Leto
TRGOVSKI UST
V
Časopis za trgovino, Industrijo, obrt 1» dmnmrništvo
Številka 71.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za '»«
leta 50 lir, za ‘/< leta 25 Ur, mesečno 9 lir. Tedenska Izdaja letno 50 lir.
Plača ln toži se v Ljubljani.
CONCESS I O N A R1 O ESCLUSIVO per la pubblicilh tli provenienza italiana ed estera: ISTITUTO ECONOM1CO ITAL1ANO-CHIAR1 (Brescia).
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25.52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953,
IZKLJUČNO ZASIOPSIVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) iu inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-CH1AR1 (Brescia).
Izhaia
vsak torek in petek
Liubliana,	petek	3.
Cena
Obisk Visokega komisarja v Novem mestu
Visoki komisar general Moizo je obiskal 2. septembra Novo mesio, kjer so ga sprejeli predstavniki krajevnih oblasti in prošt, Iti ga je spremljal pri nadaljnjih obiskih.
Ko se je poklonil na grobovih padlih, je Ekscelenca obiskal ra-■ijene vojake, ki se zdravijo v vojaški bolnišnici, in bolnišnico. usniiljenih bratov, kjer je podaril denarnj znesek za potrebne. V kapiteljski cerkvi je nato občudoval umetnine in kripto.
Visoki komisar se je od tu podal v Občinski dom in na civilni komisariat, kjer je govoril z urad-nistvom in izrazil svoje zaupanje v njih' lojalnost in sodelovanje.* Popoldne se je sestal s predstavniki vojaških oblasti in ostal dalj časa tudi v mravljišču mladih poljedelcev v kmetijski šoli na Grmu. Zvečer se je vrnil v Ljubljano.
Prijava tkanin oz. izdelkov, ki doslej niso bili vezani na prijavo
Pokrajinski svet korporacij razglaša:
Na podlagi okrožnice Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino, odd. VIII z dne'29. VII 1943, No. 3050/2 je treba sedaj prijaviti sploh vse tkanine oz. izdelke, kakor klobučevino, itd., ki doslej niso bili vezani na prijavo. Ostale tkanine pa, ki jih rabijo posamezni obrtniki kakor čevljarji, sedlarji iId., ki so jih tvrdke sedaj v inventarju prijavile skupno z drugimi tkaninami po teži, naj bi se uvrstile v bodoče v inventarju pod točko Podloge«, kakor je že bila li) sedaj označena v inventarju, vendar naj bi se opazka v okle-I aiu (»samo baseni, serž, drobni 8<*r*. silesias, podloge za rokave, stain in lesketajoča se podloga«) razširila tudi na ostale podloge, k\ j.li rabijo obrtniki, in sicer svile za podloge za taške, platno za čevlje itd.
Na la način bi se omogočil pregled onih tkanin, ki prihajajo zn razne obrtnike v poštev in bj se s tem omogočila tudi bolj redna oddaja lega blaga posameznim obrtnikom.
Prijava zalog vseli doslej še ne Prijavljenih tkanin se mora v dveh 'Svodih v roku 5 dni predložiti Pokrajinskemu svetu korporacij v *J.i ubija ni onim podjetjem (indu-strijskim, trgovskim, konfekcijskim in obrtniškim), ki imajo v V'°J! zalogi doslej še neprijavljene tkanine. V prijavi se mora posebej označiti vsaka tkanina oz. izdelek (klobučevina, razne podloge i c.), ki doslej niso bile vezane na prijavo, z navedbo količine posameznega predmeta.
Original obdrži Pokrajinski svei korporacij sam, dočim kopijo vrne-Prijavitelju, opremljeno z lastnim Pečatom in z datumom vročitve.
O prejemu in prodaji teli tka-nm se morajo voditi posebni registri prejema in oddaje, ki se dobe Lri Združenju trgovcev v Ljubljani.
Cene in zunanja
Ledolomilci za Donavo
komunsko stavbeno ministrstvo je ^0|>ilo pooblastilo, da naroči pri neki Vrdki v Essenu dva ledolomilca za °navo. Ledolomilca bosta veljala 6.7 °z- 6.5 milijona nemških mark.
