Poltnlna piožono v gotovini
Posamezna številka 1 Din
SLOVENSKA BESEDA
Uredništvo: Dalmatinova 8 • Uprava: Beethovnova 6 Naročnina: Letno 40 Din, pol' letno 20 Din, četr^ letno 10 Din - Čekovni račun 17.152
Izhaja vsak petek
ŠTEVILKA 44
V LJUBLJANI, 16. DECEMBRA 1938
LETNIK II.
Dr. M. Korant
P
e ve
lilvan
Nekaj potrebnih razjasnitev glede »tališča N in ciljev pravih naprednih Slovencev
Sedaj, po volitvah, so potrebne nekatere ugotovitve, ki se tičejo Slovenije.
Večji del naprednih slovenskih volilcev je pri teh volitvah ali abstiniral, ali pa je — tudi mnogo Sokolov
—	prostovoljno glasoval za listo predsednika vlade dr. Stojadinoviča.
To je posledica pomembne evolucije, ki se je v zadnjih letih izvršila v Sloveniji na obeh straneh nekdanjih dveh nasprotnih si front, tako imenovane napredne in tako imenovane konzervativne.
Evolucija se je predvsem izvršila v gledanju na vprašanje n o-tranje ureditve države. Da je preureditev potrebna, o tem vlada soglasje. Toda: na eni strani stoje oni, ki žele to preureditev v okviru državnega edinstva z upoštevanjem vseh samoupravnih potreb Slovencev, na drugi pa oni, ki se ogrevajo za ureditev po željah g. dr. Mačka, ki sicer še niso točno formulirane, ki p« ne gredo v smeri državne enotnosti. Oni del slovenske JRZ, ki je izšel iz bivše SLS, jd svoje stališče v temi vprašanju dokončno formuliral in pokazalo se je, da je tako, kakor ga zahtevajo tudi tisti napjredni iSlovenci, ki so spoznali škodljivost upravnega centralizma.
Toda pokazala se je tudi evolucija v drugem, — za naše slovenske razmere prav posebno važnem vprašanju, — v vprašanju razmerja vere do politike.
Pri pretečenih volitvah je ostala, — prvič v zadnjih petdesetih letih —, vera izven političnega boja. Niti je vero ter katoliško čustvovanje velike večine slovenskega naroda kdo napadal, hiti ju je bilo treba hraniti, niti se je poskušalo z verskimi gesli vplivati na volilce, — vsaj kolikor smo mogli to ugotoviti.
Ne motimo se, če trdimo, da je to predvsem posledica sodelovanja večine slovenskega naroda v vsedržavni stranki JRZ, ki je po svojem programu versko in kulturno tolerantna, kar tudi mora biti v svojem delovanju, če naj v njej uspešno sodelujejo pripadniki vseh treh glavnih veroizpovedi v naši državi.
V	ognju volilnega boja je ta moment, — izločitev vere iz političnega boja —, ostal nekako neopažen, toda je razveseljivo dejstvo, ki ga je treba močno podčrtati z željo in v pričakovanju, da bo šel razvoj po tej poti naprej.
To je prvi vidni znak, da se potaplja vse naše slovensko politično življenje desetletja obvladujoči boj med «liberalci» in »klerikalci« v zgodovino in da so se vendar enkrat začeli duhovi ločevati sin zbirati okrog drugih, v tem času aktualnejših političnih vprašanj.
Mednarodno uveljavljanje neokrnjjive in močne Jugoslavije, mir in žel jeni sporazum na znotraj, izgradnja samouprav, zagotovitev nemotenega življenja in razvoja slovenskega naroda v enotni državi, to so, — predvsem —, tista aktualnejša vprašanja, ki bodo likvidirala «liberalce» in «klerikalce» v Sloveniji, kar bo neposredno nam Slovencem, posredno pa vsej državi v veliko korist.	,t
Mnenja smo, da se bodo dala celo kulturna vprašanja, ki bi se v bodočnosti pojavila^ reševati brez svetovnonazorskih bojev, če bosta zavladali na obeh straneh tista kulturna strpnost in uvidevnost, ki sta ne le predpogoj za obstoj in delovanje vsedržavnih strank, temveč sta versko in kultnrno različno oblikovani državi sami ob sebi umljivi in potrebni.
Za razvoj v naznačeni smeri je potrebna dobra volja v besedah in dejanjih na obeh straneh. Za večino slovenskega naprednega življa smemo trditi, da taka dobra volja obstoja.
lil
volitev
S svojo zmago dobi dr. Stojadinovič 304, lUta dr. Mačk« pa le 68 poslancev. - Vseh 29 slovenskih mandatov dobi JRZ
Notranje ministrstvo v Beogradu je preko «Agencije Avale* objavilo izid skupščinskih volitev v Jugoslaviji z dne 11. decembra 1.1., iz katerega pa posnemamo zaradi pomanjkanja prostora samo naslednje glavne in naj zanimivejše podatke: V posameznih banovinah so dolbile vse tri vložene in potrjene državne kandidatne liste gg-dr. Milana Stojadinoviča, dr.
Vladka Mačka in Dimitrija Ljo-tiča naslednje število glasov: V dravski banovini: dr. Stojadinovič 170.252 ali 78.64% ; dr. Maček 45.123	(28.84%);	Ljotia	1.132
(0.52%). — V savski banovini: dr. Stojadinovič 111.483 (17.33%); dr. Maček 529.712 (82.34%); Ljotič 2.137 (0.33%). — V dunavski banovini: dr. Milan Stojadinovič 372.085 (71.74%); dir. Maček 129 tisoč 269 (24.94%); Ljotič 17.291
(3.32%). — V moravski banovini: dr.Stojadinovič 248.733 (15.98%); dr. Maček 77.818 (23.77%); Ljo-tič 802 (0.24%). — V drinski banovini: dr. Stojadinovič 189.291 (57.47%); dr. Maček 136.297 (41.38 odstotkov); Ljotič 3.806 (1.15%). — V vrbaski banovini: dr. Stojadinovič 107.241 (56.06%); dir. Maček 101.873 (48.43%); Ljotič
1.071	(0.51%). — V primorski
banovini: dr. Stojadinovič 42.781 (20.91%); dl-. Maček 159.428 (77.92%); Ljotič 2.387 (1.17%). — V vardarski banovini: dr. Stojadinovič 226.716 (75.11%); dr. Maček 74.977 (24.84%); Ljotič 133 (0.05%). — V zetski banovini: dr. Stojadinovič 128.174 (64.09 %); dr. Maček 70.765 (35.39%); Ljotič 1.041 (0.32%). — V Beogradu, Zemunu in Pančevu: dr. Stojadinovič 39.683 (76.68%); dr. Maček 11.561	(22.34%);	Ljotič
510 (0.98%).
