično truditi, da se reši to vprašanje v korist najemnikov, ta ima dolžnost, da aktivno sodeluje pri boju za občinsko samoupravo. Brezbrižnost za svoje osnovne državljanske pravice je glavni vzrok, da je položaj delavstva in nameščencev iz dneva v dan vse težji. Živimo v agrarni državi, kjer je 80% poljedelcev. Ako -ti poljedelci vidijo, da je mestno delavstvo in nameščenstvo bolj brezbrižno ko pa kmetje, p o tein je naravno, da ono vedno bolj zgublja vžak izvršil že več enakih projektov. Je že tako: neroda rodi nerodo. Najprej smo naprosili inženirja neke odlične slovenske stavbene tvrdke, da nam napravi provizoričen proračun za gradbo vodovoda, kajti postaviti smo morali potrebni znesek v občinski proračun. Ne moremo pomagati, strokovnjak odlične narodne tvrdke nam je preračunal stroške na okoli 200.000 Din, ko smo pa naročali cevi, nam je tovarna na Češkem samo za cevi računala čez 300.000 Din! Carina ni vračunana. Obravnavati sme morali to stvar javno na javni občinski seji in tam smo načrte inž. Gustinčiča potrdili in mu poverili kot projektantu tudi nadzorstvo gradnje. Če bo moralo orožništvo še poizvedovati, v kakem razmerju je inž. Gustinčič do vodovoda, jim lahko olajšamo delo s prošnjo na občinski urad, naj opozori orožništvo na sklep seje občinskega odbora z dne 14. marca 1926, ki je bil uradno poslan g. srezkemu poglavarju v Prevaljah. Naše protidržavno naziranje, da mora biti zakon enak za vse, moramo vzeti zopet v poštev. G. srezki poglavar bi nas bil gotovo opozoril, naj se z inž. Gustinčičem ne bavimo, ker je on tak in tak »element«, če bi bil spoznal to za potrebno. Če bi nam kdo dokazal, da je bil inž. Gustinčič radi komunizma že večkrat zaprt, da nikoli ni dobil potnega lista v inozemstvo, potem bi se bil občinski od-l>or gotovo moral baviti s to zadevo. Mislimo pa, da niti g. ravnatelj nima strahu pred slovenskimi komunisti, zlasti ko ima sploh svoj vodovod. Če so v Črni zares sprejeli od hidro-tehničnega urada pri velikem županu v Mariboru poziv, da naj pustijo izdelati načrte za vodovod v Črni inž. Gustinčiču, in da je njih prvotni načrt, ki ga je menda izdelal kak tak strokovnjak kakor nam, in je torej načrt tak, kakor naš prvi proračun, jim svetujemo, da začno delati vodovod po prvotnem skrpucalu, sicer bi lahko imeli sitnosti. Sodrugi Črnjani in ves proletariat sploh naj bo torej previden, izkušnje naj’izrabi in naj ima pred očmi, da ho-iejo še vedno oživljati stare metode in tSa še straši »komunistična nevarnost«, ki jo hitro naredijo, če je ni — ampak socialdemokrat pa gotovo ni tisti, ki se bo pustil pritisniti na kolena z zastarelimi buržoaznimi metodami. Za Črno specialno je še večja nevarnost, kajti pri volitvah v Delavsko zbornico je bilo tam precej Cobal-Kristan-Gustinčičevih glasov ... Pri volitvah v Delavsko zbornico se je smel združiti g. minister na razpoloženju z Gustinčičem, nikakor pa ne imejte opravka z Gustinčičem vi delavci, kajti to je zopet drugi Gustinčič... Del črnskih proletarcev je organiziran v kri-stanovskih organizacijah in če čitajo »Naprej*, Gustinčičevega inserata v našem socialno demokratičnem glasilu gotovo še ni nihče videl. Zastarele metode se dandanes po Mežiški dolini celo po avtomobilih prevažajo. Skoraj se nam zdi, da bi nas radi spravili pod obznano, ker na zakonit način širimo skupno občinsko last in izvršujemo naloge, ki jih moramo, da poskrbimo občanom, česar potrebujejo. Za poneumnjevanje naroda je kljub temu še mnoge prilike. Pretekle nedeljo so v Heleni pctegnili zopet par novih zvonov v stolp. Cerkvica Sv. Helene stoji na slikovitem kraju, vse pod njo je razrito z rovi, v katerih se noč in dan trudi slovenski delavni narod za skorjico kruha. G. ravnatelj je bil menda boter največjemu in najlepšemu zvonu. On je sicer protestant, pa je kljub temu lahko boter po katoliškem obredu. A to še ni vse, Helena je videla zlate čase tudi drugače, kajti g. ravnatelj je bogato pogostil okoli 50 vojščakov edinozveličavne katoliške cerkve. (Nič hudega, g. župnik v Mežici je preložil mašo na zgodnjo uro, da se je lahko udeležil slovesnosti v Heleni, a radi občinske seje, če je šlo še za tako važne zadeve njegovih faranov, pa še kaj takega, kolikor se spominjamo, nikoli ni napravil. Pri tem je Helena v črnski fari.) Za take stvari je torej denarja dovolj, za državne in občinske davke ga pa ni! fcaval Petletnica zakma o zaščiti javne varnnsti in reda. Te dni je preteklo pet let, odkar je Ustavotvorna skupščina izglasovala famozni zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Glavne določbe tega zakona omejujejo osnovne državljanslke pravice, ki jih vsebuje dober mesec popreje izglasovana vidovdanska ustava. Zakon prepoveduje anarhistično in komunistično