Da zadosti svojim proizvajalnim nalogam, poučbuje Nemčija dobro delujočo zunanjo trgovino, lo velja tudi za vse države, ki niso aviutrkiene in ki morajo njim manjkajoče predmete nabaviti v uru-gin državah. Zlasti v vojni je zalo trgovina med evropskimi državami močno narasla. U tem priča 1)2 plačilnih in klirinških dogovorov, ki so danes v veljavi med evropskimi državami in s katerimi se ureja njih medsebojna trgovina. Nemčija je sklenila 20 takšnih pogodb in njena zunanja trgovina se večinoma obračunava po centralnem' kliringu v Berlinu.
Zunanja trgovina evropskih držav zavisi od tega, kaj danes posamezna država zLasti potrebuje in kar je za vojno proizvodnjo posebno važno. Pri tem pa vplivajo na trgovino tudi žetev, položaj na delovnem trgu, cene in posebne zahteve gospodarstva. Cim bolj se posamezne države razlikujejo po svojem gospodarskem sistemu ter po življenjskih navadah svojih državljanov, tem teže se tudi pri-tagode potrebam drugih držav. Veliko vlogo igrajo pri tem cene, ki so bile prej funkcija trga. Zunanja trgovina je bila prej v glavnem le kupčijska izadeva trgovcev. Danes pa je cena zelo različna. V eni državi je cena z državnim sodelovanjem določena odškodnina, v drugi jo določata ponudba in povpraševanje na trgu, v tretji pa je računski zaključek monopolske uprave. Zato ne preseneča, da je v kontinentalni Evropi metoda proizvodnje precej enaka, enako tudi razdeljevanje blaga, da pa j>e v cenah velikanska razlika.
V Nemčiji so n. pr. ostale cene iste, drugod so se zvišale za 70 do 1(K) odstotkov in se še zvišujejo. Pred vojno je bil nemški nivo cen višji od onega v drugih državah in nemško blago je bilo povprečno za 10—35°/« dražje ko isto blago v sosednih državah. V normalnih časih bi zato moral uvoz v Nemčijo naraščati, izvoz pa padati. Nemčija je to preprečila "a la način, da je' dovolila za uvozno blago drugim državam višji: cene, izvoz svojih izdelkov pa je omogočila s premijami. Danes pa je položaj spremenjen. Cone na debelo so sedaj v drugih državah nad nemškimi in za 100 izvoženih blagovnih enot bi danes dobila Nemčija le 70 •uvoženih. Nemčija mora torej za uvoženo blago dnaes več plačati ko pred vojno. Ker pa Nemčija v vojni ne more dopustiti, da bi. njen uvoz padel, bi morala doseči za izvoženo blago boljšo ceno. Ce je prod vojno morala Nemčija dvigniti domače cene, da je mogla pospeševati uvoz, mora sedaj dvigniti izvozne cene, da more vzdržati uvoz na isti višini.
Podobno je tudi v drugih državah. Tako pobira Švica v trgovini z Romunijo posebne izvozne dodatke d višini 33 do 50% fakturnega zneska. Ti zneski se morajo plačati pri švicarskem kompenzacijskem uradu in pridejo potem v dobro švicarskim uvoznikom romunskega blaga. V Turčiji pa, kjer so domače cene za 60 do 70 odstotkov nad svetovnimi cenami, se morajo znižati dobički uvoznikov. da se more pospeševati izvoz.
Jasno je, da se ta način regu-
lacije cen ravna po vsakokratnih razmerah v vsaki državi. Dodatki so zato v vsaki državi različni in tudi različni za vsako blago. Da bi te razlike kolikor toliko premostile, so začele sklepati države kompenzacijske pogodbe, in sicer sprva na čisto zasebno gospodarski podlagi. Kmalu pa je z vedno večjim vplivanjem držav na te pogodbe nastala monopolska tendenca in zunanja trgovina prehaja v vseh državah vedno bolj pod vpliv osrednjih uradov ali organizacij za posamezne vrste trgovine. Kompenzacijske kupčije in njih zaračunavanje ne bi bilo noben poseben problem, če bi se vodila uvoz in izvoz in če bi se določale cene v vseh trgujočih državah po istih metodah. Ker pa se uporabljajo skoraj v vsaki državi druge metode, nastajajo tudi nove težkoče. Centralni kliring, kakršnega je ustanovila Nemčija, sicer olajšuje plačilni promet, ne more pa vplivati na cene v jugovzhodnih ali nevtralnih državah. Zato povzroča najvčč dela vprašanje izravnave ali prilagoditve cen in danes se morajo s to nalogo baviti državni
|uradi, prej pa so jo zlahka rešili j veletrgovci in industrialci. Vsa kontinentalna zunanja trgovina bi bita nedvomno zelo olajšana, če bi se mogel kljub strukturalnim razlikam posameznih narodnih gospodarstev najti sistem, ki bi znova omogočil državnemu in zasebnemu udejstvovanju pravo mesto pri izvrševanju blagovne izmenjave.