V	vsej državi je torej dohila kandidatna lista predsednika vlade dr. Stojadinoviča skupaj
1,636.519 glasov ali 58.90%, kandidatna lista dr. Mačka skupaj
1,336.823 ali 40,21% in kandidatna lista Ljotiča 30.310 ali 0.89%. Lista Dimitrija Ljotiča torej ni dosegla količnika 50.000 glasov in je ostala tako brez; vsakega mandata. Niti llosilec liste Ljotič sam kot tak ni postal poslanec.
' 1 poročilo notranjega ministrstva navaja tudi po-drdbme podatke glede izida nedeljskih skupščinskih volitev v dravski hanovud, pri katerih se pa moramo iz istega vzroka pomanjkanja prostora omejiti na objavo zgolj skupnih številk v vsakem srezu in za vsako kandidatno listo oddanih glasov. Tako so v naši banovini dobili: Srez Črnomelj: volilnih upravičencev 6789, volilo je 5029, udeležba v odstotkih 74.08; dir. Stojadinovič je dobil 2946 (58.58%); dr. Maček 2082 (41.40%); Ljotič
1	glas. — Srez Kamnik: vol. upr. 10.429, volilo 7975 (76.44%); dr. Stojadinovič 7016 (88%); dr. Maček 834 (10.44%); Ljotič 125 (glasov. — Srez Kočevje: vol. npr. 10.710. volilo 7547 (70.46%); d!r. Stoj adlinovič 6089 (80.68%); dr. Maček 1429 (18.93%); Ljotič 17 glasov. — Srez Kranj: vol. upr. 10.522, volilo 7746 (73.52%); dr. Stojadinovič 6184 (79.84%); dr. Maček 1479 (19.09%); Ljotič 83 glasov. — Srez Krško: vol. upr. 12.436, volilo 8572 (68.93%); dir. Stojadinovič 6796 (79.27%); dr. Maček 1756 (20.50%); Ljotič 20 glasov. — Srez Litija: vol. upr. 10.713, volilo 7807 (72.87%); dr. Stojadinovič 6515 (83.45%); dr. Maček 1214 (15.55%); Ljotič 78 glasov. — Srez Logatec: vol. upr. 7323, volilo 5368 (73%); dr. Sto-jadliinovič 3858 (72.16%); dr. Maček 1484 (27.75%); Ljotič 5 glasov. — Srez Ljubljana-okolica (dva poslanca): vol. upr. 16.718, volilo 12.405 (74.21%); dr. Stojadinovič 10.054 (81%); dr. Maček 2331 (18.80%); Ljotič 20 glasov.
—	Srez Novo mesto: vol. upr. 13.181, volilo 10.076 (76.44%); dr. Stojadinovič 8718 (86.53%); dr. Maček 1341 (13.31%); Ljotič 17 glasov. — Srez Radovljica: vol. upr. 11.434, volilo 8549 (74.07%); dr. Stojadinovič 5194 (60.75%); dr. Maček 3263 (38.16%); Ljotič 92 glasov. — Sre« Škofja Loka: vol. upr. 6169, volilo 4489 (72.77 %); dr. Stojadinovič 3958 (88.18 %); dr. Maček 486 (10.82%); Ljo-
tič 41) glasov. — Srez Celje: vol. upr. 19.404, volilo 12.914 (76.18 %); dr. Stojadinovič 10.342 (80 %); dr. Maček 2450	(18.90%);
Ljotič 122 glasov. — Srez Dolnja Lendava: vol. upr. 10.730, volilo 6542 (60.97%); dr. Stojadinovič 5144 (78.63%); dr. Maček 1395 (21.37%); Ljotič 9 glasov. — Srez Gornji grad: vol. upravičencev 5010, volilo 3265 (65.17%); dr. Stojadinovič 2943	(90.14%);
dir. Maček 307 (9.40%); Ljotič 15 'glasov. — Srez Konjice: vol. upr. 5516, volilo 3750 (67.98%); dr. Stojadinovič 3402 (90.72%); dr. Maček 321 (8.55%); Ljotič 27 glasov. — Srez Ljutomer: vol. upr. 10.776, volilo 7074 (65.64%); dir. Stojadinovič 6249 i88.34%); dr. Maček 871 (11.55%); Ljotič 8 glasov. — Srez Maribor-levi breg (diva poslanca):	vol. upr.
23.609, volilo 16.238 (60.58%); dr. Stojadinovič 14.517 (89.39%); dr. Maček 1647 (10.15%); Ljotič 74 glasov. — Srez Maribor - desni breg: vol. uprav. 16.719, volilo 10.129 (60.58%); dr. Stojadinovič S7730 (76.34%); dr. Maček 2357 (23.24%); Ljotič 42 glasov. — Srez Murska Sobota: vol. upr. 16.372, volilo 8720 (52.30%); dr. Stojadinovič 5471 (62.75%); dr. Maček 3248 (37.25%); Ljotič I glas. — Srez Dravograd: vol. upr. 9458, volilo 5304 (56.07%); dr. Stojadinovič 3058 (57.60%); dr. Maček 2235 (42.15%); Ljotič
11	glasov. — Srez Ptuj: volilnih upravičencev 19.699, volilo 13.032 (66.20%); dr. Stojadinovič 11.554 (88.66%); dr. Maček 1467 (11.26 %); Ljotič 11 glasov. — Srez Slovenjgradec:	vol. upr1. 7795,
volilo 5382 (69.04%); dr. Stojadinovič 4945 (91.88%); dr. Maček 437 (8.12%); Ljotič brez glasu. — Srez Šmarje pri Jelšah: vol. upr.
11.244, volilo 7310 (65.01%); dr. Stojadinovič 5919 (80.97%); dr. Maček 1380 (18.88%); Ljotič 11 glasov. — Srez Brežice: vol. upr.
11.113, volilo 7019 (63.16%); dr. Stojadinovič 4540 (64.68%); dr. Maček 2465 (35.12%); Ljotič 14 glasov. — Srez Laško: vol. upr.
11.296, volilo 7275 (64.40%); dr. Stojadinovič 3941 (54.17%); dr. Maček 3239 (45.26%); Ljotič 41 glasov. — Ljubljana-mesto: (dva poslanca): vol. upr. 23.695, volilo 17.050 (71.96%); dr. Stojadinovič 13.176 (77.28%); dr. Maček 3632 (21.30%); Ljotič 242 glasov.