propagando, v kolikor si stavlja za cilj z nasiljem spremeniti družabni red. Po tem zakonu člani komunistične stranke ne morejo biti niti narodni poslanci, niti uradniki, niti mandatarji v občinskih, okrožnih samoupravnih svetih. Komunistična stranka se prepoveduje in razpušča. Centralni izvršni odbor komunistične stranke Jugoslavije in še par njenih funkcionarjev so bili vrhutega postavljeni pred sodišče in obsojeni na dve leti ječe. Komunistična stranka Jugoslavije je od tega časa — torej že pet let — postavljena izven zakona in deluje nelegalno, tajno. Oblasti vsako leto odkrijejo sedaj v eni, sedaj v drugi pokrajini kakšno tajno delovanje komunistov. Tako je bilo v teh petih letih dokaj komunističnih procesov in obsodb. Toda vladajoči se niso zadovoljili samo z razpustom komunistične stranke. Čim je g. Stepan Radič priglasil Hrvat-sko republikansko' seljaško stranko v kmečko internacionalo v Moskvi, so dvignili obtožbo tudi proti tej stranki, dasi ves svet ve, da je Hrvatska republikanska sdljaška stranka ne samo čisto na kapitalističnih principih privatne lastnine stoječa stranka, temveč tudi izrečno pacifistična — torej ne militaristična ali teroristična stranka, ki bi propagirala uveljavljenje nasilja. Tudi vodstvo HRSS je bilo postavljeno v zapor in pod obtožbo veleizdaje po zakonu o zaščiti javne varnosti. Tudi njim so bili v verifikacijskem odboru odvzeti poslanski mandati. HRSS se je pa vdala, opustila je svojo republikansko propagando in vrgla re-publikanstvo tudi iz svojega imena (zdaj samo HSS!) in preklicala vstop v kmetsko internacionalo v Moskvi ter vrhutega še napravila sporazum z narodno radikalno stranko ter na ta način postala vladajoča stranka, ki deluje javno, dasi še dandanes formalno ni preklicana tdb-znana« zoper njo. Tako smo doživeli, da je vladajoča bur-žoazija s pomočjo zakona o zaščiti javne varnosti in reda temeljito spremenila politični položaj v državi: komunistična stranka, ki je dobila pri volitvah v Ustavotvomo skupščino nad 200.000 glasov in imela 59 narodnih poslancev, je razpuščena — a Hrvatska »republikanska« seljaška stranka, ki je dobila pri vseh volitvah večino hrvatskih glasov, se je spremenila v Hrvatsko seljaško stranko, v »državotvorno« in monarhistično. Toda javna varnost in red v državi se v teh petih letih ni poboljšal. Nasprotno. Pojačale so se organizacije, ki se odkrito izjavljajo za nasilje, Orjuna, ki ima svoje po vojaško organizirane čete, deluje v vseh pokrajinah nemoteno, prireja spopade in krvave poboje v Vojvodini, v Bosni, v Dalmaciji, na Hrvatskem in v Sloveniji. Justifikacija rudarja Fa- kina, ki še do danes ni kaznovana, je najbolj kričeč dokaz, da javna varnost in red v državi nista izboljšana. Vsak čas javljajo časopisi kakšen atentat od strani organizacij, ki ne samo propagirajo surovo nasilje, temveč so celo po 'vojaško organizirane v napadalne čete. Tajne kemitske organizacije delujejo v Makedoniji in v Saudžaku bolj živahno nego kadarkoli popreje. V Bosni so tajne organizacije, ki pod krinko nacionalizma ubijajo in pretepajo opozicio-nalne politike in pristaše cpozicionalnih strank: kadar so volitve, deluje teror teh tajnih organizacij s polno paro. Surovo nasilje torej prakticirajo in propagirajo nemoteno pristaši in organizacije kapitalistične — dočim se delavske organizacije, celo čisto strokovne, razpuščajo, prepovedujejo in postavljajo izven zakona. Moramo kenštatirati, da v teh petih letih s strani delavskih organizacij in pristašev delavskega gibanja ni bilo izvršene nobeno nasilje. Tudi noben izrazit pristaš delavskega gibanja ni bil v teh petih letih obsojen radi nasilja. Delavski zaupniki še sedijo v ječah ter so bili obsojeni radi propagande svojih idej. Delavcem se zameri, ako v svoji neizobraženosti ne razlikujejo sličnih pojmov: sila, nasilje, moč. Nasilje je raztegljiv pojm. Nasilje je lahko duhovno in fizično. Izrazito družabno nasilje je, kadar manjšina v družbi diktira svojo voljo in svoje naredbe večini in se pri tem opira na oboroženo silo. Politično nasilje je, kadar ena politična organizacija potom svojih napadalnih čet razbija nasprotnim strankam shode in druge prireditve. Duhovno nasilje je, kadar kakšna organizacija s pomočjo demagogije organizira svoje vrste, kazoč jim zlagane ideale. Kapitalistični razred je po vsem svetu za nasilje in mora biti za nasilje, ker je v številčni manjšini, a manjšina lahko vlada nad večino samo potom nasilja. Delavski razred pa, kot predstavnik interesov večine prebivalcev, je načelno proti vsakemu nasilju. Ali to ne znači, da je pacifističen. Nasprotno: delavski razred mora biti bojevit, on je za azredno borbo. On stavlja proti nasilju Kapitalistov, proti nasilju