Leto XX., Št. 23
Poltnlna platana v gotovini
V Ljubljani, l&.cfccembra 1933
V organizaciji Ja mol,, , kolikor moli — toliko pravico
ftxhaja 10. In 25. dne v mesecu.
v/
iftoplsl moralo biti frankiranl ta podpisani ter opremllent > iitamplllko dot. organlzaclle.
$tane posamezna Številka šBtn 2.—. mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane Izvod Din 1.—.
Oglasi po cenika. %«kopls) s« n« vračajo.
no nuer
LlEl >*!■■ 1
Ir feifein m im In
WQI
STROKOVNI Č A S O P i $
Uredništvo in oprava: Llubllana. poštni predal 29*.
Čekovni račun štev. 13.562, Telelon Interurban štev. 3478.
Vse sile na delu
Ves ta mesec in ves januar prihodnjega leta bodo naši zaupniki na delu za pojačanje našega tiska. Nikogar ni več med nami, ki bi ne znal ceniti vloge »Delavske Politike« med volilno borbo za Delavsko zbornico. V vseh večjih obratih Dravske banovine smo z udarno silo tiskane besede in učinkovite agitacije pridnih zaupnikov pobrali skoraj 75 odstotkov vseh oddanih glasov.
Treba je sedaj te pozicije držati, da, treba jih bo še pojačati, organizacijsko in idejno. Kako bi izgledala danes Delavska zbornica, če bi imeli
mi tudi v malih obratih vpliv, ki ga imamo v večjih tovarnah. Vse večje tovarne v Dravski banovini so socialistične. Tam imamo svoje obratne zaupnike, tam se čita »Delavska Politika« in »Delavec«,
V	malih obratih še ni zaupnikov. Spravite v te obrate »Delavsko Politiko«, ki naj opravlja tam zaupniški posel. Izpodrinite iz njih vpliv »Jutra« in drugih listov, ki so vas tako grdo blatili in žalili pri zadnjih volitvah.
Obratni zaupniki so se zavezali, da bodo v teh dveh mesecih agitacije
nabrali 2000 naročnikov za »Delavsko Politiko«. Zavezali so se tudi, da bodo skrbeli za to, da bodo postali naročniki vsi, ki so dobivali list med volilno borbo brezplačno. Mi zaupamo v pridnost naših ljudi, zato ni nobenega dvoma, da bo akcija uspela. Čim bo delo pri kraju, bomo marljive zaupnike nagradili, njih imena pa v listih priobčili. .Prešteli bomo uspeh tega dela in podvzeli vse, da bo izhajala »Delavska Politika« vsaj trikrat tedensko, če bo naročnikov zadosti, pa dnevno.
V	Dravski banovini je najmanj
5000 naših pristašev, ki čitajo dnevno svoj časopis. Če bi imeli mi denar, kakor ga imajo naši nasprotniki, bi bili napravili že davno dnevnik in bi bili prišli šele potem k vam po naročnino. Mi pa nimamo denarja, zato prihajamo najprej po naročnino, da napravimo potem dnevnik.
Zavihajte rokave, vse hvalevredni borci in zaupniki, pa pokažite, da vam je ta akcija tako blizu in da je tako važna, kakor so bile zadnje volitve v Delavsko zbornico.
Revizija obrtnega zakona
r*■?*•••'*w'	r'<i~
:. .• l • fra-
Minister trgovine in industrije je nedavno objavil javnosti in interesi-ranim krogom, da je potrebno, da se novi obrtni zakon
stilistično predela,
ker so si nekatere določbe zakona v nasprotju med seboj in to povzroča nesoglasja glede veljavnosti določb zakona. Nimamo sumnje, da bi minister ne imel te želje, da se zakon uredi čim točneje, da v njem ne bo nasprotij. Z ministrovo izjavo je torej dano	amstvo,	da se za-
kon ne bo izpreminjal bistveno in poslabševal.
Ta namera ministra pa je dala podjetnikom povod, da
javno in tajno delujejo sploh za bistveno poslabšanje zakona,
zlasti določb glede varstva delavstva po delavnicah, tovarnah, trgovinah, bankah, pisarnah in ostalih podjetjih. Seveda tudi ne dvomimo, da imajo naši podjetniki v resnici take namere. Podjetniki so to svojo namero razkrili že takrat, ko je zakon stopil v veljavo in ko so zlasti delodajalske zadruge zahtevale, da naj se te določbe »za krajšo dobo« ne izvajajo, kar pomeni toliko, kakor dotlej, da se najde način in pot, da se te določbe sploh preprečijo.
Na odločen protest naših strokovnih organizacij je bila zahteva le zavrnjena. In to, kar jim takrat ni uspelo, to poizkušajo zopet sedaj. Zahtevi zadrug se sedaj pridružujejo tudi trgovci. V ta namen so imeli dne 13. novembra sestanek v Beogradu predsedniki zbornic, na katerem so razpravljali o reviziji obrtnega zakona, kakor razglašajo sklicatelji sami, to je beoigrajska trgovinska zbornica. S trgovci in zadrugami bo nedvomno soglašala tudi industrija, kadar je govor o določbah zakona, ki ščiti pomožno osobje v obratovali ščih. Vprašanje nastane sedaj, je-li bosta ministrstvi trgovine in socialne politike zavrnili zahteve podjetnikov?
Ali bo mogoče preprečiti, da se stilistična revizija zakona ne pretvori v bistveno revizijo,
kjer gre za varstvo pomožnega osobja?
Naše organizacije in Delavske zbornice so predložile potrebne stilistične predloge za revizijo zakona, ki se tičejo pomožnega osobja,
z odločno zahtevo,
€
I
%
Wi
n
n
DA*
KApriXl'
fl
„KaJ, sto hudttev, Je to, da duh nikakor nole goreti In
zgoreti 11**
Krepimo, razširimo naše strokovne organizacije. B^ec njih je delavstvo prepuSfeno samovolji kapitalistov HaS tisk naj bo kakor krik orjaka, naj obiSie vsako delavsko hlio. Zato naroiajte ,.Delavsko Politiko11 In delajte, da jo tudi drugi narole
da se takoj potem izdajo izvršilne naredbe, ki naj ščitijo delavske in nameščenske plače, ureditev vajeniškega vprašanja in drugo.
Povsem opravičeno zahtevamo, da se neopravičene in nelojalne zahteve delodajalcev ne upoštevajo.
To je zahteva vseh delavcev in na-mečencev v državi, je pa tudi glede na ugled našega socialnega skrbstva in spričo težkih razmer. Zakon je potreben besedne stilizacije, nikakor pa se ne sme dogoditi, da bi se
določbe obrtnega zakona glede na varstvo pomožnega osobja izpre-minjale in poslabševale.
H koncu omenjamo še to, da bo sedaj pač vsakomur jasno, zakaj so podjetniki svoje službence silili, da morajo glasovati pri volitvah v Delavsko zbornico za »plave«. Kranjski »Triglav« je to sicer jasno povedal, kakor smo citirali v zadnji številki »Delavca« na 4. strani, a revizija obrtnega zakona to še bolj potrjuje. Kajti Delavska zbornica v marksističnih rokah, to je v delavskih ro-I kah, ni zaželjena kapitalistom.
Boj proti »mark-sizmu“ —
boj proti delavskim pravicam.
Nam vsem je že davno jasno, da je parola »boj proti marksizmu« le krinka, s katero se bori današnja kapitalistična družba proti delavstvu. To dejstvo smo sicer že nekajkrat po-vdarili in ga je sedaj po raznih volitvah treba iznova povdariti. Med volitvami so nasprotniki sami priznavali in se celo bahali s tem, da hočejo sodelovati s podjetniki. Te dni so se pa vršile volitve na Španskem in ker je beležiti reakcijo v španskih volitvah, poveličujejo to reakcijo tako »klerikalni« kakor »napredni« listi, češ, da je čas, da se na Španskem zajezi modernizacija socialnopolitičnih in dr-žavljansko-pravnih zakonov.