Celotna dravska banovina kaže torej naslednji končni rezul-" ■? ' \
’ volilo je 216 tisoč 507 volilcev ali v odstotkih 67.77%; za kandidatno listo dr. Stojadinoviča je bilo oddanih
170.252	glasov ali 78.64%; za kandidatno listo dr. Mačka je bilo oddanih 45.123 glasov ali 20.84% in za kandidatno listo Ljotiča skupaj 1.132 glasov ali manj, kakor pol odstotka.
t*?*'.	■	it
«fw.	’*■	.
flftf	.	turrflh'*"	”
Glavni državni volilni odbor je v naslednjih treh dneh po izvršenih volitvah, ki so potekle v vsej državi v popolnem redu in miru, kakor to izrecno nagla-
&l ,	. . „
prejel tudi že iz vseh srezov v državi vse volilne zapisnike in se je takoj, razdeljen na sekcije za vsako banovino, s pospešenim tempom lotil strogega pregledovanja vsega volilneiga gradiva in s tenn isto-
časno tudi že razdelitve poslanskih mandatov. Kolikor je razvidno iz dosedanjih poročil služ-jbene «Agencije Avale*, kakor tudi iz pisanja režimskega tiska, bo prejela vladna JRZ kandidatna lista predsednika vlade in zunanjega ministra g. dr. Milana Stojadinoviča v vsej Jugoslaviji 304 poslanske mandate, skupna opozicijska lista g. dr. Vladku Mačka pa samo 68 poslanskih mandatov. Brez vsakega poslanca pa je ostal, kakor smo že omenili, tretji nosilec državne kandidatne liste g. Dimitrije Ljotič. Kakor se naši čitatelji nedvomno še spominjajo, sta se pridružila listi g. dr. Stojadinoviča pred volitvami še gg. Sve-tislav Hodjera za Jugoslovansko narodno stranko-borbašev in pa dr. V. Gjorgjevič za manjšo disidentsko skupino bivših zemljo-radnikov. Na državni kandidatni listi g; dr. Vladka Mačka so sodelovali poleg Hrvaške seljač-ke stranke in Pribičevičeve Samostojne demokratske stranke tudi Jugoslovanska nacijonalna stranka, stranke srbske Združene opozicije, socijalni demokrati, socijalistični levičarji, slovenski pristaši dr. Mačkovega gibanja, stanovnikovci in drulgi. Naši pristaši in somišljeniki, Obrani okrog «,Slovenske besede*, so po večini abstinirali.
V	dravski banovini pripade vseh 29 poslanskih mandatov v obeh slovenskih volilnih okrožjih, ljubljanskem in mariborskem, vladni dr. Stojadinovičevi kandidatni listi JRZ, ker je dobila ta lista v Sloveniji prav v vseh srezih absolutno večino oddanih glasov.
Za narodne poslance so bili izvoljeni v dravski banovini naslednji kandidati JRZ: Za okraj Brežice Josip Tratnik, za Gornji grad Martin Steblovnik, za Dolnjo Lendavo dr. Franc Klar, za Konjice dr. Maksim Sevšek, za Laško Mirko Bitenc, za Ljutomer Franc Snoj, za Maribor levi breg Franc Žebot in Josip Špindler, za Maribor desni brelgi Franc Ko-ban, za Mursko Soboto Franc i Bajlec, za Dravograd Karel Gajšek, za Ptuj Marko Kranjec, za Slovenj Gradec Ivan Theuer-schuh, za Celje Alojzij Mihelčič, za Šmarje dr. A. Ogrizek, za Ljubljano mesto dr. Anton Korošec in Pavle Masič, za ljubljansko okolico dr. Anton Korošec in Miloš Stare, za Kamnik Janez Štrcin, za Kočevje Alojzij Rigler, za Kranj Janez Brodar, za Krško dr. Miha Krek, za Litijo dl-. Jože Lavrič, za Logatec; Franc Gabrovšek, za Novo mesto dr. Franc Kulovec, za Radovljico dr. Albin Šmajd, za Škofjo Loko Ivan Dolenec.
. Glavni volilni odbor je v dosedanjem pregledovanju in proučevanju volilnega gradiva razveljavil nedeljske in odredil na-knadlne nove volitve na nekaterih voliščih v vrbaski, drinski in vardarski banovini, ker je bilo glasovanje tamkaj predčasno zaključeno. Te naknadne volitve se bodo vršile v nedeljo 18. decembra 1.1. Po določilih zakona o volitvi narodnih poslancev se bo vršila prva seja novega parlamenta v obliki izrednega zasedanja v četrtek dne 19. januarja prihodnjega leta.
Poravnajte naročnino
V. Vlahovič, Ljubljana:
Nujnost odkrile besede
Javnost ima pravico, da izve brez vsake olepšave čisto resnico o položaju v Sloveniji
Slovenske napredne vrste so že od nekdaj hirale zgolj radi trdovratnosti in nerazumljive neuvidevnosti lastnega vodstva, katero si je posiopoina prilaščalo v vseh dobah svoje politične moči nekak monopol odločanja, često proti in preko resnične volje svojih pristašev.
Marsikomu ne bo v prvem hipu razumljivo, kako je mogoče, da morejo danes, ko bi se morale vse napredne skupine v državi, ki so si sicer v svojem političnem opredelenju skoroda enake in sorodne, obstojati tako vidna in različna mišljenja, kakršnih ni bilo mogoče zabeležiti še nikdar prej.
Smatramo, da je že skrajni čas, potreba in končno tudi dolžnost, da vendarle enkrat zagledajo beli dan vse vzročne strani te hibe, ki v temelju zavirajo prirodni razvoj in uspehe slovenskega naprednega elementa.
Da je stanje v resnici tako, potrjujejo najočitneje zadnji dogodki, ko ni bilo kljub največji popustljivosti in dobri volji pravih naprednih činiteljev mogoče prepričati vodsva JNS o škodljivosti nekaterih njegovih članov, katere diči samo še spomin na nekdanje njihove visoke javne funkcije, ki so pa minile brez kakršnihkoli širokih koristi in zaslug za slovensko napredno misel, oziroma za slovenski narod sploh.
Skrajni čas je že, da se enkrat za vselej likvidirajo te razkra-jalne metode v slovenskih naprednih vrstah. Prepričani smo, tla si je mogoče pridobiti zaupanje in vodilno moč le s pozitivnimi dejstvi, nikakor pa ne s puhlim frazerstvom o namišljenih cmočnih* predstavnikih napredne struje. Možnosti za tako pozitivno delavnost je bilo pri prizadetih gospodih v dvajsetletnem obstoju naše države več, kakor dovolj. Toda izkazalo se je vedno eno in isto: Govorili so eno, mislili drugo, delali popolnoma nekaj tretjega, —: vse pa z neuspehom in v škodo ter nazadovanje slovenskega življa. Za to svoje destruktivno «javno delovanje* pač ne morejo biti taki cmočni* ljudje deležni spoštovanja, še manj pa zaupanja širšega kroga pravih naprednih ljudi.
Bivši poslanec
Eden najzvestejših pristašev JNS je bil župan in svoječasni poslanec Urek na Globokem. Ta je pred volitvami izdal brošuro, v kateri pripoveduje zelo zanimive stvari. Med drugim piše, zakaj se je odtujil JNS in zakaj je odklonil kandidaturo in sodelovanje na dr. Mačkovi listi. Naj citiramo samo nekaj stavkov:
.Hotel sem si pa biti tudi na čistem, zakaj sta se gg. Demetrovič in Svetislav Popovič s svojimi prijatelji odrekla JNS in prigonu v Mačkov jarem. Div Demetroviča poznam iz dolgoletnega dela kot stoodstotnega borca za koristi malega človeka. Poznam ga kot moža, ki je zasnoval na stotine idej, načrtov in pobud. Kadar je bil v vladi in ni bil deležen razumevanja ostalih «kmečkih» ministrov, je bil sposoben vzeti klobuk in iti iz vlade.