kapitala, organizirano silo, moč delavskega razreda. V'nerazvitih, polkOlonijalnih državah, kakor je SHS, je industrijski proletariat sicer še v manjšini, toda on zastopa interese vseh delavcev, nameščencev, poljedelcev in revnih kmetov in zato ne mere preje izvršiti svoje zgodovinske naloge, dokler ne pridobi za svoj program večine delavnega ljudstva. To pa ne pomeni, da mora držati križem roke. Nasprotno, proletariat v nerazvitih deželah je vedno ogrožen v svojih življenskih interesih. Kapital pridobi z nasiljem ali z novcem ali z duhovniškim terorjem poljedelce, nameščence in male kmete za svoje načrte proti proletariatu. Tako je vladajoči kapital pridobil za izglasovanje zakona o zaščiti javne varnosti in reda celo poslance narodno socialistične stranke ter poslance »demokratske« stranke, ki so jih izvolili nameščenci in revni kmetje. Vladajoči kapital je pridobil tudi poslance Hrvatske republikanske kmečke stranke, ki so se izjavili proti temu izjemnemu zakonu, ki so radi tega zakona celo sami trpeli v ječah, bili preganjani, jun odvzeti mandati — da tudi ti ničesar ne store, da se ta fantomi zakon odpravi in da se od- pravi tudi propaganda in izvrševanje grobega nasilja »Orjune<< in drugih terorističnih organizacij — sploh da se da svoboda vsem, pravica do terorja pa nikomur. Slovenska ljudska stranka, ko je bila pred dobrim letom na vladi, ni predložila predloga za odpravo tega zakona, še več: ni ničesar storila, da se prepove propaganda in izvajanje grobega nasilja s strani nacional-šovinistov, ki je protiustavno in protizakonito. Vidimo torej, da navzlic žalostnim izkušnjam petletnega prakticiranja zakona c zaščiti javne varnosti in reda, ni v državi ne varnosti ne reda in da ne vodi resnega boja proti vladajoči reakciji niti oni del buržcazije in njenih strank, ki se izjavlja za mirotvomo, ljudsko, demokratično politiko. Najbolj žalostno pa je, da pomaga kapitalu pri gaženju osnovnih državljanskih pravic in pri izvajanju neustavnega nasilja celo stranka, ki trdi, da je »socialistična« in celo »marksistična«. Nasilje, ki ga je SPJ prakticirala pri volitvah v Delavsko zbornico, pri svoji politiki v OUZD in sploh v delavskih institucijah, je prava sramota za socialistično ime. Ker vse to delajo pod socialistično krinko, je njihovo delo najnevarnejše. Ta politika je najnevarnejša, ker navaden delavec gleda v njih še vedno socialiste. Socialpatriotska politika je glavni steber reakcije in zakona o zaščiti javne varnosti. Glavni steber zato, ker onemogoča konsolidacijo delavskega razreda, ker kompromitira socialistično idejo. Delavci, nameščenci, poljedelci in vsi pravi naprednjaki pa se bodo morali organizirati v močne lastne, od kapitala neodvisne organizacije ter povesti aktivno borbo proti reakciji. Nasilju kapitala moramo postaviti nasproti organizirano silo Dela. Množice delavcev, poljedelcev in nameščencev bodo sledile temu klicu čim bodo razkrinkani lažisocia-listični voditelji in čim postane Socialna Demokracija tako realna organizirana sila, da bo lahko zaščitila tudi vsakodnevne interese Dela in delavnega ljudstva. 'Nameščenci, delavci in poljedelci so vedno bolj ogroženi v svojih življenskih interesih. Njih svoboda organiziranja je omejena, plače in mezdie vedno manjše, brezposelnost in nesigurnost vedno raste, teror kapitala se jača. Samo z aktivnim delom v organizaciji, samo z lastnim sodelovanjem se moremo braniti. Tudi zaščita delavcev mora biti delo samih delavcev. Zato na delo v organi-acijel Demontaža socialne politike? Delavska zbornica se boji, če bi bilo odpravljeno ministrstvo za soc. politiko. Nam gre za drugo. Iz Štajerske nam prihaja vest, da so ekspoziture OUZD v Šoštanju, Konjicah, Slovenjgradcu in Tržiču baje pred razpustom. Značilno, da se v Ljubljani drži to tako tajno, še bolj značilno pa, da tudi delavski zastopniki pri OUZD molčijo in ničesar ne poročajo. Kct vzrok za razpust se navaja štedenje. Najbrže pa to ne bo pravi vzrok. Delavci na deželi potrebujejo v slučaju bolezni in nezgode svetovalca, ki je hitro pri roki z zanesljivimi pojasnili in navodili. Taka more dati samo eks- Najboljšl šivalni stroj in kolo DS ra 52 o ■a domačo obrt ln Industrijo v vseh opremah. Istotam pletilni stroj DUBIBD Pouk v vezenju brezplačen - Večletna ga-ranoiju - Delavnica za popravila - Nizke cene, tudi na obroke JOSIP PETEIINC LJUBLJANA Mm Mnmn Nepozabljajte, da je treba raztopiti dobro, samodelujoče pralno sredstuo „Persil' v hladni vodi, ker je tako uporabljen najbolj učinkovit. ❖ -'a. .-ji; '■ e H V ?