Ta dejstva in tudi vsa druga poročanja o napredku reakcije nam jasno pričajo,
da buržuazija ne vodi borbe proti »marksizmu« za demokratične in socialne pravice delavskega razreda, marveč proti njim.
Delavstvo se nahaja sedaj dejansko v defenzivi. Njega naloga je, da obdrži svoje postojanke, in kjer reakcija preprečuje aktivno udejstvovanje, tam je potrebno, da delavstvo
širi in poglablja svojo ideološko plat,
ki naj duhovno veže proletarske vrste. Reakcija ne nastopa prvič. Reakcija je v zadnjem stoletju nastopala že večkrat, toda ideologija proletariata jo je vedno prebila in premagala. Pripomniti je še treba, da so prejšnje reakcije nastopale v manj razvitem gospodarstvu in da je reakcija imela več opore v družabnem sistemu.
Današnji razvoj kapitalizma je pa v krizi,
zagovornikov kapitalizma je peščica, dočim so na drugi strani ogromne množice delavstva in inteligence, ki se končno hote ali nehote
Če delavec hoče, se ustavijo vsa kolesa...
Če pa delavec hoče, da se močno čuje njegov glas, napne vse svoje moči in se posveti agitaciji za delavsko časopisje. Bodi zaveden sodrug in stori tudi Ti tako!
Trd bodi, neizprosen sodrug, jeklen, kadar je braniti pravice delavskega razreda.
(Prosto po Jurčiču).
morajo duhovno zediniti
ter zahtevati svoje pravice do življenja.
To ni prerokovanje. To ni grožnja, marveč povsem logični zakon razvoja.
Diktature ne mislijo dati množicam pravic in kruha, ker so v rokah kapitalistov.
Ne mislijo uvesti pravičnih socialnih razmer, ne mislijo izpremeniti družabnega reda, marveč le
ohraniti oblast nad narodi.
In če snujejo razredne države, je to samo drugačno ime, namen pa isti.
Kako se bo delavstvo borilo v stanovskih državah, kjer bodo, je da-
nes težko govoriti podrobno. Konsta-tira se pa že danes lahko,
da se mora proletariat boriti v vsakršni formi vladavine v zmislu socialističnih načel
za svoje pravice, socialne in politične, ter bo to tudi delal in storil v obliki kakršna mu bo možna. Ta borba je utemeljena danes in bo utemeljena tudi v diktaturah, ker se življenjski pogoji z njimi ne izboljšajo, pač pa poslabšajo.
Zavedajmo se vedno in povsod, da je
boj proti »marksizmu« dejansko le boj proti pravicam delavstva, pa ne bomo nikdar zgrešili prave poti.
Volitve delavskih in nameščenskifi zaupnikov
ia I. 1934 so raxpisane
In se morajo izvršiti v teku meseca januarja. Za informacije se obračajte na tajništva svobodnih strokovnih organizacij.
Število delavskih zaupnikov se ravna po številu delavcev, ki so zaposleni v dotičnem podjetju, in sicer tako-le:
V podjetju, v katerem ie zaposlenih:
1.	dlo 20 delavcev, volijo vsi enega
zauipnika; 2. od 21 do 50 delavcev, volijo ti največ tri zaupnike; 3. od 51 do 100 delavcev, volijo ti največ štiri zaupnike; 4. od 101 do 150 delavcev, volijo ti največ pet zaupnikov; 5. od 151 do 450 delavcev, volio ti največ šest zaupnikov; 6. če je več, neg® 451 delavcev, voli vsakih nadaljnjih 50 delavcev po enega zaupnika, toda skupaj ne smejo nikoli voliti več, nego 16 zaupnikov.
V podjetjih, <v katerih je ipoleg delavcev zaposlenih več nego 10 nameščencev, smejo taki delavci, kakor tudi nameščenci voliti posebne zaupnike.
V podjetjih, ki volijo skupno tri ali več zaupnikov, morajo izvoliti enega zaupnika nameščenci,
Če je podjetje sestavljeno iz več samostojnih oddelkov, sme izvoliti vsak oddelek posebne zaupnike; vendar pa ne sme biti skupno število teh zaupnikov večje, nego število zaupnikov in njih namestnikov, ki je določeno za do-tično podjetje.
Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, kakor tudli njih namestnikov izvajajo volilni odbori.
V onih podjetjih, kjer so delavci tudi prej volili svoje zaupnike, sestavljajo ti zaupniki volilni odbor ter izvedejo nove volitve po teh navodilih.
V Oinih podjetjih, kjer delavci doslej niso volili svojih zaupnikov, ali kjer so vsi zaupniki izgubili mandat, izvede volitev poseben cdbor. Ta volilni odlbor sestavljajo najstarejši delavci dotičnega podjetja, ki jih mora biti toliko, kolikor je zaupnikov, ki se volijo v dotičnem podjetju. Poznejše volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov izvajajo delavski in nameščenski zaupniki sami, ki jim je mandat potekel.
Volilni odbor ne sme imeti manj nego tri člane. Potemtakem se mora volilni odbor v podjetjih, v katerih se ne voli več zaupnikov nego dva, izpopolniti izmed delavcev,- ki so majdalje zaposleni v dotičnem podjetju.
Volitve se lahko izvrše po skrajšanem volilnem postoipku, če se zedinijo na tak postopek zainteresirane strokovne organizacije in podjetnik in če pristanejo na ta sporazum tri petine delavcev dotičnega podjetja, ali po rednem postopku., predpisanem v »Navodilih za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov«,
V podjetjih z manj kakor 10 zaposlenimi delavci se določijo zaupniki brez formalnega postopka tako, da spo-roče zaupnika delavci poslodavcu in Delavski zbornici.
Zato, sodruigi, pokažimo sedaj tudi v vseh tovarnah, delavnicah in obratih, da smo tukaj MI, da morajo biti delavski zaupniki samo razredno zavedni sodrugi in sodružice, x h
,/?—ffrV'JXV 1
" fv	ssefa.	k
Socializem ne more propasti.
Marsikdo se čudi, da je »socializem*« prišel v nekako defenzivo. Ni pa to prav nič čudnega. Demokracija in socialistično, gibanje je v defenzivi predvsem zato, ker se delavstvo nahaja V težkih socialnih razmerah. Tudi je socialistično gibanje po vojni po raznih državah neenakomerno napredovalo. Socialisti niso vladali po vseh deželah in niso bili za vladanje dovolj pripravljemi. Ne morda zaradi svoje slabosti ali ne načelnosti, marveč mnogo bolj zaradi-tega,
ker so bile za silo organiziranega proletarijata naloge prevelike,
ker so jih nasprotniki z vsemi svojimi silami ovirali v delovanji! Tudi najodličnejše ukrepe delavskih vlad in reforme za uvedbo socialističnega gospodarskega sistema so kapitalisti oklevetali in s terorjem kapitalističnih bank preprečili zlasti socialno skrbstvo, ki je bilo v teh težkih časih najvarneje. Protiagitacija, šovinizem., obrekovanje, vse to je bilo netivo za indiferentne množice, s katerim je kapitalizem! podminiral vsa povojna leta socialistično gibanje.
Izgraditi novi družabni sistem, ni lahka stvar.
To smo vedeli 111 vemo danes po teh izkušnjah še mnogo bolje. Predvsem! je pa veljalo za reakcijo načelo: uničiti demokracijo, da socializem ne pride do besede.