Že davno pred napovedjo volitev mu je tudi dr. Drnovšek spet poudaril potrebo, da izstopimo iz ne* srečne ljubljanske JNS. Dejal je» da se je treba nasloniti na Deme-troviča. ki mu je bil vzor nacionalista vse do tedaj, dokler ni izjavil, da ne mara biti več poslušna ovca, katero bi preganjali iz hleva v hlev.
Kdor me pozna, ve, da sem zagrizen in robat obsojevaiec vsega, kar tlači našega siromašnega človeka.
Zaupanje ljudstva je torej tista velika ustvarjalna sila, ki lahko postavlja za močne in zdrave ideje samo resnično močne voditelje. Ce pa tega ni, jih tudi ue morejo postaviti samo njihovi individualni apetiti po javnih funkcijah zgolj radi ob-lastiželjnosti in maščevanja. Če je pa že bila komu v življenju usoda tako naklonjena, da se je povzpel do važnejših funkcij v dobi narodove brezbrižnosti in ni tam ničesar ustvaril za skupne koristi, pa kljub temu tvega zaradi svoje namišljene popularnosti splošne koristi lastnih somišljenikov, potem bo v tej svoji bujni fantaziji našel veliko več užitka doma v zapečku, kakor med lastnimi ljudmi, katerih je pa dejansko še bore malo in ki ga sicer iz nerazumljivih razlogov trpe baje samo še zaradi «učinka» njegovega imena.
Izraužirana JNS je šla tudi tokrat izključno zaradi svojili diktatorskih ambicij tako daleč, da je po prisvojeni volji svojega ozkega klikarstva poskušala reševati cnacijonalno obeležje* in da je zatajila svojo, toliko opevano smer «edinstva» za nerazumljivo ceno «tehničnega delovanja* z onimi, katerim je bila pred nekaj leti trinog.
Slovenska res napredna, pa obenem trezno misleča javnost je prepričana, da pomeni ta korak preko mostu tako imenovanega ^tehničnega sodelovanja* očitno likvidacijo prenapetih stremljenj in zaželjeni konec zavajanja slovenskega naprednega življa v vratolomne politične avanture brez konkretne garancije bodočnosti.
S polno zavestjo zrelega prepričanja smatramo za svojo dolžnost, da iznesemo vse navedeno v javnost, da si bo na podlagi teh ugotovitev lahko vsak posamezni pripadnik res napredne misli ustvaril svoje objektivno mnenje o novem položaju, ki je moral neizbežno nastati kot sad pretirane svojeglav-nosti in smešnega, nesmiselnega samoljubja onih ljudi, katerim je pravi slovenski napredni element 11. decembra odkrito izrekel svoje nezaupanje.
Urek o volitvah
Kdor me pozna, bo torej tudi vedel, kakšen mora biti človek, katerega za njegovo delo javno hvalim. Sve-tislava Popoviča sem zaradi njegovega razumevanja za potrebe malega človeka v parlamentu imenoval zlatega človeka!
Če sta torej ta dva moža s svojimi prijatelji zapustila naše brihtne in požrtvovalne politike JNS, potem morata za to pač imeti važne razloge.
Zato sem šel do Demetroviča in ga prosil pojasnila. Po pojasnilu sem stoodstotno pritrdil njegovemu sklepu.
Videl sem pri njem pisma nacionalnih Slovencev, ki ne marajo iti za svojo ljubljansko komando v Zagreb. Ti nacionalni Slovenci rote Demetroviča in tovariše, naj pri- i dejo v Slovenijo in zbero vse tisto* ki ne more slediti slovenskim voditeljem JNS. Te voditelje bo po volitvah bolela glava, ko se bodo prebudili iz svoje zablode, kakršno predstavlja skakanje iz jugosloven-stva v federalizem.
Mnenju teh ljudi iz Slovenije sem se pridružil tudi jaz in vše to razložil prijateljem, predvsem Trupeju in Šobi. Prijatelji so moj sklep odobravali in niso niti z besedo oporekali.«
In na drugem mestu:
«Na komando tistih, ki so znali uravnati svojo politiko vedno tako, da je njim samim veliko nesla, drugim državljanom! pa nič koristila, na povelje teh ljudi naj slepo ubogam. Delam naj brezprimerne politične skoke kakor oni, če se hočem izogniti očitkov, da sem izdajalec.
Izdajalec bom zato, ker sem ostal neomajno na tisti črti borbe za malega človeka in za nacionalno skupnost, katero sem zasledoval od rane mladosti!
Voditelji JNS so ugled svoje stranke tako daleč zapravili in jo tako osovražili. da pod to firmo v vsem okraju ni mogoče dobiti niti 5'% glasov.
Vse, kar nas je skupaj, veže osebno prijateljstvo ln zaupanje. Veliko je med ljudstvom upora in zgražanja zaradi nekaterih zastopnikov odločujoče JNS skupine v našem kraju, če bi imel kdo voljo in priliko, pojasniti vse te stvari do
Na razvalinah
Ko so bile letos razpisane volitve v narodno skupščino, razpoloženje v narodu za opozicijo ni bilo neugodno. Najširše plasti so bile razgibane in borbene in če bi bili znali voditelji borbo pravilno voditi, bi bil uspeh gotovo drugačen.
Ljudstvo mora biti prepričano, da bo zmagalo. Potem tudi zmaga. Pri nas je bilo obratno: Najprej so bili
o	zmagi uverjeni, — trdno uver-jeni —, vsi voditelji. Tega prepričanja pa niso prenesli na narod, ampak so porabili volilni čas za toda si je vsak skušal že v naprej zasigurati kolikor mogoče velik kos pogače na škodo svojega tekmeca. Značilno zanje je to, da je bil vsak mišljenja, da je vse za njim. Slovenija je mrgolela malih Napoleonov in «oče slovenskega naroda* je v ožjem krogu računal na ducat mandatov, dočim je drugi utemeljeval svojo nepriljubljeno kandidaturo z začudenim vprašanjem: «Kdo pa bo vodil slovensko delegacijo, če ne bo mene?«
Volilci so gledali od strani neokusno borbo za mandate, čudili so se, da ni mogoče tudi v tem trenutku največje nevarnosti vposta-viti sloge ter v enotnem nastopu kreniti proti skupnemu, nadmočne-mu nasprotniku. Prvotno navdušenje je izginilo in, čim več kandidatov se je pojavljalo, tem bolj so bili opozicijski volilci prepričani, da bodo poraženi. Zavijali so se v molk in večina ni hotela povedati, kaj bo ukrenila na dan volitev. Namesto navdušenja sta se vselili v duše depresija in resignacija.