-'•'Vi • * držite se stare navade in uporabljajte se nadalje dovno preizkušeni FmmFmmekov kavni pridatek, T>, i m pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. a trli k I o v-i< a ^itu spada neobhodno Pravi Franck. pozitura. Pc našem prepričanju so ekspoziture ustanova, ki se ne tiče samo birokratov pri OUZD, temveč so na nji interesirani v prvi vrsti delavci, ki OUZD vzdržujejo. Namera OUZD, ako je resnična, nasprotuje tudi zakonu, ki določa v § 146 sledeče: »V krajih, kjer je več nego 500 oseb, zavezanih zavarovanju, sme okrožni urad za zavarovanje delavcev z odobritvijo osrednjega urada ustanoviti svojo ekspozituro.« — V dotičnih krajih so tovarne, ki imajo same po 500 delavcev, vštevši manjša in okoliška podjetja jih je pa povsod do 2000. Ne razpustiti, temveč še nove ekspoziture bi bilo ustanoviti povsod, kjer je nad 500 delavcev. Uradniki pri ekspoziturah veliko delajo; ako bi bile te razpuščene, bi morala njihovo delo opravljati centrala v Ljubljani. Kje bi bil tu prihranek? Zna-biti nekaterim ni všeč, ker dajejo ekspoziture pojasnila; če bi teh ne bilo, bi se marsikdo premislil, obrniti se do OUZD v Ljubljani. Zato bi mnogi ostali brez zakonitih pravic in OUZD bi res profitiral, člani bi imeli pa škodo. OUZD ima v Ljubljani veliko hišo, notri vse vrste specialnih zdravnikov in celo kopališče. Na deželi ni od vsega tega nič, če-sto član še zdravnika komaj dobi, kaj še, da bi smel sanjati o zdravniku-specia-listu ali kopeli! Ako odpadejo ekspoziture, ostanejo članom po deželi samo še prispevki, ki jih morajo plačevati po zakonu. Do tega ne sme priti; dolžnost delavcev prizadetih krajev je, da se zganejo. Tudi Delavska zbornica bo morala reči svojb besedo. Boi za samoupravo Ljubljane. Skupina D,K L se je udeležila že prvega sestanka za ljubljansko samoupravo in tudi pri obeh naslednjih je bila navzoča. Pri drugem Gustinčiča ni bilo in baš na tem sestanku je 'bilo *od vseh 4 skupin, ki se stalno udeležujejo, soglasno sklenjeno, začeti z delom za pred-volifcve. Na tretji sestanek je pa prišel kljub ponovnim željam, naj vsaka sku-ipina sodeluje s čim večjim številom delavcev, popolnoma sam in izjavil, da 'je sklep drugega s&stanka napačen. Samo eden se je razen Gustinčiča na sestanku pokazal, a je ,po par besedah, ki jih je izpregovoril z Gustinčičem, zopet odšel. Zakaj je hotel biti voditelj sam, če je sploh hotel biti, ali zakaj delavci niso hoteli ibiti z njim, Če res niso hoteli, nam ni znano. V debati je Gustinčič izjavil, da je sicer za predvolitve, toda nikakor ni za skuipen nastop pri pravih valitvah. Za tak skupen nastop da bi bil le, če bi nastopale skupno edino le delavske stranke. Za delavsko stranko smatra tudi odsotno SPJ, torej kristanovce. Na vprašanje, za koliko in v čem smatra kristanovce za boljše nego klerikalce, je izjavil, da jih sicer nikakor ne mara, ker niso le 'socialpatriati, ampak tudi v zvezi s policijo, toda taki so le voditelji, njemu pa gre le za delavce iz te stranke. Na medklic, če ima SPJ tudi kake delavce, ni odgovoril. Očitno pa misli, da klerikalna stranka nima nič delavcev. Predvsem Gustinčič ne razume ali noče razumeti pomena predvolitev. Predvolitve ne pomenijo ničesar, če pri njih ne damo popolnoma enakih pravic vsem skupinam brez razločka, če le eno skupino izključimo, niso te volitve več svobodne in proporcionalne. Enako pa predvolitve izgubijo svoj pomen, če se vse sodelujoče skupine ne zavežejo, da bodo pri pravih volitvah nastopile akupno, s skupno kandidatno listo. Kdor pravi, da hoče sodelovati pri pred volitvah, potem pa da bo za prave volitve postavil samostojno kandidatno listo, ta že v naprej pove, da ntu ne gre za svobodne proporcionalne volitve, ampak za demagogijo. Predvolitve pa imajo namen odpraviti demagogijo. Demagogija je kriva, da imamo toliko strank, da ljudstvo že nobeni več ne veruje. Volitve so največja in najlepša prilika za demagogijo in mnogo strank imama, ki nastopajo samo pri volitvah, drugače pa jih nikjer ni. Vladajoča stranka to zlorablja, ljudska samozavest pada, delavci obupavajo in se gredo tepst za klerikalce ali pa liberalce, samo zase ne. Zato je preba odpraviti najprej volilno demagogijo, da bo delavec tudi odgovornost prevzel in da bo vedel, da je sam kriv, če je napačno volil. Sele potem bodo začeli spoštovati program tudi brezbrižni. Neprcletarsko pa je odvzemati komurkoli volilno pravico. To je bil še vselej privilegij kapitalistov! Zlasti pa je nespametno priznati volilno pravico kristanovce m, ne pa klerikalcem. Tudi za klerikalce velja, da so krivi le voditelji; tudi pri klerikalcih so delavci, pa menda več ko pri kristanovcih! Obojim delavcem je treba omogočiti svobodne volitve, da bodo po volitvah vedeli za svojo krivdo, če bodo izvolili napačne, zastopnike. Sicer pa so predvolitve prava pravcata enotna fronta delavnega ljudstva, a poštena, javna, odkrita in omogoča vsakemu, 'da odda tajno svoj