Za treznega opazovalca pa danes ni ncbenegai dvorna, da kapitalistično gospodarstvo razpada ter mu
mora slediti načrtno gospodarstvo
kot predhodnik socialističnega gospodarskega sistema. Dasi se danes ustvarja ponekod brutalne diktature kapitalistov, meščanskih strank v tej ali oni obliki, zgrajene na goli plemenski ali nacionalni šovinizem, to ne more imeti trajnega obstoja. Ne zadostujejo namreč šovinistične fraze, ker bo gospodarski proces sami pognal narode tja, kamor spadajo, to je v opozicijo proti diktaturam;. Ta okoliščina je silno važna.
Socializem mora zaraditega gojiti kulturno, kritično, čvrsto in nekoruiKpirano demokracijo.
To je predpogoj. Delavsko gibanje pa mora posezati tudi v vsa druga javna vprašanja. Skrbeti mora za reorganizacijo uprav, za liberalno
KDOR ŠE NI CLAN »SVOBODE«, naj postane naročnik revije »Svobode«. Stane 3 Din mesečno. To je dragocen prijatelj, učitelj in sodrug!
gospodarsko politiko, kontrolo nad gospodarskimi podjetji,	delavsko
varstvo ter soodločevati	v gospo-
darski politiki sploh.
Enako mora socialistično1 gibanje zahtevati
v mednarodni politiki	smotreno
udejstvovanje.
Med te naloge spada sodelovanje držav, odpravo ekspertnih premij, sodelovanje z Rusijo, boj proti av-tarktični politiki ter podpirati in okrepiti socialistično internacionalo.
Predpogoji za udejstvovanje socializma so podobni in
ker delavski razred v sedanjem gospodarskem sistemu	ne more
biti odpravljen, tudi ni mogoče, da bi socializem propadel.
Spoznanje
Industrije! so gledali samo nase in na svoj profit, pozabili pa so na konsu-
menta.
Češki tekstilni industrijec pravi: Pokazalo se je, da z naraščajočo produkcijo blaga človeštvo ni obogatelo. Kupna moč množic ni v enaki meri naraščala. Statistika je služila samo produkciji in prodaji blaga, ni se pa ozirala na možnost kupovanja in pomnožitev kupcev. Povprečni prejemek delavca se med najživahnej-šo periodo produkcije ni zvišaval, marveč prej padal, S tem si je kopala produkcija svoj lastni grob. Mislila je le nase, ne pa na svoje kupce, Kmetje in delavci blaga, ki so ga izdelovali, niso mogli več kupovati.
Dve poti sta sedaj.
Konservativna: Producira naj se le toliko, kolikor more (po statistiki) konzumirati sedanja kupna sila.
Naprednejša: Kupna sila konzu-mentov naj se zagotovi z minimalnimi plačami in cene žitu naj se določijo sorazmerno s sedanjo produkcijo.
Če podjetniki uvidevajo to potrebo, kakor jo opisuje industrijec, tedaj priznamo, da je trenutno to edini izhod, ne da bi se sicer načelno identificirali s podjetniki.
Organizacija in Časopis najboljša zaveznika
Zakaj nasprotniki monopolizirajo časopisje? Zakaj vzdržujejo in pokupijo časopisje karteli in milijonarji, politični usurpatorji?
Zato, da delajo javno mnenje, povedo samo to, kar jim je všeč, kar koristi njihovim interesom. Drugo za-molče, zataje in preprečijo, da bi se objavljalo tudi, če je resnično ali celo krivično. Časopisje med vojno je celo pisalo, da je kruh iz slame dober, milijonarji ga niso jedli; mešali so zemljo in druge stvari v moko, da je bila moka »bolj zdrava«. In narodi so verovali tej demagogiji in temu varanju, dokler se jim niso pokvarili želodci.
Šlo je takrat za imperialistično vojno, česar pa narodi takrat niso razumeli, in čudno je, da niti danes ne razumejo, ko jih tepejo težke vojne posledice.
Vse to je podpiralo kapitalistično časopisje, ker je rabilo javno mnenje zase.
Razvidno pa je že samo iz teh navedb, da delavec ne more iz takega časopisja črpati svoje duhovne hrane, ker nikdar ne more prav vedeti, če ga ne varajo. Opravičljiva je nezaupljivost. In logična posledica je,
da delavec in nameščenec citata samo svoje liste.
Sedaj se je začelo zbiranje naročnikov za »Delavsko Polotiko«. Vršilo se bo s posebno vnemo, ves mesec. Moralo bi iti že res vse narobe, da bi ob delu in požrtvovalnosti naših zaupnikov list ne dobil lepo število novih naročnikov. Ponosni smo lahko na razširjenost lista ob sedanjih razmerah. Toda čitateljev delavskih listov ni nikdar dovolj! Naprej,
Tone Maček, Kako J. W. W. poje
Ameriški delavec stare šole je po svoji miselnosti konservativen. Vedno še živi v iluziji prosperitete in upa, da bo tudi sam danes ali jutri postal lahko, kak obratovod;# ali načelnik kakega podjetja. Zato je tudi največja ameriška delavska zveza A. F. L. (American Federation of Labour) vse prej kakor razredno zavedna, revolucionarna. Njen voditelj Oreen se prav v ničemur ne loči od kakega bančnega ravnatelja. V to zvezo se sprejemajo samo izučeni profesionisti, ki morajo biti stoodstotni Amerikanci; črnci, priseljenci in težaki se ne sprejemajo. Potemtakem ni čudno, če ta velika organizacija ne mara biti v sklopu amsterdamske internacionale.
Ameriško delavstvo nižje vrste si je zato ustanovilo svojo posebno svetovno zvezo industrijskih delavcev (Industrial Workers of the World —■ 11a kratko I. W. W. ali Wobbly). V njej se zbira vse, brez ozira na raso, narodnost, vero in poklic kakor pravi njihova pesem:
Si brat socialist? (Wobbly.) Potem poslušaj: delavska zveza te vabi v svoj krog, v našo veliko in močno delavsko zvezo.
Vsem, ki se	trudijo, dopovedati skušaj,
ne glede na	barvo kože in jezika slog,
ne glede na	spol, vero, krst ali obrezo.
Delavec pridi, stopi v naše vrste, .postani socialist, potem bodo čvrste. Skilpno otresimo s tilnikov stoletnega jarma pezo.
Ta organizacija se je zlasti zadnja leta pred vojno precej razvila, čeprav je številčno radi nestalnosti njenega članstva podvržena neprestani fluktuaciji in čeprav je oblasti niso nikdar hotele prav priznati in so njeno ilegalno delovanje na vse načine preganjale. Med vojno je bila I. W. W. edina, ki ni hotela podpirati oficijelne vojne politike in je celo, kar ie bilo nekaj nezaslišanega, vprizorila v tovarnah: za vojni material stavke. Radi tega je bilo več njenih voditeljev obsojenih na smrt, drugi pa na dosmrtno ječo. Nič čudnega, če je v takih razmerah začela zveza počasi razpadati: en del je prešel v komunistični tabor, en del, pod vodstvom De Leona, se je po vojni do neznatnosti	skrčil, miedtem ko	so ostale skupine zapadle anarhisMčno-sindikalistični
ideologiji in	se	po svoje borijo	proti kugi konfidentovstva in špijonstva,	ki	jo	vlada
seje med nje. Kljub temu pomieni:o ti ostanki, ki so se zadnje čase pod vplivom strahovite brezposelnosti začeli zopet zbirati, po oficijelnem priznanju »stalno ogrožanje javnega reda in miru«. Kajti njihovo članstvo, ki potuje kot priložnostni delavec, tramp
ali vagant s trebuhom za kruhom po vseh Zedinjenih državah, nosi iz mesta v mesto, iz sela v selo, od farme do farme, od gozda do gozda, nalezljive klice nevarne revolte.