Le tako se da razložiti ogromna sprememba. — nikakor ne s samim terorjem, u
Kje so
danes te mase? Propadla je HSS, propadel dr. Kukovec, propadel dr. Stanovnik, propadla JNS, propadla dr. Jelenc in Petejan!
Dobro so vodili gospodje to borbo! V dvajsetem letu svobode smo prišli tako daleč, da danes Slovenci nimamo nobenega naprednega poslanca več!
Spomin na dr. Trumbica
Leta 1909» se je sešel v bivši Avstriji dalmatinski deželni zbor. Narodni borci dr. Mitrovič, dr. Drin-kovič in dr. Tresič so pokrenili na tem zasedanju dne 2. oktobra debato o znanem zloglasnem zagrebškem veleizdajniškem procesu. Ogorčeno so protestirali proti načinu, kako se je vodil ta proces in kako se je skušala ž njim povečati mržnja med Hrvati in Srbi.
Dr. Trumbič je bil tudi član tega zbora, a je govoril le redko. Toda dne 5. oktobra 1909 se je oglasil k besedi. Glasom; stenografskega zapisnika se je prizor vršil sledeče:
»Predsednik ces. namestnik Niko Nardelli: Otvarjam današnjo sejo.
Dr. Trumbič: Prosim besede za vprašanje na g. predsednika.
Izvolite!
Dr. Trumbič: Visoki zbor! Malo prej je prišla iz Zagreba grozna vest, da je izšla sodba v tako imenovanem veleizdajniškem procesu. Obsojenih je 31 nedolžnih žrtev, 31 zvestih sinov te zemlje. 31 plemenitih Srbov. Žigosani so s sramotnim žigom veleizdaje, a dvojica od njih, slavna imena Adam in Va-Ierijan Pribičevič (v zbornici in na galerijah burni vzkliki: «živeli!»)
zadnje hiše v okraju, bi žel temu primeren uspeh. Sam prijatelj dr. Drnovšek me je po končanih občinskih volitvah v Brežicah povabil k sebi in mi dejal, da bi se slabo odrezali, če bi bili šli na volitve poti znamenjem JNS. Treba je bilo delati samo z osebnimi zvezami in simpatijami.
Samo tako smo stali skoraj 20 let tu ob hrvaški meji vedno na straži, da ni k nam prodrla pogubna miselnost z onstran Sotle. Miselnost negacije, ki utegne čakati tudi sto let na pomoč. Miselnost, ki je danes že neverjetno pogorela tudi v sosednem hrvaškem Zagorju. Ljudstvo se je tudi tam že naveličalo čakanja in umiranja od lakote, med tem ko tisti, ki ga hočejo voditi, lahko kupujejo draga posestva, hiše, gozdove in žive kakor v raju.
Zato sem odklonil kandidaturo in sodelovanje — razume se, da tudi glasovanje — za dr. Mačkovo listo.»
Končno je Urek pozval svoje prijatelje, naj se pri volitvah abstinirajo.
je obsojena na 12 let težke ječe, ostali pa na 5—8 let!
Z ozirom na to strašno vest, čast mi je vprašati Vas, g. predsednik, ali nameravate v znak sožalja te visoke zbornice in vse naše zemlje, ter v znak žalosti, ki je zajela ves naš narod, zaključiti današnjo sejo? A, ker ne gre samo za formalnost, ne bomo niti čakali odgovora gosp. predsednika, marveč predlagam, da visoki zbor v znak žalosti samovoljno zapusti današnjo sejo. (Burno odobravanje in ploskanje v zbornici: «SIava Pribičevičem!» Burno odobravanje v zbornici in na galerijah: «SIava jim!»)
Zastopnik zapusti zbornico, predsednik pa svoje mesto.« ...
Za ta čin je bilo treba nekaj poguma, saj to dejanje ne pomeni nič drugega, kakor to, da se Je solidariziral ves dalmatinski deželni zbor z ljudmi, ki so bili obsojeni zaradi veleizdaje napram takrat vsemogočni Avstro-ogrski.
Da, to so bili možje. Slava jim!
Pomembne številke
Vlada generala g. Petra živkoviča je dobila v dravski banovini leta 1931. skupno 150.441 glasov. Vlada g. Bogoljuba Jevtiča je izšla iz petoinajskih volitev leta 1935. v Sloveniji z reznltatom 123.652 glasov. Sedanja vlada g. dr. Milana Stojadinoviča je potegnila za seboj po '^■r objavljenih podatkih
170.252	slovenskih glasov. Preteklo nedeljo je dobila JNS v Sloveniji samostojno le še 13.371 glasov (od tega pristaši g. dr. Kramerja 5723 in pristaši g. Puclja 7648 glasov), dočim so dobili kandidati JNS, združeni s socijalnimi demokrati (v Ljubljani - mestu, Ljubljani - okolici in v Mariboru-levi breg) skupno le 4963 glasov. ,In vendar še danes trdijo ljudje okrog Kazine, da imajo vse napredne Slovence za seboj. Ne verjamie jim pač noben trezno misleč naprednjak, saj «o zgornje številke preveč zgovorne in prepričevalne ...
Napredek navzdol
Slovenski pristaši gosp. Dimitrija Ljotiča so napovedovali za nedeljske volitve v dravski banovini nezaslišan porast svoje moči in svojih volilcev. Ugotoviti pa moremo, na žalost, naslednja rezultata: Pri zadnjih petomajskih Jevtičevih volitvah leta 1935. so dobili slovenski Ijotičevci v vsej dravski banovini 2530 glasov, prejšnjo nedeljo 11. decembra leta 1938. pa le še 1132 glasov. Tudi svojevrsten napredek, toda zdi se, da le nazaj...
Herriot proti rasizmu
Edvard Herriot; predsednik francoskega parlamenta in bivši ministrski predsednik, je nedavno na rndikalnosocijalističnem kongresu izjavil med drugim sledeče: «Jaz vas vprašam, ali hočete svojo svobodo žrtvovati ali pa jo boste varovali? Če jo hočete varovati in ohraniti, potemi morate kar najintenzivneje delovati na učvrstitvi^ vseh oblik te svobode. To se pravi: Politične svobode, tiskovne svobode in svobode človeške osebnosti! Braniti pa morate tudi versko svobodo,
to je pravico, da sme bit1 c.lovek rojen bodisi kot kristjan, bodisi kot Žid in da kot tak tudi živi. Boriti se moramo proti rasističnim doktri-
I	nam, ki mečejo človeka na najnižjo | stopnjo živali.»
Zunanja politika
Kljub vsestranskim napovedim, da se bo po priključitvi Avstrije in po rešitvi sudetsko-nemškega vprašanja v nadpopolno nemško korist Evropa končno pomirila, vidimo danes pred seboj celo novo vrsto napetih in skrajno zamotanih problemov, ki ne dajejo skoro nobenega upanja na svojo skorajšnjo mirno rešitev oziroma na konsolidacijo mednarodnega življenja v svetu. V ospredju teh novo načetih ali pa zopet pogretih starih problemov stoje grozeča imena M omel ali Klajpeda, Tunis, Korzika, Nica, Savojska. Džibuti, Suez in še več drugih.