glas za tisti program, ki ga smatra za najboljšega, potem pa skupno z vsemi skupinami po proporcu nastopiti v pravih volitvah na skupni listi proti vsem demagoškim strankam, ki niso hotele pravega razmerja glasov dovoliti, ampak zahtevajo, naj se delavstvo pri volitvah tepe za črno ali pa za belo zmago — le za svojo ne. Ze zakon dovoljuje predvolitve — če se stranke sporazumejo in vložijo samo eno listo, ni nobenih volitev. Torej tam dovoljujete predvolitve, kjer se le posamezni generali skupaj vsedejo in določijo mandate, da bi pa to storilo ljudstvo samo po svojih programih, tega ne marate. Pa delavstvo to hoče in vsak dan je več pristašev pravega poštenega boja za temeljno državljansko pravico, za svobodne proporcionalne volitve. »Brezalkoholna produkcija11 Ljubljana, Poljanski nasip 10/34 poSlje vsakemu naročniku Napreja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj, ne bo Vam žali Razno. r Volitve v Srbiji so bile vse prej ko demokratične. V Beogradu pa so se vršile mirno in Pašič je utrpel silovit poraz. Radikali so nastopili na dveh listah, ofi-cialna je dobila nekaj nad 6000, Pašičeva seperatistična lista pa nad ‘2000 glasov. Zmago so odnesli Davidovičevi demokrati, ki so dobili čez 6.500 glasov in dobijo kot najmočnejša stranka dve tretjini vseh odbornikov.* Pribičevičevi demokrati (samostojni, t. j. SDS) so dobili samo 700 glasov, enako kakor komunisti. Najlepše so se pa odrezali socialpatrioti — 308-.. Tolažijo se, da so 1. 1923 dobili 312, da so torej izgubili samo devet glasov, in te so zgubili zaradi odpotova-nja ali smrti. Da je pa število volilcev silno naraslo in da so socialpatrioti med tem zavladali v Del. zbornici in v Centralnem tajništvu Del. zbornice, v OUZD, v raznih strokovnih centralah, da so med tem izvršili »zgodovinsko« strokovno zedinjenje, da imajo v rokah 2 Delavska domova, tiskamo in centralni organ SiPJ za vso Jugoslavijo, »Radničke Novinec, seveda tudi vodstvo SPJ in vse to skupaj ima veliko več samih nameščencev, nego so dobili glasov. Ko smo mi L 1922 dobili toliko glasov v Ljubljani, ki ima za pel manj volilcev, so se smejali, češ, kakšna stranka je to? Pa smo imeli proti sebi enotno fronto in v rokah ničesar, prav ničesar razen »Napreja«, ki so ga ubijale vse »delavske« institucije... Ni treba ^go voriti o »zgodovinskem« zedinjenju — številke kažejo, d«' je vse to laž! Program bo združil delavstvo, nikdar pa ne fraze! r Komunistična stranka je prepovedana, zato ni mogoče z njo polemizirali. Potrebno pa je, da polemiziramo s tistimi ljudmi, ki nastopajo tako, kakor da bi bili komunisti. Tako n. pr. s takozvano skupino DKL. Ni organizirana, nima niti svojega tiska, niti strokovnih organizacij, \ endar pa nastopa in ker nastopa, je treba z njo računati. Po našem mnenju bi bilo treba, da se organizira, da ustanovi strokovne organizacije in svoj list. Ze v interesu jasnosti bi bilo želeti, da poskusi vložiti pravila pod komunističnim imenom, da se odpravi humbug, ki ga nekateri uganjajo z zakonom o zaščiti države. Prepovedan ni komunizem, ampak terorizem. r Koliko je socialno demokratičnih strank? Pri neki sodni razpravi je prišlo do zaslišanja raznih prič različnega političnega prepričanja. Sodnik je pri tej priliki pokazal precejšnjo nevednost. Neka priča je na vprašanje povedala, da je član JSDS, t. j. Jug. soc. dem. stranke, sodnik je pa trdil, da je ta stranka razcepljena na kdove koliko frakcij in da naj priča pove, katere frakcije da je. Priča je odgovorila,'da je JSDS samo ena. Inteligent mora pač razlikovati med socialno demokracijo kot idejno smerjo in med soc. dem. stranko kot organizacijo. Vsak lahko reče, da je socialen demokrat po prepričanju, ker je to nemogoče kontrolirati. Od Pasica, ki je bil tak socialni demokrat že pred pol stoletja, pa do mladeniča, ki pojde šele k vojakom, ki pa vendar izjavlja, da je soc. demokrat, in še celo do šolskih otrok, ki se grejo včasih tudi politiko — vsem je dovoljeno, da se izdajajo za socialne demokrate »po prepričanju«. Enako je dovoljeno vsem' nasprotnikom socialne demokracije, da razlagajo in priporočajo socialno demokratična načela, kakor tudi klerikalci včasih delajo, kadar jim pride kakšno naše načelo prav. Neokusno pa je, če inteligent meša to socialno demokracijo s konkretno stranko, z organizacijami živih ljudi, ki ne marajo biti demokrati samo »po prepričanju«, ampak so se združili v socialno demokratično stranko z namenom, da socialno demokracijo tudi v dejanjih pokažejo in se v praktičnem življenju po njenih načelih ravnajo. Stanovanjsko mizerijo v Ljubljani misli Delavska zbornica, da je rešila, ker je šel njen tajnik Filip Uratnik okoli deložirancev, jih izpraševal in objavil dolgo klobaso o tem, kako se pišejo, koliko otrok imajo, koliko zaslužijo in da imajo podgane in miši pri »hiši«. Kakor kak potentat, ki pa včasih vsaj kaj spusti izpod palca, da meščanska šmokairija lahko piše o njegovi očetovski skrbi in ljudomilosti. Delavski zbornici bo še za dnevnice in draga potovanja raznih političnih prevžitkarjev zmanjkalo; zraven so pa še organizacije, ki imajo tudi vedno odprte kljune. Z denarjem, ki ga zbornica po nepotrebnem izda, bi bilo mogoče spraviti vse deložirance pod streho. S svojim visokim obiskom je dosegel Uratnik kvečjemu, da bo davkarija re-sla: »Deložiranci ne plačajo nobene stanarine; ta prihranek je smatrati kot dohodek, ki ga je treba obdavčiti.