Za kontinentalno Evropo bi bilo najvažnejše, da bi se našla podlaga za enoten tržni red. Te oči vidno ni mogoče doseči z regulacijo cen. Zato je tem važne,je, da bi se prilagodile metode zunanje trgovine in blagovne kupčije v posameznih deželah. Močne razlike v cenah pa so naravni izraz za regionalne razlike v oskrbi. Cim bolj bodo mogli nosilci zunanje trgovine delovati v vseh delih kontinenta brez monopolističnega va-ruštva, tem prej bo tudi izginila nesorazmernost cen. Države pa se bodo rešile težko znosljive odgovornosti, če prepuste gospodarstvu, da do skrajnosti izkoristi vse možnosti komercialnega udejstvovanja.
Ustanavljanje podružnic družb na Hrvatskem
Za ustanovitev podružnice na Hrvatskem je |M)trebno posebno dovoljenje trgovinskega ministrstva. Istočasno pa je treba zaprositi za koncesijo. Oba predloga se moreta združiti v enem dokumentu Šele po izdaji dovolila se protokoli ra podružnica inozemske podružnice, hkrati pa se mora vložiti prošnja za izstavitev obrtnega lista. V smislu veljavnih hrvalskih predpisov glede ustanavljanja podružnic se morajo v prošnji za koncesijo dokazati ti pogoji:
1. da se je ustanovila matična družba po veljavnih domačih zakonih in da že posluje;
2. da bo določila za podružnico na Hrvatskem določeno višino kapitala in ga naložila na Hrvatskem;
3. da je za obratovanje podružnice določila zastopstvo, ki ima svoj sedež na Hrvatskem;
4. da se zaveže, da bo podružnica poslovala po hrvatskih zakonih in da priznava vse pravne obveze podružnice;
5. da je podružnica pooblaščena podpisovati za firmo;
6. da je v vseh procesih, ki bi izvirali iz poslov podružnice, pristojno hrvatsko sodišče;
7. da država, v kateri ima družba svoj sedež, postopa proti hrvat-skim družbam po načelu vzajemnosti.
Pri vpisu v trgovinski register se mora navesti ime poslovodje podružnice in znesek na Hrvatskem naloženega kapitala. O poslovanju podružnice se morajo voditi knjige, ki so predpisane po hrvatskem zakonu.
Poslovanje podružnice se more ustaviti na zahtevo gospodarskega ministrstva: če se sodbe hrvatske-ga sodišča proti podružnici ne morejo izvršiti, ali če je bil v podružnico vloženi kapital odtegnjen, če je prenehala poslovati matična družba, če se podružnica ni prilagodila hrvatskim predpisom, če se ni priznala podružnica hrvat-
ske delniške družbe v državi kateri ima matična družba sedež.
\
svoj
Ustanovni stroški
Ustanovni stroški se razdele v glavnem: v pristojbino za obrtni list, na stroške protokoiacije, na vpisne pristojbine in na honorar odvetnika.
Za obrtni list se plača v krajih z več ko 50.000 prebivalcev 500t) kun. Za ]>odelitev koncesije so pristojbine različne ter se odmerjajo po vrsti podjetja. Pivovarne in tovarne za špirit plačajo n. pr.
50.000	kun za koncesijo. Stroški za protokolacijo so primeroma nizki. Za vpis v register se plača 300 kun. Pri kapitalnih družban se plačajo še posebne pristojbine do višine 6000 kun. Honorar odvetnika znaša najmanj 2 odstotka delniške glavnice, najmanj pa 30 tisoč kun. K temu pride še obda-čitev pri ustanovitvi, ki znaša pri trgovskih in komanditnih družbah 2 odstotka davčni upravi prijavljenega družbinega kapitala, pri del-
niških družbah z imenskimi delnicami pa 3 odstotke.