Sedanja francosko-i tali jamska napetost je v zadnjih dneh navidezno nekoliko popustila, zdi ■ I se pa, po raznih znakih sodeč, | da se stvar z vsakim dnem le še poslabšuje. Značilno v tem pogledu jo predvsem, pisanje tako francoskega, kakor italijanskega tiska. V diplomatskih krogih je vzbudil veliko pozornost članek znanega direktorja lista «Gior-nale d’ltalia* V. Gaide, ki je za Tunisem načel tudi vprašanje odstopa Džibutija Italiji, ugotavljajoč, da (interesi Italije ne segajo le do Rdečega morja, temveč še mnogo dalje. Italija zahteva, da se pretežni del luške uprave v Džibutiju takoj prepusti v last Italiji, ker služi Džibuti za vhodna vrata v italijanski jmperij in je nemogoče, da bi vrata italijanskega cesarstva stražil tuj vratar*.
Prolifrancoske demonstracije v Italiji so v zadnjih dneh nepričakovano prenehale ijn sklepajo francoski diplomatski krogi, da je to posledica intervencije von Ribbentropa pri italijanski vladi. Kljub temu pa francoska vlada z vso naglico in v najširšem obsegu utrjuje svoje pozicije in pomnožuje svoje armade v Tunisu, Maroku in Alžiru. Intervencija von Ribbentropa pa baje skriva v svojem ozadju tesno sodelovanje obeh evropskih avtoritarnih velesil v vprašanju Sueškega prekopa, glede katerega je egiptska vlada po-jiovino kar najodločneje izjavila, da statuta sueške prekopne družbe ne bo nikakor spremenila in da bo prevzela čez dvajset let prekop z vsemi napravami v popolno svojo last.
Kakor je bilo pričakovati, so dobili nemški narodni socijalisti pri volitvah v klajpedski ali me-melski deželni zbor ogromno večino. Hitlerjevci imajo v rokah šest sedmin vseh mandatov.
, Francoski vladni tisk komentira ta volilni izid in piše, da sta sedaj. na vidiku glede Klajpede le dva mogoča izhoda: Ali bo dala litovska vlada Klajpedi popolno avtonomijo pod nemško rajhov-sko zaščito, ali pa bo Nemčija Klajpedo zasedla takoj po novem letu, čeprav se je še nedavno najsvečaneje obvezala, da ne bo zahtevala v Evropi’ nobene teritorijalne izprernembe več, niti ; v lastno, niti v tujo odnosno zavezniško1 korist. Klajpedski voditelji hiti&i‘jevcev’ izj avl ja jo, da imajo pač tudi klajpedski Nemci ■ iste pravice samoodločbe in priključitve k Nemčiji, kakor so jih imeli in tudi izvedli avstrijski in sudetski Nemci.
‘	'	■ !m ij
"7  ................... -Vhiu&m
Posebne «demografske nagrade* bo razdelila pred božičnimi prazniki italijanska vlada vsem onim kmeticam, ki so rodile v zadnjih desetih letih največ otrok. Vsaka mati bo prejela po 5000 lir v gotovini in še po 1000 lir kot hranilno vlogo na hranilni knjižici za zadnjega otroka.
Domači pomenki
DOMA IN NA TUJEM
Vinska razstava, združena z vinskim sejmom, se bo vršila 20. decembra t. 1. v Ormožu.
Število nepismenih prebivalcev v primorski banovini znaSa 65.4% pri štetju ljudi, starih nad 7 let. Pri ženskah pa znaša ta odstotek 68.2%. V savski banovini znaša skupen odstotek nepismenih 26.6%.
Zagrebško katedralo nameravajo, kakor smo že poročali, temeljito popraviti iu obnoviti. Ko so hoteli pričeti postavljati lestve in odre za popravilo obeh veličastnih cerkvenih stolpov, so stavbeniki presenečeni ugotovili, da so na še nepojasnjen način izginili vsi originalni načrti, po katerih je bila katedrala zgrajena.
Knjižnico orijentalskih pisateljev, obsegajočo nad 3000 del, so odprli v Bitolju. To knjižnico je ustanovil že pred 380 leti Djerin-paša kot poglavar bitolj-skega vilajeta.
Lastniki zagrebških avtotaksi-jev zahtevajo uvedbo enotnih tarif in točen oblastveni pregled vseh števcev-taksametrov, kar se ni zgodilo že dolgo vrsto let.
Ponarejeni desetdinarski kovanci so se Rjavili v veliki množini v javnem prometu v Sarajevu in Osijeku.
V	Nišu so na svečan način otvorili novo gledališko poslopje. ..	.	,
Epidemija davice je zavzela med mladino v vsej Bački naravnost katastrofalen obseg. Svoje žrtve, je pričela izbirati tudi že med odraslim prebivalstvom.
Hvalevreden ukrep. Uprava zagrebškega narodnega gledališča bo naročila in nato v svojem poslopju razvrstila portrete 23 najzaslužnejših in najpomembnejših hrvaških igralcev, dramatikov, gledaliških upravnikov in pisateljev.
Velika knjižilica pokojnega hrvaškega politika di*. Anta Trumbiča bo razdeljena po oporoki pokojnika v dva dela in bo prva polovica izročena v last Jugoslavenski akademiji znano-
sti v Zagrebli, druga polovica pa Mestni knjižnici v Splitu. Zagrebških ljudskih šol je
skupno 38 in jih obiskuje 14.478 šolarjev, od teh 7647 dečkov in 6831 deklic.
Novo poštno palačo bodo zgradili v Zagrebu in je poštno ministrstvo v ta namen že odobrilo kredit 12,500.000 dinarjev.
Hrvaški tisk. Število časnikov in časopisov v Zagrebu znaša danes okrog 400. dočim je leta 1918. izhajalo v Zagrebu komaj 73 časopisov.
Letošnji pridelek oliv v Dalmaciji je bil zelo pičel, pač pa je kakovost olja izvrstna. Dočim se pridela v normalnih letih v Dalmaciji okrog 1000 vagonov olja, ga bodo pridelali letos le kakih 300 do 400 vagonov.
Vloge na čekovnih računih pri vseh podružnicah Poštne hranilnice v Jugoslaviji so znašale ob koncu novembra v milijonih dinarjev : Beograd 801.8, Zagreb 428.56. Ljubljana 314.6, Sarajevo 175.84, Skoplje 66.3, Podgorica 35.4 in Sušak 7.3.