V	teh masah deklasiranega proletarijata se je porodilo mnogo značilnih borbenih pesmi in popevk. Njih programatična ideologija je preče.1- konfuzna: priznavajo se k internacionali, vendar njih internacionala še ni internacionala vsega človeštva, temveč velika zveza industrijskega delavstva, in njihovo bojno sredstvo je splošna stavka. Politiki so jim enostavno goljufi, podjetniki pa paraziti. Največji škodljivec delavskih interesov je pa stavkokaz. Njih pesmi največkrat niso niti prave pesmi v našem zmislu, temveč pojo na melodije raznih šlagerjev, evropskih socialističnih pesmi in< celo na melodije starih religijoznih pesmi razne priložnostne, 11a hitro roko izmišljene in ne-opil^ene tekste, ki pa so za nebulozno-radikalno miselnost te mase tembolj1 značilni. Paraziti, špiclji, solidarizem vseh delavcev brez razlike, generalne stavke, stavkokazi in sabotaža igrajo v teh tekstih glavno vlogo. Na primer:
50.000 sekačev zapušča danes gozdove in les,
50.000 nahrbtnikov čaka nabasanih, zmetanih na kup vsepočez,
50.000 pogradov bo praznih, stenicam ne bo več krvi,
50.000 teles ne bo se več valjalo brez spanja po njih vse noči.
Vse so prenesli, ko pa so jim nastavili na vrat še nož,
je stopilo v stavko 50.000 mož.
Zbor:
En sam si ne upa reči: gospod, izkoriščaš 'nas daleč preko postav;
ker ve, da zletel bi na cesto; ali nas je 50X)00 glav.
Ti	kapitalist	ti, prijetno ni to. seveda.
pa vsaj priznaj, da ti strah izpod čela gleda.
Borbenost 1. W. W. je njene člane neštetokrat, dovedla v ječo, iz katere so izšle potem njihove značilne jetniške pesmi. Najpomembnejši pesnik I. W. W. je Joe Mili, ki je v čikaški ječi še dan pred svojo usmrtitvijo napisal v preprostih verzih človeško pretresljiv »Testament«. Iz temne ječe skozi železno zamrežene line je pel svojim preganjanimi bratom-, te brezprogratnne in razcepljene, a iskrene in odločne organizacije, tudi neki Harrison George leta 1917 v kaznilnici v Cooku, preden je postal žrtev rablja. Njegove pesmi je poleg drugih uvrstil Upton Sinclair v svo'o zbirko »Pesmi visliških ptičev«. Navajam tukaj v prevodu po nemškem« besedilu lise Kulcsarjeve še dve značilni pesmi »Hymno I. W. W.« in »Stavkokaza«, ki ga ameriški delavci zaničljivo imenujejo »Scissor Bill«, nebodigatreba, ali pa tudi »missinglink«, kar bi pomenilo nekaj v sredi med človekom in opico. _
naprej! Tako mora biti naše stremljenje.
Svet mora v naš tabor, svet mora spoznati resnico!
Slišati jo mora in izvojevati, da se bo slišala.
Ogromna je ta naloga, ki jo bo izvršil samo zdrav in žilav delavski po-kret, sloneč na načelih socializma.
Torej samo naprej!
Kako je bilo gospodarstvo v Jugoslaviji w mesecu septembru 1933?!
(Po statistiki Središnjega urada za zavarovanje delavcev.)
Od vseh zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu septembru tega leta je bilo zaposlenih pri posameznih večjih panogah:
trgovina	51.524	del.	in nam.
drvarji in žage 40.957 del. in nam. tekstil, industrija 37.282 del. in nam. živil, industrija 36.546 del. in nam. kovin, industrija 29.840 del. in nam. pri občini in drugih
javnih delih 28.264 del. in nam. hišni posli	54.862	del.	in nam.
Če izvzamemo rudarje in poljedeljsko delavstvo, ki niso zavarovani pri OUZD, je najmanj zaposlenega delavstva in nameščenstva, nekako 5000, v industriji papirja, ki ima samo 4297 in industrija usnja ter gumija le 3819 delavcev.
Če vzporedimo stanje posameznih gospodarskih panog v letošnjem septembru s stanjem septembra lanskega -leta, je splošen gospodarski položaj z ozirom na zaposleno delavstvo letos za 14.444 delavcev slabši. Toliko je letos manj delavcev zaposlenih.
Ta padec je v prvi vrsti zakrivila stavbinska industrija (zidanje hiš), ki zaposluje letos 14.130 delavcev manj kakor lani. S stavbinsko industrijo so padle tudi kamnoseška, opekarska in cementna industrija, in sicer imajo 2753 manj zaposlenih delavcev kakor lani. Padla je lesna industrija (mizarji za 1182 manj kakor lani) ter ključavničarski obrati kot del kovin -ske industrije, ki so podli za 1748 delavcev.
Padec stavbinske industrije je posebno občuten na področju uprave Beograda (letos za 4214 delavcev manj) in v Zagrebu (letos za 3059 delavcev manj).
Pri ostalih večjih panogah je večji padec v dveh industrijskih skupinah, katerih financiranje je odvisno od države. To so: železnice (padec za 3633 delavcev) in tobačne tovarne (padec za 3322 delavcev in delavk).
Graditev železnih cest zaposluje mnogo manj delavcev na področju Dunavske banovine (končala so se dela pri Pančevskih rtih), a na področju ostalih banovin kažejo neznaten porast (n. pr. v Dravski, Primorski in Moravski banovini). Nekaj več
teh del se vrši samo na področju Vardarske banovine (za 1499 delavcev več od lani), kjer se gradi železnica Priština—Peč.
Tobačna industrija zaposluje letos mnogo manj delavstva in to predvsem v Zetski za 1025 delavcev manj) in v Vardarski banovini (za 1729 delavcev manj).
Industrija kamnolomov, opekarn in cementarne pada v področju Dunavske (za 2148 delavcev manj) in Savske banovine (za 660 delavcev manj), a lesna industrija na področju Dravske (za 651 delavcev manj), Dunavske (za 280) in Savske banovine (za 233 delavcev manj).
K gospodarskim panogam, ki kažejo porast zaposlitve napram letu 1933, pride v prvi vrsti tekstilna industrija, ki zaposluje letos 5864 delavcev več kakor lani. Znaten porast kaže ta industrija na področju Dravske banovine, kjer zaposluje 1979 delavcev več ter na področju Savske banovine, kjer zaposluje za 1646 delavcev več in Moravske banovine za 867 delavcev več. Zboljšanje v zaposlovanju kaže tudi lesna-žagarska industrija, ki zaposluje 2366 delavcev več, občinska in javna dela (1852 delavcev več) in poljedelska dela (za 1535 delavcev več).
Od teh ima večjo zaposlitev lesno-žagarska industrija v Vrbaški (za 2431 več) in Drinski banovini (za 1562 več).
Občinska in javna dela zaposlujejo letos več nego lani posebno na področju Savske banovine (za 1593 več); nekoliko slabše je v Vrbavski in Dunavski banovini. Poljedelska dela so večja na področju Dunavske banovine (za 1187) radi mlatitve, ki je bila letos zapoznela.
Zlato	naše
„ Pekatete “
Makaroni, špageti in fuhine zakuhe.
Hitnna J. W.
Ko v spoznanja skupnosti delavstvo se strne v fronto močno, pokažite potem nam silo pod soncem bolj mogočno.
Kaj na zemlji je slabotnejše ko človek, ki sam se ukvarja neodločno? A združeni smo jaka sila!
Zbor: Sodrugi kvišku, strumno v vrste!
Sodrugi kvišku, strumno v vrste!
Sodrugi kvišku, strumno v vrste, ker združeni smo jaka sila!
Gradili smo velemesta, polagali železnic tire,
smo vlivali, kovali stroje, v pragozdu brusili sekire, .
ob stvarstvu naših rok stojimo gladili, zapirajo nam ga ovire.
A združeni smo jaka sila!