« Pri nas je vse mogoče. O dnevnicah'in sejnicah. Na nekem delavskem sestanku je padel medklic: »Dnevnice je pa le zahteval!« Slo je za nekega člana Delavske zbornice, ki se je udeležil seje kot namestnik in je zahteval dnevnico, pa so mu jo hoteli odreči. Zahteval jo je po pravici, ker je dejansko izgubil na zaslužku. To mi daje povod, da se oglašam s sledečimi vrsticami. — Gospodarjenje z dnevnicami in sejninami se je razpaslo zadnji čas že tudi v delavskih institucijah v toliki meri, da je to že pravcata korupcija. Včasih smo bili vajeni slišati o visokih tantiemah upravnih svetnikov bogatih delniških družb, danes pa že skoro ni delavske institucije, kjer bi se ne izplačevale dnevnice in sejnine, če je potreba ali ne. Izplačujejo ae, če je seja trajala par minut ali ves dan, če je odbornik kaj izgubil ali ne; nameščenec z mesečno plačo dobi »odškodnino« prav tako, kakor delavec, ki mu je bila plača res utrgana in mu je delodajalec morda še nerad dal prosto; nameščenec vtakne dnevnico ali sejnino kot čist dobiček, delavec pa komaj pokrije resnično izgubo, vrh tega ga pa še delodajalec postrani gleda kot hujskača. Niso redki postranski zaslužkarji, ki jim dnevnice in sejnine kot postranski dohodek znašajo več kakor zasluži rudar ob težkem delu kot glavni in edini zaslužek. Člani nadzornih odborov naj bi se, če niso sami taki, nekoliko pobrigali za te razmere in številke objavili. Pred javnostjo bi postalo marsikomu neprijetno. Izrabljevalci dnevnic in sejnin niso z opravičbami nikoli v zadregi; pravijo: če bi ne bilo dnevnic in sejnin, bi bile mnoge seje nesklepčne. Dobro, naj bedo; bodo delavci vsaj spoznali, komu je za stvar in komu samo za denar. Odbori se bodo očistili lenuhov in lakomnežev. Požeruh, ki mu je le za dnevnice in sejnine, ne bo nikdar dobro zastopal delavskih interesov, on vidi le samega sebe in se da kaj lahko tudi podkupiti. Ni nobena redkost, da odbornik, ki je lakomen na dnevnice in sejnine, večkrat glasuje proti svojemu boljšemu prepričanju, da se ne zameri voditeljem; kajti zameri bo prihodnjič sledila izguba mandata in — dnevnic. Pastirji pa tudi poznajo svoje ovce in skrbijo, da je vedno dosti gradiva za seje. Največji lakomniki so najbolj pridni: iz vsakega žepa jim gleda kak načrt ali predlog za sejo, da je vzrok za njeno sklicanje pri roki. Večkrat se sliši: Saj nisem neumen, da bi zastonj delal. Taki so vsaj odkriti, vseeno, ali iz nesramnosti ali neumnosti. Dnevnice in sejnine, kakor se z njimi danes gospodari, po večini nimajo svojega pravega značaja odškodnine za dejansko izgubo, marveč jih je smatrati za čisto navadno podkupnino. To je korupcija, ki se ne da z ničimer opravičiti. Delavec, ti delaj, plačuj, bedi discipliniran in — molči, če te tvoji voditelji zakonito izropavajo... To in ono. Glavni urednik »Delavske politike«, Golouh, se baje preseli v Maribor. Bo pretesno za njega, Petejana, Bahuna, Korena in druge štajerske kandidate. — Podsavez privatnih namešte-nika ima funkcionarja, ki si zaračuna železniško vožnjo po prvem, vozi se pa v nižjem razredu; tudi dnevnice si da izplačati večje, nego si jih smejo zaračunati navadni plebejci. Vozi se seveda brez sklepa. Kako se imenuje tako postopanje med poštenimi ljudmi? Kaj pravijo člani k takemu skubljenju njihove kase? — Golmajer o svojem dragem potovanju v Ženevo še ni podal nobenega javnega poročila. Mar čaka, da bo to opravil dr. Topalovič mesto njega? — O * uspehu Štukljevega »študijskega« potovanja v inozemstvo za težke novce Delavske zbornice zgodovina molči. — Cankarjevo nabrežje je dobilo dve filialki: eno v Šelenburgovi ulici, drugo v šiški. Vrana vrani oči ne izkljuje. — O ekskurziji Svetka, Štuklja in Uratnika v Kamniško Bistrico ne bo izdano nobeno poročilo. Tudi ni potrebno, saj čivkajo o tem že vrabci na strehah. — Svetek, Štukelj \ in Uratnik baje snujejo aikcijo za odpravo nočnega dela po pisarnah. Smo neverjetni Tomaži. — Konsumno društvo za Slovenijo še ni vložilo tožbe proti Bazniku radi njegovih trditev na zadnjem občnem zboru. Člani, ki jamčijo z dvojnim deležem za konsumno gospodarstvo, pa bi vendar radi vedeli, kako in kaj. — Bivši orjunaš Boltauzer iz Spodnje šiške je pripovedoval, da mu je dr. Korun ponovno nakazal večje zneske pri Ljubljanski kreditni banki. Če je res — zakaj neki? r Davki in monopolski dohodki v Jugoslaviji so bili v mesecu maju t. L najvišji. Februarja 106 milijonov, marca 103, aprila 119, v maju 121 milijonov ilatih dinarjev. Javnim nameščencem, železničarjem in monopolakim delavcem pa njih dohodke krajšajo. To je socialna politika vladajoče buržoazije. 