Surovo nafto pridobivajo v majhnih množinah tudi na raz nih krajih Jugoslavije. Na znani bosenski planini Majevici, kjer slutijo najbogatejša ležišča na fte v naši državi, so prispeli s podzemskimi vrtanji že blizu 2000 metrov globoko in so pri tem delu, izvršenem z najmodernejšimi vrtalnimi stroji, naleteli prav pred dnevi na zelo močne vrelce nafte, ki udarjajo na dan z izredno velikim priti
skom.	,
Izgledi za bodočo turistično
sezono v Jugoslaviji so v nekaterih krajih zelo dobri, zlasti je to opaziti v vsej Dalmaciji in na Hrvaškem Primorju, kjer se je napovedalo za meseca marc in april 1939 že več tisoč izletnikov in letoviščarjev.
Kazenska odgovornost V pri lrieru nekolkovanja računov ne zadene po neki razsodbi beograjskega upravnega sodišča prejemnika računa, temveč iz-stavitelja računa, in to v vsakem primeru.
Za povzdigo naše ovčjereje je
odobrilo kmetijsko ministrstvo credit 5 milijonov dinarjev in sicer predvsem za odkup naj-joljših plemenskih živali v najnaprednejših živinorejskih oko-iših savske, dravske in dunav-ske banovine.
Novo veliko ofenzivo Francovih čet na Madrid pričakujejo republikanci še pred božičnimi prazniki in zato že sedaj z največjo naglico utrjujejo svoje položaje.
Volitve v Karpatski Ukrajini se. bodo vršile v teku dveh mesecev. Karpatsko-ukrajinski deželni zbor bo štel okrog 30 poslancev.
Newyorški župan La Guardia, ki je znan sovražnik fašizma in hitlerizma, je prejel že ponovno grozilna pisma, da je zapisan brezpogojni smrti, če ne bo prenehal s svojimi napadi proti na-rodnosocijalističnemu režimu v Nemčiji.
Londonski «Daily Herald» trdi, da si stoji trenutno na li-bijsko-tuniški meji v polni vojni pripravljenosti nasproti okrog
200.000	francoskih in italijanskih vojakov. Položaj je baje zelo resen.
Francoska vlada bo v okviru sanacijskih ukrepov za izboljšanje svojega državnega gospodarstva zvišala že v kratkem celo vrsto svojih uvoznih carinskih postavk za 7 do 20 odstotkov.
Češki tisk je začel zelo glasno za odstranitev vseh onih uličnih napisov, ki nosijo ime bivšega predsednika republike dr. Edvarda Beneša, ker da je prav on glavni krivec črne uso de, ki jo je pre,d meseci doži vela Češkoslovaška.
Zbiranje prisnevkov za nemške židovske izlstnance na Ni zozemskem zelo lepo napreduje in je bilo zbranih doslej že v zelo kratkem času okrog 15 milijonov dinarjev v naši veljavi Odklonjena ostavka. Pred sed nik rumlinske vlade patrijarh Miron Christea je podal ostavko' ria svoj položaj, češ da ne mbFe kot duhovnik in vrhovni poglavar ruinuhske cerkve podpisovati smrtnih obsodb. Kralj
Karol pa ostavke ni sprejel.
‘V
«Zveza Nemcev na Madžar-skem» je bila ustanovljena pred kratkim v Budimpešti v navzočnosti 1000 delegatov iz 148 občin. Novoustanovljena zveza zahteva za madžarske Nemce lastnega «Fiihrerja» in najpopolnejšo avtonomijo.
Novi italijanski rasni zakon prepoveduje Židom v Italiji, da bi smeli še nadalje imeti v svojih gospodinjstvih in gospodarstvih uslužbence ih posle arijskega pokolenja.
Predsednik rumunske vlade patrijarh MirOn Christea je izpolnil 70. leto starosti.
Budimpeštanski dnevnik «Ma-gyar Orszag», ki je glavni organ nacijonalnosocijalistične stranke, ima prepovedano izhajanje za vedno. Ista usoda je doletela tudi še 48 drugih časopisov, ki so bili po večimi v židovskih rolkah.
Novo Maginotovo linijo v
francoski Afriki na libijski meji, kakor tudi veliko cestno in železniško strateško omrežje, gradijo Francozi z naj večjo naglico zaradi izredne napetosti med Francijo in Italijo v zad njem času.
Ustavitev praških listov. Z novim letom bodo prenehali v Pragi izhajati trije veliki dnevniki in sicer cPravo Lidu»,- «Prager Tagblatt* in oficijozna cPrager Presse*.
Velika zarota je bila razkrita v Sovjetski Ukrajini. Zarotniki so nameravali odcepiti Ukrajino od Sovjetske Unije in ustanoviti samostojno ukrajinsko državo. Aretiranih je bilo več generalov in nad 40 višjih častnikov sovjetske vojske.
Po izgubi svojih bivših premogovnikov je sedaj Češkoslovaška prisiljena uvažati premog iz Nemčije, ki je zasedla sudetske kraje. Zaenkrat uvaža Češkoslovaška iz Nemčije po 2200 vagonov premoga na dan.
Bolgarski parlament v Sofiji ali, kakor ga imenujejo Bolgari, narodno sobranje je odvzel poslanske mandate šestim opozicij-
skim poslancem, ki s6. kljub vladni prepovedi vršili Živahno propagando za znano bolgarsko kmečko zvezo Aleksandri Stam-bolijskega.
V	angleškem parlamentu je liberalni opozicijski poslanec Mendel ostro kritiziral vlado, ker hoče izvajati svoj vpliv in pritisk na tisk in na filmska podjetja.
Iz Združenja italijanskega ti-s'ui so Lili izključeni vsi člani, ki niso arijskega pokolenja Nov svetovni rekord v jadralnem poletu brezmotornih letal so te dni zabeležili Nemci in sicer sta ostala nemška letalca Badecker in Zander z jadralnim letalom v zraku 50 ur iri 15 mi-nut.
Stoletnico moderne fotografije
bodo slavili v vseh državah sveta v začetku prihodnjega leta. Naj večje proslave pripravljajo v Franciji.
Evropska proizvodnja sladkorja brez Rusije se ceni letos na 6,700.000 ton, kar predstavlja zmanjšanje napram lanskemu letu za okrog pol milijona ton. Češkoslovaška letošnja sladkorna produkcija je padla napram preteklemu letu od 741.000 na
527.000	ton. Sovjetska Rusija pa bo pridelala letos okrog 2 milijona 500.000 ton sladkorja.
Nansenov mednarodni urad za izgnance in begunce je posredoval za naselitev in življenjsko preskrbo raznih izgnancev in brezdomcev pri raznih državah sveta doslej že v več, kakor 800 tisoč primerih.
Središče sovjetske vojne industrije bodo zgradili v mestu Ja-kutsku v vzhodni Sibiriji. Ta sovjetska industrijska vojna centrala bo dograjena V treh letih in bo obsegala 20 ogromnih različnih najmodernejših vele-tovarn.
Tobačni monopol bo sedaj uvedla tudi Albanija. Tobačni pridelek daje albanski vladi vsako leto nad milijon zlatih frankov sigurnih dohodkov.