Zbor: Sodrugi kvišku,-----------
Svet laste si danes trotje, čeprav pripada samo nam, polagali smo kamen h kamnu, mar vstvarjali smo vse zaman? Delavčev je svet, ne da bi suženj, da gospodar bi v njem bil sam!
Saj združeni smo jaka sila!
Zbor: Sodrugi kvišku,___________
Njim je vsega v izobilju, zlata, zabav, vse zemlje krog, kolesje vendar se ne suče brez naše volje, naših rok;
V tem spoznanju našli bomo pot k svobodi iz nadlog!
Ker združeni smo jaka sila!
Zbor: Sodrugi kvišku,__________
V rokah naših tnoč počiva, silnejša kakor denar, moč, ki mnogo je silnejša, ko vseh armad sveta udar;
na pogorišču prošlosti zgrudili bomo življenju novemu oltar!
Ker združeni smo jaka sila!
Zbor: Sodrugi kvišku, strumno v vrste!
Sodrugi kvišku, strumno v vrste!
Sodrugi kvišku, strumno v vrste, ker združeni smo jaka sila!
Skrb za brezposelne
Predsedništvo Ujedinjenog Rad-ničkog Sindikalnog Saveza Jugoslavije je izdalo na vse organizacije sledeči poziv:
Najvažnejše naloge svobodnih delavskih in nameščenskih organizacij so zahteve, da. se preskrbi brezposelne.
Lanskega decembra je bilo zaposlenih 523.000 delavcev, a letos meseca junija se je število brezposelnih povečalo nad 14.000 delavcev. To priča, da je bila leta 1933 gospodarska kriza mnogo hujša in težja od prejšnjih let.
Tekom letne delovne sezone smo imeli mnogo brezposelnih delavcev in nameščencev. Stavbinska stroka je bila zelo slaba. V drugih gospodarskih panogah, kjer je bilo še dela, so bile mezde in plače tako nizke, da se z njimi takorekoč ni dalo ne živeti ne umreti, tem manj pa še kaj prihraniti za zimsko dobo, ko je potrebno kurivo, tople obleke in hrane.
Naše strokovne organizacije in Borze dela so morale v letni sezoni izdajati veliko brezposelnih podpor ter so sedaj pred zimo same v težkem položaju, dajati izdatne podpore.
Izdatki v letošnji zimi za omilje-nje bede brezposelnih bodo še večji nego so bili dosedaj. Ves strokovni pokret svobodnih strokovnih organi-
ŽEPNI KOLEDARJI ZA LETO 1934
se razpošiljajo. Podružnice, ki jih še niso naročile, naj to takoj store. Pozneje, ko bodo zmanjkali, bo prepozno. Koledar je lepo urejevan in vezan ter s svinčnikom. Stane 10 Din.
zacij je v velikih skrbeh, kako pomagati brezposelnim.
Zato je treba oživeti našo javno akcijo. Naša zahteva mora biti: Uveljaviti se mora obvezno zavarovanje delavcev in nameščencev zoper brezposelnost!
Dokler to zavarovanje nima izvrševalne moči, mora dati država iz javnih sredstev javnim borzam dela ter delavskim strokovnim organizacijam takšne zneske na razpolago, koliko bodo v to svrho potrebovale.
Mestne in podeželske občine morajo skozi zimo obvezno skrbeti za kurjavo in brezplačna stanovanja za brezposelne delavce in nameščence v svoji občini.
Od brezposelnih delavcev in nameščencev se ne smejo izter-javati davčni zaostanki, dokler traja njihova brezposelnost.
Predsedstvo URSSJ.
O novih taksah
Ministrstvo financ je objavilo dne 16. avgusta t. 1. razpis, po katerem se naj izterjavajo takse za službena razmerja. Zakon o taksah na službena razmerja še ni izenačen. Za Dravsko banovino in Dalmacijo velja zaradi tega v glavnem pristojbinski davek iz leta 1850 in zakon o taksah.
Na podlagi razpisa finančnega ministrstva se mora ta davek sedaj iz-terjavati za pet let nazaj.
Taksi so obvezane vse službene pogodbe med delodajalci in delojemalci. Taksi je zavezano službeno razmerje pomožnega osobja, ki je urejeno s službeno pogodbo v smislu § 207 o. z. in § 5 zakona o zaščiti delavcev ter službeno razmerje trgovskega in ostalega višjega pomožnega osobja po -§ 324 o. z.
Taksa velja samo takrat, če obstoji kakšna listina, ki določa ali priobčuje ureditev službenega razmerja. Če ni pogodbe ali listine, taksa ne velja. Taksi so podvržena torej pogodbena in programatična namešče-nja. Z dopisi sklenjen dogovor je tudi podvržen taksi, istotako zapisniki sej, kjer se sklepa o nameščenjih s plačo, ali če so prejemki določeni po statutu.
Taksi niso podvrženi razporedi in osebne listine, zapisniki o sejah, ki funkcionarje samo pooblaščajo k namestitvam službenih oseb, poslovni redi, pravilniki, ki ne navajajo konkretnih prejemkov itd.
Delavci večinoma ne bodo obremenjeni s to takso, razen onih, ki opravljajo posebne posle in imajo
službo pogodbeno sklenjeno. Taki so delovodje, strojniki, skladiščniki, manipulanti. Kolektivne in učne pogodbe so pa proste taks.
Skoraj brez izjeme pa podležejo taksi trgovski nameščenci ter bančni in industrijski uradniki, ki imajo službene pragmatike.
Istotako so podvrženi taksi javni uradniki teritorijalnih občin in samoupravnih ustanov, to je pri mestih in raznih zbornicah ter socialnih zavodih. Takse so pa oproščeni državni uslužbenci, državno prometno osobje, častniki in banovinski uslužbenci.
Taksa se pobira v dveh smereh. Pri višjih poslih in pisarniških poslih po 1 odst., pri uslužbencih, ki opravljajo podrejena opravila, pa po pol odstotka.
S tem uveljavljenim taksnim zakonom so nameščenci in delavci, ki imajo pismeno ugotovljeno službeno razmerje, dvakrat obdavčeni; prvič z davkom o zaslužku in drugič s to aktivirano takso.
ŽE SEDAJ PLAČUJTE
članarino Cankarjevi družbi za leto 1934-35. Storite, če ne gre drugače, na obroke po 2.50 Din tedensko ali 5 Din mesečno. Tako boste dali 20 Din, ko sami ne boste vedeli, kdaj, a v jeseni leta 1934 boste dobili zopet štiri lepe knjige.
Še enkrat: Izvoljena delegacija na listi Strokovne komisije v Delavsko zbornico
Kellner Alojz, steklar, Hrastnik Dvoršak Ivan, mestni delavec, Maribor Ravšer Anton, rudar, črna Bester Alojz, kovinar, Moste pri Ljubljani
Jelen Adoll, novinar, Maribor Sova Stane, ipredilničar, Tržič Čamemik Ivan, tobačni delavec, Ljubljana
V nameščenski skupini pa:
Petejan Josip, uradnik, Maribor Pibrovc Rudolf, trgovski nam., Celje
V	zadnji številki se je zgodila neprijetna pomota, da je tiskarski stroj natisnil nekoliko narobe našo delegacijo v novo Delavsko zbornico. To sedaj popravljamo.
Izvoljeni so v delavski skupini, in sicer 23 po številu:
Melhior Čobal, ravnatelj konsuma, Zagorje
Toman Franc, kovinar, Jesenice Vučko Ivan, tekstilec, Maribor Murn Filip, rudar, Trbovlje Jakomin Lovro, strokovni tajnik, Ljubljana
Šušteršič Franc, zidar, Ljubljana Svetek Franc, zadružni tajnik, Ljubljana Bricelj Niko, mizar, Ljubljana Kerč Franc, kemični delavec, Ljubljana Godnik Viktor, zlatar,-Celje Arh Jurij, strokovni tajnik, Zagorje Čelešnik Rado, uradnik OUZD, Ljubljana Selan Marija, tajnica gospod, pom., Ljubljana Prezelj Anton, kroiač, Ljubljana Moškrič Jože, grafični ipomožni delavec, Ljubljana Sedej Lojze, uradnik, Ljubljana
Namestniki pa slede po vrsti kandidatne liste in so kandidati od 24 naprej pri splošni skupini in od 3 naprej pri nameščenski skupini kot namestniki.
