PrirodopisDe zbirke. (Dalie.) Naidišča in lov v sladkih vodah. Prei smo že dali navodila za prvi začetek. zdai nai slede v noDolnem obsegii: Sladkovodne mehkužce tiaidedetno novsod v velikem števiilu. Če si želimo boeateea lova ie potrebno za ta lov oosebno orodie: vreči Dodobna mreža. orišita *na izredno močan železen obroč. 'ki se da natakniti na Dalico. Mreža ie \7. naimočneišee-a stramina. ob obroču obrdbliena s nlatnom. V studencih s «e§čenim dnom zastavimo vodi Dot s.svoio mrežo zadelamo vse nrehode ob strani in nato n a d mrežo razerrebamo strug:o studenca. nremešavamo kamne im kamenčkp v niem: voda teče skozi mrežo in nosi s seboi droben uesek. blato in polžkp — blato uraDušča skozi luknjice stramina. vse druEfo Da ostane v mreži. Na ta naoin nalovimo" na s t o t i n e za naše kra.ie značilnih rjrebivalcev ižvirkov iz rodov Bvthinella. Frauenfeldia.. L ithoglyphoides v naikraišem casu. Posebei aDOzarjam na to. da nndemo v kra-sikih vrelcib ma isti naon dp boeatesca olena naših iamskJh mehkuzcev (L a r tetiia Valvata e r y tlir o.pomat i a in ' dr) — vsa ta Dod-zemska fauna ie še nrav slabo raziskana in učiteljstvo bi tu lahko izvršilo zelo zanintivo znanstveno nalosro L i t h o g 1 v 'P h o i d e s f 1 n m i n e nsis. B y t hi n e 11 e itd.. ki sede na kamnih. prav komodno lahko zbiramo s tiomočio večjegfa lonca. ki ea do 3/i napolnrmo z vodo. Kamen za kamenom dvienemo nočasi iz vode m ea v loncu otresemo v vodo: vsi Dolžki ki so sedelf na kamnu. inadeio na dlno: ko iih ie dovoh. odliiemo vodo in spraviinp vsebino,v eno izmed našfh vrečic. Na .isti način lahJko zbiramo v lonec tudi one vndne nolže. ki žive na rastlinah — na ta način si iih preSkribimo naibitreie zadostno število. Če ie voda dovoli eloboka lahko tudi držimo mrežo v vodo in van.io otresamn izruvane rastline oziroma kamenie. V vodah ? b 1 a t n i m dnom žive zopet druee vrste. Mrežo nataknemo na močno palico in potejrnemo z mo do drnu. da ere blato 7, vso vsebino vred1 v našo mrežo. Nato udariamo z mrežo na novršino vode takn seTn na fia do vodi. da rrtreža pri vsakeim udarcu nekoliko zaorip v vodo in udari voda -s krepkim curkom vanio Skozi stramin odteče vse blato. naši mphkužci na rvstaneio v tnreži (Limnaea, B v t h i n1 i a . • C y c I a s . P i s i d i u 'm itd . event. tudi še kak U n i o. ali Anodonta. V Dotokih m rekah žiive v velikanskih množinah za Savn in niene pritoke značilnp tri vrste: Melanella hollandri, Hemisinus acicularis in Fagotia esoeri nadalie N e r itina danubialis v raznih oblilkah 5n L i t ih o g 1 v p h ui s n a t i c o 'i d e s. Iščemo iih foodisi z mrežo. bodisi ooleti ¦Dri koDanm: mladina- nomaea ob tei orilifci t. veliki'm veseliem. Oibenem Dridemo na ta način do velikih šlkoltk. Te školike se da.io v ribnikih. iezerth m mlakužah loviti tudi na nosebno zabaven način. Z obale ali iz čolna orededuiemo dno. ddkler ne zaDazimn školike. ki tiči v oesku ali blatu: s teriko šibico se nribližamo nienemu od'Drtemu zadniemu koncu. ki štrli iz blata in SDretno notisnemo konec šibe med obp-. luolni: školika se krčevito zaore ,in stisne med obe luoini našo šibo. talko da Doteenemo lahko svai Dlen na snhn kaJkor rjbo na trnku. — Kažioot uri iskanju školik so brazde. ki iih 'Dušča školjka za sefooi v blatu ali oesku. kad-ar menia svoie mesto Posebno Driliko nudiio zbiralcu mlinsčice. ribniki in druee take vode. ki se iib lahko umetno začasno naDelie drufiram. Take nrilike »malakozoolog'« ne sme nikdar zamuditi! Rod Ancvlus. ki živi orileplien (»Drileoek«) na kamn,ili v vorii sp ne da nabirati na omenieni način: Drilenke moramn inosam.ič odluSčiti od nodlaee (Dalje prihodnjič.)