Na Slovaškem bodo te dni odprli koncentracijska taborišča, ker je notranje ministrstvo že dokončalo vse potrebne priprave.
Obiščite gostilno
Ražem
Ljubljarta-Žabjak - Telefon štev. 28-57.
Točim izbrana da Ima tinska vina najodličnejše kvalitete
kakor tudi štajerska in dolenjska izbrana vina■ priznan	o
izvrstna kuhinja Vam nudi Vedno razne posebnosti.
Za obilen obisk se* priporoča 5E
TVRDKA
se je preselila iz
TEOHAROVŠC
Za vsako ženo zaželi eno darilo
 	;liO*	.
, o
^>t>e 11 ' * e tv
v
Attt.
L ju bljana
M e rt n i trg 2 6 - Stritarje* a ulita 3
GRADIŠČA
v
WOLFOVO UL. 10
Jelčič Angela
LJUBLJANA Vil; CELOVŠKA CESTA ŠT. 65
Telefon št. 38-40
pleskar, ličar, sobo- in črkb-slikar za stavbe in pohištvo
Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah. / Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. / Postrežba t o>č na iri sol i d n a.i
Priporočamo-to zttaito tvt-dko vseliti-!
— —
|| Gostilna „ Š TR A J Z E L“ ||
Zelo primerne
BOŽIČNA DARItAl *
Nnjvečja izbiral *
A & E.
LJUBLJANA Reklamne cehe
At?
15
•'48321 646
Čeveljčki na vezavo izdelani iz la* (tirane gume z močnim gumijastim podplatom. Ne prepuščajo vode in stanejo samo Din 15'* 19‘- in 25"-
7252-57 Visoke otroške domače copate iz delane iz volnenega dubla s toplim suknenim medpotplatom, usnjenim podplatom in usnjeno nizko peto.
 	28632-635
Praktični otroški čevlji za sneg, od črne lakirane gume, z toplo fla-ralsko postavo. Zapenjajo se z zaponko.
.<>■
2451 43682 Visoki otroški čevlji iz mehkega rjavega usnja. Njihova široka oblike vstreza higijenskim zahtevam obutve ze majhne otroke.
  	78155-657
Zenske galoše « široko peto, v katero dobro sede vsak čevelj. Podaljšan okrasni Jezik varuje nogavica pred dežjem in blatom.
v>
702544
Lshke in udobne copate iz’fine klobučevine, z lahkim usnjenim podplatom in klobučevin^stim medpodplatom.
35155506 Udobni in elegantni domači čevlji 7 nizko peto in izrezanim krpje:;' 'letujemo jih v plavi, rdtči ir. . .i barvi.
38675-631 Celogumijasti ženski čevlji za sneg, s toplo flanelasto podlogo in srednjo peto. Okrašene so z okusnim baržunsstim ovratnikom.
?9
2925-64648
Praktični ženski čevlji na vezavo iz rjavega ali črnega boksa z usnjenim podplatom in usnjeno peto.
28735643 Elegantni visoki ženski čevlji za sneg, iz črne lakirane gume. Pod* stavljene so s toplo podlogo katera varuje noge od prehlada.
2425-66121
Okusni čeveljčki na vezavo iz fine ga črnega boksa, z usnjenim podplatom in polvisoko peto. Priležejo dobro k nogi, a lahko se nosijo k vsakemu kostimu.
1875:66133
Udobni čevlji izdelani iz dobrega taka. Spredaj okrašene okusnim umetkom iz kačje kože. Polvisoka peta daje nogi udobnost in počitek
5805-64665
Elegantni čevlji iz taka, z visoko peto, okrašene z okusno šnalo Za zvečer, društev in zabavo.
38157-660 Moške galoše potrebne vsakemu gos* podu, ako hoče varovati dom pred snegom in blatom, svoje noge pa pred mrazom in vlago. Pojačane so v pregibu pa tudi podplat je pojaccH
m
1937-68822
Poglejte si elegantne čevlje za uradnika, trgovca in obrtnika, izdelane iz boksa in neraztržljivim podplatom. Prodajemo jih v črni in rjavi barv! za prav tako zniženo ceno po Din79'-
5927-64627
Elegantne in udobne moška čevlje od boksa, tupaste oblike, z usnjenim okovanim podplatom in usnjena pod peto.
3939*64721
Solidni, enostavni in elegantni špi-časti čevlji izdelani iz dobrega boksa z usnjenimi podplati in usnjeno peto. Spadajo v skupino naših najboljših čevljev „Naš ponos".
4624*6464®
Športni dekliški polčevlji iz mehkega rjavega boksa, okrašeni * luknjicami. Imajo usnjen podplat In usnjeno peto.________
Lahki pa vendar topli čevlji iz črnega sukna, okrašeni z krlmer-jem in lakasto kapico. Zapenjajo se z zaponko.
9629*67757
Elegantni športni čevlji, iz najfinejšega talečega boksa, izdelane po angleškem modelu, z krilnim kapicami, okrašene	luknjicami z dvokrat*
nlm	usnjenim	podplatom in široko
-	peto.	Spadajo	v skupino naših naj-
4055*64609 boljših čevljev	„Naš ponos"
K v5AKEi1 PARU OBUTVE IflAflO ODGOVARAJO(E NOGAVICE
V
Z O Ra ^
'Trajne In močne nogavl-
K težlil obutvi ali ikorn|am kupita topi« nogavice HOŠKE.
Ekonom , -« Dl* T.-Čoiljano i . Din 7.-Vallngton J t Din 10.-ŽENSKE.
Domattca i » Din 6.*
Zen . J . Din 0.-Hora . J , Dih 15.-Tatjana. J * Din 80.’
OTROŠKE.
Dora* ■ 1> •
Triglav
Din 4.- 8.-Oin 7.- e.* o-io-
_______  .	.	Din	7-	0-10.-
ce Iz eglpatskoga bom-K alegaaM obutvi Im»Mo naie Ane nogavice, baza, stanejo Din 9 - ledelaee la ealboljlega flora In »vile.
!
i h«,«;. Vi.VJiJ.it
2675-64613
Topli ženski čevlji od močnega , sukna, na pregibu in pati pojačane * usnjem, z usnjenim podplatom in polvisoko peto. Obiivana s kri merjeni, zapenjajo se na gumb.
3067-64041
Hoški levlji od boksa z postavo, usnjenim medpodplatom in z motnimi gumijastimi neraztržljlvimi podplati. Redi Izdržljivostl ti čevlji podnesejo vsaki Hrapac, a po svojem zgledu lahko zamenijo praznična čevlje.
,! v -	•	»•	■	-	......
Za konzorcij <Slovenske besede>: dr Dinko Poe. Za luedniitvo: dr. Stanko Ju*. Tisk Ddntfke tiskane, dL <L,prodstaraik Ivan Orešnik — vsi v Ljubljani