6.— 5.— 5.— 5.— 5.— 1.— 7 — 5.— Din 62.50 Din 5.— Din 10.— Din 3.— TISKOVNI SKLAD. Zadnji izkaz 31. julija 1926 Din 9226.35 Neimenovan, Ljubljana Din 8.— Stopar, Ljubljana VII. Din 10.— Franjo Langof, Vrhnika 2+18.30 Din 20.30 Franjo Langof, kupčija s franki Din 7.75 JSDS in KDZ na Vrhniki, .pomota Din 14,— Neimenovan na Vrhniki Din 10.— Jakob Dolničar, Brezovica Din Franc Renčelj, Trbovlje Din Martin Urban, Črna Din Poagrac Lesjak Din Ivan Grabner, Črna Din Ignac Orišnik, Črna Din Alojz Rotter, Črna Din Ivan Stane, Mežica Din JSDS in KDZ, Mežica Neimenovana, Mežica Mihael Vtermočnik, Štore Mihael Fretze, Štore Sekcija KDZ pri gradnji vodovoda v Mežici: Ivan Podkeržnik Din 20.- Josip Weidl Din Ivan Plešej Din Karl Dobelšek Din Ivan Ocepek Din Franz Motozeli Din Jernej Krk Din Jernej Hercok Din Gregor Donik Din Mirko Kuzman Din Martin Podbregar Din Katra Prosencev« Din Jožef Topler Din Ivan Singer Din Herman Trauner Din Vinko Mesner 1 Din Jakob Majer Din Ivan Završnik Din Frjnc Ozimic Ivan Vrečar Miha Šmidhofer 2.___ 3!-1.40 4.— 2._ e’— 4.— 2____ L30 2.— 1.— 1 — 6.50 4.90 5.— 4,— 2,_ Din 10.— Din 10.— Din 2.90 Skupaj Din 9510.90 s Dopise za uredništvo in upravništvo »Napreja«, za tajništvo JSDS in KDZ, za sekcije itd. naslavljajte le na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. — Deifar pošiljajte po čekovnih položnicah štev. 14.398 (račun Kmetsko delavske zveze). Če je nimate, kupite za 10 par prazno položnico na pošti in jo izpolnite z naslovom Kmetsko delavska zveza, ček. rac. št. 14.398. — Le za osebne opravke velja naslov: Ljubljana, Velika Čolnarska ulica 19. Ljubljanska kraj. organizacija JSDS in KDZ bo imela odslej svoje sestanke v Vel. čolnarski ul. 19. V sredo 25. avg. ob 20. bo odborova seja. Odborniki imajo dolžnost, člani pa pravico udeležbe. V Črni se bo vršil v nedeljo 22. avgusta ,ob 11. uri pri Krulcu javen shod. Dnevni red: 1. Kaj smo socialni demokrati? 2. Občinska politika. 3. Razno. Referenta: V. Moderndofer in Fr. Oset. "Vsi misleči, ki ste za to, da se odpravi sedanji gnili družabni red in pripravi boljši, pridite v polnem številu! VRHNIKA. Ustanovitev gospodarskega odseka (kmetsko delavske zveze na Vrhniki je bila jako potrebna, kar potrjuje sledeči primer. Čista svinjska mast se je predajala v tukajšnjih trgovinah po cenah Din 27.—, 27.50, 28.— in tudi več na leg. Skupni nakup masti je dosegel, da srno mogli razdeliti članom mast po ceni Din 24.50 za kg. Tudi pri ostalih potrebščinah skušamo postreči članom z dobrim blagom in nižjimi cenami kakor drugod. Razdeljuje se iblago iz skladišča »Skupni dom« pod Hrušovco vsako sredo in soboto zvečer od 6. do 8. po predhodni naročitvi. Opozarjamo naše somišljenike, da preskrbujemo le člane Kmetsko delavske zveze z življenskimi potrebščinami, v smislu § 2 pravil za gospodarske odbore KDZ (Pristopnina 1 dinar, mesečntf' članarina s časopisom vred 7 dinarjev, za bogatejše primerno več.) Posebno pa opozarjamo člane, da pazno zasledujejo cene življenskim potrebščinam v trgovinah ter nam poročajo pri prejemanju blaga, da bomo mogli voditi statistiko valovanja cen in vpliv našega »Skupnega doma« na cene drugod. — Gospodarski odsek KDZ, Vrhnika, Zidaiiimost. Pred več meseci se je v tukajšnji cementarni neki delavec ponesrečil. Tovarna je nezgodo po predpisih sporočila OUZD v Ljubljani. Čez dalje časa je OUDZ poslal v tovarno uradnika preiskat vzroke nezgode. Uradnik je prišel v tovarno v takem stanju, da ga je tovarna odslovila. Pozneje je opravil do-tični posel neki sluga (!) poslovalnice OUZD v Celju. Tovarna se je proti dotič-nernu uradniku, ki ga je morala odsloviti, tudi pritožila, s kakšnim uspehom, ni znano. Pred nekaj dnevi smo slišali na tukajšnjem železniškem peronu, da omenjeni uradnik ni bil prvič tako neroden, zgodilo se mu ni nikoli nič, ker ga baje držijo neke osebe v lastnem interesu pokonci in bi najrajše videle, da se vse zavleče in pozabi. Dogodek v tukajšnji cementarni je bil tak, da ne bo smel ostati pozabljen. Ako bi tovarna dopustila, da bi uradnik posloval, bi bila lahko za ponesrečenega delavca velika škoda nastala. Zahtevamo, da se napravi red, da ne bo, kadar se kdo ponesreči, prišel v nevarnost, da zgubi po taki nerodnosti svoje zakonite pravice. Naj se javno pove, kaj se je storilo. 