POSTANITE NAROČNIK »DELAVSKE POLITIKE«!
Naš list mora v vsako našo hišo. Pokažimo s tem, da smo »MI«!
Stran 4
usfnr
AF.LAVEC«
• OT/A-iSO«
SOM!
KUPUJTE IN ZAHTEVAJTE POVSOD KRUH IN PECIVO IZ
PRVE DELAVSKE PEKARNE V LJUBLJANI
POSTOJNSKA ULICA 11, DESNO.	TELEFON 31-71.
10. decembra 1933
Sodražice!
STROKOVNI VESTNIK.
KOVINARJI.
t S. Zugwltia Antona,
moža vztrajnega dela, v iborbi za delavska prava vedno v prvih vrstah stoječega borca, pionirja naše misli ter ustanovitelja strokovnega in gospodarskega socialističnega pokreta na Jesenicah, mi več. V službi našega zadružništva je vračajoči se proti domu iz inšpekcije podružnice dne 21. novembra t. 1. smrtno ponesrečil in 25. novembra smo ga vrnili materi naravi.
Umrl je mož. Kdo tak je še .med nami, bi rekli s pesnikom. .Nekako pred' 37 leti je prišel s. Zugwitz iz Koroškega na Jesenice in takoj začel' orati trdo ledino za strokovno organizacijo. Kmalu so isto res tudi ustanovili, a posrečilo se je združenim nasprotnikom, da so jo že čez dve leti zadušili. Toda s. Zugwitz ni izgubil poguma, ni miroval, iznova jo je oživel, delal zanjo noč in dan in nič več jo ni moglo streti. Kljub temu, da sta se združila v borbi iproti nji takratni gen. ravnatelj KID, star avstrijsko-ncmški liberalec in rimokatoliški duhovnik ter ustanovila proti naši soc. demokratski organizaciji krščansko-socialno, je naša le,po rastla, se razvijala in obstala do današnjih dni. Poleg požrtvovalnih in nesebičnih so-drugov, tako Wrajca, Bergmana, Pičmana, Stihaunerja in Kuharja sta billa duši tega mladega pokreta sedaj že oba pokojna Zugwitz in Trojar. Delo 'je imelo uspehe in že drugo leto so z uspehom zaključili delno stavko v ž&bljarni, menda prvo sploh na Jesenicah, dočim so jo klerikalci imeli na Javorniku šele leta 1904 in ga pošteno polomili. Toda s. Zugwitz je kmalu spoznal, da bodo .uspehi strokovne organizacije trajni šele takrat, ko bodo ciprti na močno hrbtenico, t. j. zadružništvo. Poskrbel je, da so tudi Jeseničani kmalu za strokovno organizacijo dobili svoj delavski konsum, katerega ni zapustil do svoje prerane smrti. Tudi v krajevnem odboru bratovske sklad-nice, v občinskem zastopu, vsepovsod srečavamo s. Zugwitza 'borečega se, ,za izboljšanje položaja delavstva. Da bi naredil delavce čim mani odvisne i od podjetja ii od privatnika tudi v stanovanjskem oziru, je že pred desetimi leti ustanovil zadrugo Stan in Dom, potom katere naj bi delavci prišli čimprej do lastnih ali pa vsaj zadružnih, človeka vrednih stanovanj. Le žal, da ga delavstvo ni moglo razumeti kot bi bilo1 želeti; ta akcija n: imela vidnejšega uspeha, pač pa se tudi ta izboljšava v zadnjem času. Skratka, vsopovsod, kjerkoli in kadarkoli je bilo treba kaj storiti v korist delavstva, to ni bilo nikdar 'brez s. Zugwitza.
In dasiravno je bil z delom preveč preobložen — saj je poleg svojega ravnatelje-vanija v zadrugi vodil tudi našo hranilnico in posojilnico, da tudi tako pomaga in osvo-boja delavce od1 bančnih krempljev — se je kljub temu, da ni bil več zaposlen v tovarni, živo zanimal za naše dlelp v Savezu. Bil je naistarej-ši član naše podružnice od njenega početka do svoie smrti. Ni ga bilo saveznega sveta ali pa članskega sestanka, da bi ne •bilo navzočega s. Zugiwitza, k;er nas je večkrat bodril in učil, kazoč pri tem težave, ki so jih imeli pri tem sodrugi od' začetka in so s solidarnostjo in razredno zavestjo vedno vse premagali.
Častno smo se mu1 za vse to oddolžili na njegovi zadnji poti. Že mrtvaški oder je bil izraz vsega tega; dive rdeči zastavi, pod katerima in za kateri je delal celo življenje in ga tudi žrtvoval, sta mu delali častno stražo. Nad' 25 vencev rdečih rož in rdečih trakov so mu nosili zadnje pozdrave od so-drugwv in korporacij, kjer ie delal. Vse, kar ie našega in mnogo njegovih osebnih prijateljev rfa je spremilo k zasluzenemu počitku.
Sodrugi Jeseničani! Veličasten spomenik si je postavil s. Zugiwitz sam s svojim dolom za nas, preko katerega ne more iti nihče, kronal pa ga je s tem, ko ie dosegel, da 'c costal Delavski dom res delavski in jeseniški. Na ras, sodrugi, pa ie, da delamo v': v dt'h"t intencij, ki so vod'ile s. Zugiwitza v tem delu, da bo naš dom res središče in žarišče vserfa razrednega1 dela, pa tudi uteha in razvedrilo vsem izmučenim, da se bodo počutili v nijem kakor v rojstni hiši. Če bomo vsi tako delali, bomo počastili spomin na s. Zugwitza — po članskih letih najsta-reiše-tfa člana naše podružnice — najlepše, jeseniškemu delavstvu in naši misli ter borbi pa mnogo koristili!
Slava borcu s. A. Zugwitzu!
Jesenice.
NAROČITE SVOJ DELAVSKI LIST! Kakor je nal sodrug ali prijatelj boljši nego tuf, pray tako {e tudi naj list veliko boljši svetovalec in pomočnik kakor tuf. To bi naie delavstvo moralo že davno vedeti in se po tem ravnati. Naročiti bi se moralo in čitati predvsem lasten delavski list. In tak
IDEAL
šš
iV
kemlCna In parna pralnica
Prevzemanje raznega blaga, oblek Itd. v barvanju
Tovarna: Rudnik
Sprejemnica: Ljubljana Kongresni Irg 3
list ie uaša »Delavska Politik a«, ki izhaja dvakrat tedensko in stane Din 10.— mesečno. Vse naše sodruge vabimo, da se naroče na ta svoi list in da javijo svoje naslove našim zaupnikom ali pa se zglase v Delavskem domu na Savi pri upravi »Delavske Politike«. Tu naj se tudi plača naročnina. Glejmo, da bodo Jesenice kmalu prednjačile z naročniki drugim krajem. Vsi na delo za naš tisk, ki je naie orožje in obramba!
KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE so letos že prišle na Jesenice. Je po njih veliko povpraševanje in poverjeniki imajo ogromno dela, da vsem zahtevam zadostijo. Zaradi tega naj se vsakdo, ki jih še želi imeti, oglasi pri poverjenikih CD: Kristanu Cvetku, Ažmanu Karlu, Škrlju Francu, Vernikovi Ani, Šetincu Martinu na Jesenicah, dalje pri ss. Perku Venclju in Noču Antonu na Javorniku, pri s. Andreju Prešernu v Sp. Gorjah in s. Antonu Reldju na Dobravi. — Glejmo, da bomo prehiteli ostale družbe, ki imajo mnogo naročnikov med nami. V »Koledarju Mohorjeve družbe« čitamo, da ima ta družba na Jesenicah in Koroški Beli preko 450 članov. Mi sicer nismo daleč od tega števila, toda moramo ga visoko prekoračiti. Na delo za izobrazbo! Knjige so vTed-ne precej več kakor Din 20.— in Din 3.— za poštnino. Krasen koledar, marksistična čitanka (naše svetovno naziranfe), potem zbirka socialnih novel in črtic »Zlato tele« ter drugi del Molkovega romana »Veliko mravljišče«. Ali je treba ie kaj priporočila? Saf se knjige priporočajo in hvalifo same. Na delo in usoeh!
DISKUSIJSKI VEČERI SMRJ se vriiio vsak drugi pondeljek in drugi petek. En teden torej v pondeljek, drugi v petek. Da boste vedeli: diskusiiski večer se je VTiil n. pr. v petek, dne 1. decembra t. 1., potem se bo vriil v pondeljek. dne 4. decembra, zatem v petek, dne 15. decembra, v nondeljek, dne 21. decembra itd. Torei vsak drugi pondeljek in drugi petek! Diskusiia se vri! v Delavskem domu na Savi. Udeležba vseh zavednih članov dolžnost!
Jesenice.
Že dolgo molčimo o dogodkih, sistemu in praksah, ki jih uvajajo in izvajajo razni gospodje po naših obratih. Zakaj kričati, saj kriči meščansko časopisje dovoli o tem, mi bomo izrekli svojo besedo, ko bodo utihnili o tem vsi drugi in z jasno lučjo posvetili kje ve vzrok vsega tega in kdo dela taka dejanja. Za danes bi svetovali samo tem gospodom, dia naj se omejijo v teh svojih praksah in pozabijo na »lepe čase«, ko so smeli zmerjati naše delavstvo z »vindiše hunde« in jih brcati, ker ibomo v nasprotnem slučaju primorani marsikoga pribiti na javni prangar, da bo naše cenj. občinstvo vedelo in znalo ceniti gospode, ki »pozabljajo, da so med nami tujci in se ne obnašajo niti tako in da jedo naš kruh samo radi naše neenotnosti in našega hlapčevskega strahu, ki nas pa že tudi mineva.
Pač pa bi danes radi govorili o sledečem:
Vse povsod čitamo in slišimo o lepih proslavah minulega državnega praznika. Tudi pri nas na Jesenicah so bile ta dan razne prireditve, kaiko ne, saj so vendar Jesenice tako nacijonalne, da sliiii največ nemščine in redijo največ ljudi od tam preko. Pa so rekli in odredili v tovarni, da se ta dan ne dela. Na videz. Še zastavo so razobesili kakor vedno, če si pa pogledal v obrat martiniarne, si pa videl, da tam prav za 'prav delajo skoraj celi dan z morda par urno prekinitvijo, normalno, lin o groza, videl si delavce vsaj 200% nacionaliste, ki imajo in opravljajo kot taki razne visoke funkeje v naprednih krogih, o katerih pa zaenkrat načemo govoriti, pa se niso izkazali nikjer, o ja, pridno in med prvimi so prišli na. deio, ko bi moral biti zanje največji praznik, kot je za vsakega Jugoslovana, so ti nato nekako pozabili in delali . . .
Mi internaciionalisti pa ipravimo:	mi
smo postavili v kolektivno pogodbo 1. december, naš državni praznik poleg 6 cerkvenih praznikov, za dan, ki se ga mora praznovati, zato nam dajte ta dan praznik. Že lansko leto so morala biti zato razna pregovarjanja, letos se je pa kar odredilo, kljub temu, da se je delavstvo izrazilo, da je pripravljeno to eno ned'el’o nadoknaditi. Če se pa kateri od gl. »gostov« ne more vživeti v naše državne praznike, tedaj naj ga nato opozorijo naša oblastva, odnosno mu pregledajo njegove papirje, morda najdejo dan, ko se bo moral posloviti.
Sicer se pa kot internaciionalisti še o'lasimo o naših »gostih« in naših »plavih« junakih.	____________________
JOSIP OLUP, LJUBLJANA
Trgovina z manufaktur, blagom, moško konfekcijo in modnimi potrebščinami.
Vel.ku izbira kamgarnov, sukna In hlače-vlne Iz priznano najboljših angleških, čeških in domačih tovarn. Velika zaloga moških in deških oblek ter vsakovrstnega perila Iz lastne tovarne TRIGLAV. Obleke in perilo se Izdeluje tudi po meri Trgovski prostori:
Stori trg Z, Pod Trančo 1, Kolodvorska 8.
Moje načelo je; dobro blago, najnižje cene!
SPLOŠNA DEL.STROKOVNA ZVEZA JUGOSLAVIJE.
Ptuj
Kako se tukaj pri nas z delavstvom ravna.
Mnogo bi imel sporočiti, pa ker vem, da primanjkuje prostora, hoičem navesti samo najvažnejše podatke. Kar se tiče mojstrov različnih strok v Ptuju, so razmere za pomočnike in vajence pri nekaterih neznosne. Začnimo pri takozvanih začetnikih. Ti so pravzaprav pravi mojstri v pretepanju ne samo vajencev, nego se jih tudi lotev.a sveta jeza, ki ne pozna razlike ter jih dobe tudi pomočniki. Nek gospod ključavničarski mojster ne uporablja samo svojih pesti, ampak se poslužuje železnih drogov in kar mu pride v roke. Pripetilo se je že, da mu ie vsled udarca žrtev obležala kakor govedo v klavnici, ko jo mesar omami preden jo zakolje. Isti gospod mojster izvršuje tudi delo zunaj zelo daleč od Ptuja. In pripetilo se je že, da je vzel s seboj pomočnika, mu naložil težak nahrbtnik ipoln orodja ter ga posadil na motor. Med dolgo vožnjo so jermeni nahrbtnika tega delavca do krvi obribali ter je bil celo iprimoran iskati zdravniško pomoč. Takšne slučaje bi morali javiti zdravniki na odločilna mesta! Ali se je to zgodilo?
Drugi mojster, nek krojač, pa postopa s svojim pomočnikom in vajencem kakor so delali v srednjem veku. Pri dvanajst do petnajsturnem delu s 5 Din dnevne plače in hrano, moraijo delati pomočniki. Ko pa je »v rožcah«, jim vsiljuje rožni venec v roke in morajo kleče moliti. Nek zelo poznani gospod iz narodnih krogov je prevzel nekje kopanje ogromnega studenca. Kopanje studenca je še nevarnejše delo kakor v rovu, to jesensko slabo vreme pa povzroča še večje naipore. Delavci izglediajo kakor da so figure iz ilovice, samo da se gibljejo. Pa pomislite, dragi čitatelji, kakšno je njih življenje! Dela se na dve šihti, in sicer od 12. ure opoldne do 24. ure. Torej dvanajst ur neprestano v vodi in blatu. In plača? Neverjetno, ampak živa resnica: en dinar in petdeset para na uro! Če je še kje kakšna pravica na tem kapitalističnem svetu, .bi se vsa) tukaj morala pokazati. Četrti mojster je mizarski mojster. Ne pozna zakona o delovnem času. V njegovi delavnici slišiš ropot motorja in škrtanje žag ter skobljev skioro vsako uro kdajkoli greš mirno nje, pa najsi bo v pozni noči ali pa v nedeljo in še celo v popoldanskih urah. Dobro je, če je dovolj dela. Vendar tukaj opravljajo to delo večinoma vajenci, čeprav je mizarskih pomočnikov dnevno vse polno na ulici brez dela. Kar se tiče drugih mojstrov raznih poklicev, bi jih lahko navedli še celo vrsto, venidar pa naj zaenkrat zadostuje. Če jim slučajno ne bo ugajalo, jih lahko drugič poimensko navajamo. Obrtna zadruga v Ptuju1 dela marveč z vajenci. Ti morajo biti kidači, pastiri, drvarji, restovalci in kdo ve kaj še drugo. Ko pa poteče učne doiba. ihaijdi na cesto! Kar pa se tiče večjih 'Podjetij, tudi ni delavstvu z rožicami postlano, vendar pa je razlika, kajti tam je delavstvo organizirano; organizirani pa se ve braniti raznih »č’ove-ških« dobrot gospodov mojstrov. Zatorej, pomočniki pri malih obrtnikih, zavedajte se in rrfstoir.ite v organizacijo, pa si boste vsaj vaše bedno življenje nekoliko izboljšali in si priborili za vaše delo vsaj pošteno rplačo. Še nekaj naj bo javno povedano vsemu delavstvu mesta Ptuia in okolice, in sicer, da se naj izogiblje lokalov alkoholnih pi:ač; re že ne vseh, pa vsaj tistih, za katere ve, da je ''ostiln;čar nasprotnik strokovno organiziranega delavca. Ve. delavske žene, pa ku-pu'te samo v delavskem konzumu, ker naj ostane težko zasluženi denar vaših mož med rivojimi. Naše geslo naj 'bo: Kdor je z nami, smo »Ml« z njim!
MONOPOLCI.
Zahtevamo povrnitev po krivici vzetih 10%
Dne 30. novembra 1933 ob 18. uri se je zbralo tobačno delavstvo v Delavski zbornici ter po prečitanfu resolucije, v kateri se fe stavilo zahtevo ter utemeljitev po povrnitvi — energično zahtevalo, da se:
1. USTAVI ODVZEMANJE 10% od že itak mizernih plač za preživljanje, a to z ozirom na reiitev Dri. sveta.
2. POVRNE ŽE VZETI DENAR na ime 10%, a z ozirom na večno premikanje izplačilnega dneva, se stavi zahteva:
naj se izplačufe zaslužek vedno na dan 2-ega in daje akontacija 16-ega v mesecu, če pa ie praznik ali nedelja na isti dan — naj se izplačuje en dan popreje, ker prejemamo plačo za nazaj.
Pozdraviti ie posebno enoten nastop vsega tobrčnega delavstva, katero je dokazalo svojo disciplinirano voljo po stavlfaniu enotnih zahtev, kar mu bo prineslo le gotov uspeh.
Stavila se ie ie zahteva na merodajne faktorje:
Vse pisarniške, tehnične In šolske potrebščine kupujte pri znani tvrdki
M. Tičar - Ljubljana
Največja zaloga zlatih polnilnih peres znamke Montblanc, Watter-mann, Pelikan, Osmla, Penkalaltd.
Tiskovin« s« preskrbujejo po naj* nitjih cenah.
da se »BEDNOSTNI FOND« pravično razdeli med posamezne korporacije, da se da na ta način možnost pravične razdelitve in uposlitve najbednejših, to je BREZPOSELNEMU DELAVSTVU.
Pod razno sta se oglasila k besedi ss. Polde in France, katera sta pojasnila delavstvu položaj ter ga pozvala, naj se vedno in povsod na vseh sestankih solidarizira in stavi enotne zahteve, tako kot je storilo danes, da bo uspeh glede izboljšanja našega mizemega položaia gotov, posebno pa izdaja izboljšanih »Pravilnikov«, a v prvi vrsti naj-bol težko pričakovanega — od naših starejših sodrugov in sodružic — PENZIJSKEGA PRAVILNIKA.
Zakaj, kjer je enotnost delavcev in njih zahtev, mora biti uspeh, ne smemo pa nikogar pustiti spati in čakati lepo ob strani NAŠ VAL BORBE MORA POTEGNITI VSE ZAVEDNE DELAVCE IN DELAVKE S SEBOJ V BOJ ZA NAŠE PRAVICE!
Ob 19. uri fe s. predsednik zaključil lepo uspeli živ in solidaren sestanek.
ZAHVALA.
Vsem tobačnim delavcem in delavkam se podpisani najtopleje zahvaljujem za so-družni d.ar Din 388.—, katerega so nabrali zanj ob priliki težke bolezni.
Srčna zahvala vsem.
Nace Nograiek.
Kultura.
DELAVSKA ŠOLA
v Ljubljani pod vodstvom »Svobode« se prične letos v sredo, dne 13. decembra točno ob 3. uri zvečer. Vršila se bc potem vsako srčdo zvečer, vselej v dvorani Delavske zbornice. Obdelala se bo naslednja snov; Stanovska družba; iašizem; demokracija in diktatura; obrtni zakon; žena in družba; otrok in družba; spolno vprašanje. Predavali bodo ss.: Angelo Cerkvenik, dr. C. Jelenec, Ciril Štukelj, Bogo Teply, dr. H. Tuma, LeepcMina Kos in Angela Vodetova. Kdor hoče obiskovati šolo, se mora priglasiti pri tajništvu »Svobode«, Strokovne komisije ali Zveze delavskih žena in deklet. Lani ?e obiskovalo šolo redno okrog 100 delrvcev in delavk in upati je, da jih bo letos Se več-
OTVORITEV DELAVSKE ŠOLE bo v sredo, dne 13. decembra 1933 ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Delavske zbornice. Predaval bo s. dr. Henrik Turns o fašizmu. Predavatelj bo izčrpno obravnaval vso snov, razložil bo nastanek in razvoj itali-fanskeča fa«izma, nemškega narodnega socializma, ideologijo fašizma, korporacije itd. Ta snov se bo obravnavala gotovo na treh večerih, in sicer 13.. 20. in 27. decembra. Pridite vsi. kj ste že Jani obiskovali šolo in pripnite šc druge!
x Svcboda«, decemberska številka je izšli z brgato in zanimivo vsebino. Posebno-orozariamo na članek dr. Lončarja: Beseda o šolstvr. Odlomek iz Ehrenburgiove razprave »Talent in krepost« in dr. Tumovo-predavanje »Življenje in ljubezen«. Društveni -rprflod 'o. obširen in tako ©ester, da »svo-bodaša« in »nesvobodaša« mora razveseliti,, ko ga čila.
»Svoboda« stopa sedaj v VI. letnik. Dajte. sodrugi, re niste člani »Svobode«, bodite vsaj naročniki revi'e »Svobode« in zbirajte za njen tiskovni sklad povsod in pri vsaki priliki.
»Snaga«, socialistični’ časopis, ki izhaja v Sarajevu, v svoji novemberski številki razpravlja o raznih važnih problemih marksističnega pokreta. Prinaša tudi sliko, ki smo jo natisnili tudi mi na prvi strani: Fašisti žgejo knjitfe in marksizem, ali . . . sto hudičev in ene d a pol . . . marksizem, duh proletarski »'kakor neče, da zgori.
Žepna biblioteka št. 10. 11, 12, je izšla in piše o »Nemčiji' danes«. Markantno so pisana poročila v tej zagrebški žeori biblio-1eki in ker stane številka samo 4 Din (vse tri samo 10 Dr-nj, bi priporočali, da si jo naročate
»<'viiet«. ■'lagrebški ilustrirani tednik prinaša 'ene slike in opise iz raznih pokrajin, tudi Gorenjsko stran.
„Adria prašek4*
za pecivo je domači Izdelek,
torei delo VaSIh rok
Zahtevajte Izrecno
„Adrla praiek"
Udi tlfimfl Mmu Pnfctavrifc Wan Vuk. Ljubljana. — Urejuje tar za tiskarno ofeovarja Josip Ošlak v Maribora. - Tisk Ljudske tiskarne d. d. ▼ Maribor*.