20. VIII. +926. — 2400. Priporočamo tvrdko JOSIP PERME LJUBLJANA, blizu Prešernovega spomenika za vodo. Najugodnejši nakup otroških majic, kopalnih hlač, nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, šifona, kravat, raznih palic, dežnikov, nahrbtnikov, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, Solingen Škarij in nožev. Na veliko! Na malo! belo, necufano, 1 kg po 25’— Kč belo, cufano, 1 kg po 45 •— Kč pošilja po povzetju najmanj 4 kg R. Freund, trgovina s perjem, Praha L, Benediktska ulica 1. Razširjajte in oglašajte v edinem proleta rskem listu v „Napreju!## Slavnemu občinstvu, znancem in prijateljem naznanjava, da sva prevzela s 15. avgustom 1.1- io je v nedeljo, znano gostilno pri Bendetu pod mostom štev. 4 v Mariboru Točila bova prvovrstna vina, žganja, čaj itd. Gorka in mrzla jedila vedno na razpolago, tako tudi prave doma pridelane svinjske klobase po zmernih cenah. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se priporočata Josip in Ana Fleis. Sreča je vsakemu dostopna. Wak deseti kupec prejme en par čevljev po svoji izberi brezplačno pri mDOKO" Prešernova ulica 9, dvorišče. Ador mserira v drugih listih, v „Napreju“ pa ne, ta sam dovolj jasno pove, da ne mara odjemalcev iz delavskih vrst. V vaših rokah je kakšno Iriseratno politiko delajo trgovci. — Trgovci so bolj navezani na Vas, nego Vi nanje 1 Anton Koser j 5 Uradno koncesijonirana inštalacija vodovoda in : centralne kurjave. I Ljubljana, Aškerčeva ul. 17. i i Priporoča se Vam, da imejte vozni red vedno pri roki, najbolje v denarnici in nikoli Vam ne bo odšel vlak pred nosom. S tem, da imate mali priročni vozni red brez reklamne navlake, prihranile mnogo časa pri iskanju. Vi iščele vas vlak, ne pa n. pr. „žajfo“ ild. Reklama sploh ne spada, y vozni red, ker nima smisla, da jo vlačile po Vaši listnici oziroma po Vaših žepih. Tak mali — brez reklame — vozni red dobite že za 5 dinarjev v vsaki knjigarni. — Zahtevajte isrecno Podpečan vozrti red brez reklame mali formai. Vozni red mora biti mal in priročen, da ga lahko denete v telovnikov žep, ne pa velik kakor n. pr. kuharska knjiga Kuhaj dobrow. Tvornica dežnikov in solnčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trg štev. IS priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po najnižji ceni. ■■ SAMO ENKRAT poskusite in kupili bodete vedno pristno angleško in češko sukno, /kamgarne, ševijole za moške in najnovejše volneno modno in perilno blago za spomladanske ženske obleke po znižani ceni v manufakturni in modni trgovini Miloš Pšeničnik Celje Na željo se pošljejo vzorci Postrežba solidna 1 KOLESA samo pn G or cul Palah Ljublj. kreditne banke Novo! Novo! Vsi k "AMERIKANCfJ v Celje odeje (kouire) od Din 140 — naprej štoiaste moške obleke od...............Din 400-— naprej štofasie fantovske obleke od...........Din 100'— naprej cajgaste moške obleke od...............Din 150’— naprej cajgaste fantovske obleke od...........Din 80 - naprej cajgaste hlače od................. . . Din 45'— naprej moške kape, štofaste od................Din 30'— naprej belo platno od.........................Din 9‘50 naprej druki Din 10' — naprej Ostanki po lastni ceni. V zalogi velikanska izbira štofov, cajgov, svilenih robcev, predpasnikov srajc, otroških obleke ter vsakovrstnih nogavic. Ako res hočete—Slediti in poceni kupiti, potem se prepričajte in pridite k Amerikancu v Celje, pri farni cerkvi. Nova trgovina manufakture Nova trgovina manufakture josip Šlibar Ljubljana, Stari trg, poleg Zalaznika Cene: Rjava kotenina . Din 7 50, 10"—, 18*-— Bela kotenina . „ 12*—, 14*—, 16*— Rjuhe ..... 2&*—, 50*—, 36‘— Šifon ..... 13*—, 16*—, 20*— Gradel pa hlače . 15*—, 26*— Gradel za modroce , 35*—, 45*— Cene: Julet .... Din 18*—, 20*— Odeje (kovtri) . 180*—, 290*— Mizni prti . . . 65*—, 70*—, 85' Brisače .... 16*—, 22*—, 20* Brisače, frotirke . 28*—, 40*—, 48* Robci, ducat . . 70*—, 90*-, 120* j PERILO IN OBLEKE j ® platno, sukno, plavino, volneno blago, nogavice, ■ 2 naramnice, robce, kravate, predpasnike, posteljno m perilo, itd. kupite najboljše pri tvrdki S I. N. Šoštarič 2 MARIBOR, Aleksandrova cesta itev. 13. ■ Ob sredah In sobotah prodaja ostankov. UČITELJSKA TISKARNA Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6 reglstrovana zadruga z omejeno zavezo. I Tiskovine za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd. StereotipiJ a. Litografija. Kupujte pri tvrdkah, ki ogiašaio v Hapreju! *«■■■■■■■■■■■—■■■■■■■■■■■■■■■■■■■* > Izdajateljica in odgovorna urednica: IZA PRIJATELJEV A (v imenu Im. odbora JSDS in KDZ). - Za tiskamo »Merkur« v Ljubljani: A. SEVER.