Vsi ustanovni stroški delniške družbe z t milijonom kun kapitala, z upoštevanjem odvetnikovega honorarja, bi torej znašali približno
100.000	kun in bi se sestavljali takole:
kolek za vlogo na trgovinsko ministrstvo zaradi podelitve koncesije 45 kun, taksa za odobritev družbinih pravil v višini \% kapitala 1000 kun, kolek na vlogo zaradi imenovanja komisarja za ustanovno skup-ščino 45 kun,
taksa za objavo v uradnem listu 700 kun,
pristojbina za komisarja na ustanovni skupščini 450 kun, taksa za izdajo imenskih delnic v višini 6% glavnice = 00.000 kun, taksa za vpis v trgovinski register 2250 kun, kolki za zadevne vloge 200 kun, taksa za legalizacijo podpisov članov direkcije za osebo po 100 kun,
protokolacija članov direkcije za osebo 200 kun, taksa za objavo vpisa družbe in njenih pravil približno 700 kun, taksa na obrtni list 5000 kun in honorar za odvetnika 30.000 kun. Stroški za ustanovitev podružnice so približno isti ko za ustanovitev delniške družbe.
Razpored razprav trgovskega odseka pri davčni upravi mesto Ljubljana:
0. in 10. septembra: branjerije,
11.	in 13. septembra: mešana trgovina,
14. septembra: glasbila, radijski aparati, loto - trgovine, zlatarji, urarji, pasarji in optiki, časopisi, modistinje, krznarji, knjigarne, trgovine s papirjem,
15. septembra: slaščičarji, gra-verji-puškarji, trgovci z usnjem in s čevlji,
16. septembra:	manufaktura, konfekcija,
17. septembra: steklo-porcelan, galanterija, železnina, agenture-ko misije,
20. septembra: moda, špedicije.
Španija zida silose
Španski ministrski svet je sprejel dekret, s katerim se določa naprava silosov v Cordobi, Meridi in Alcali de Heinares z državnimi sredstvi. S tem dekretom dobe vsa ta skladišča avtomatično nekatere posebne pravice ter morejo med drugim tudi razlastiti za skladišča potrebna zemljišča.
Namizni beležni koledarji
M leto 1944 — od Lir 4*90 za kos dalje.
Žepni koledarji za lato 1944
obseg 128 strani, fini papir, v trdi krasni vezavi od Lir 3-20 za kos dalje.
Pisemski papir in koverte v mapah*. Notezi in bloki vseh vrst. Vsi galanterijski in knjigoveški izdelki. Oddelek za črtanje papirja in vseh vrst trgovskih knjig.
Prodaja samo na dabelo. — Zahtevajte ponudba oilroma obisk zastopnika z viorci.
KARTON
UUBLUN«, KOLODVORSIU 3
d. i o. z.
»TRGOVSKI LIST«, 3. septembra 1943.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmMmmmmmmimmmmm MMBnM ■MBKiOMNiaprv •
Iz italijanskega gospodarstva
Za predsednika upravnega sveta banke Hanca Naziouaie (lcl La-voro je bil imenovan prof. Conli Rossini, ki je bil član uprave banke že od 1. 1921 in je bil dolgo vrsto let tudi podpredsednik banke.
Trgovina med Madžarsko in Italijo se je tudi letos povečala, kakor kažejo podatki, ki jih je objavil Madžarski državni statistični urad. Po tek podatkih je Madžarska v prvem četrtletju 1. 1941 izvozila v Italijo blaga za 23.7 milijona pengo, v prvem četrtletju 1942 za 47.7, letos pa za 74.6 milijona pengo, da je italijanski delež v madžarskem izvozu naraste! od 15.7 °/o celotnega madžarskega izvoza v 1. 1941 na 19.2°/o v 1.1942 in na 21.8 °/o v 1. 1943. Zelo se jo dvignil tudi madžarski uvoz iz Italije. V prvem četrtletju 1. 1941 je Madžarska uvozila iz Italije blaga za 22.9 milijona pengo, 1. 1942 za 83.5 milijona pengo, da je poslala madžarska trgovinska bilanca proti Italiji močno pasivna.. Ta pasivni saldo pa se je letos precej izravnal zaradi večjega madžarskega izvoza v Italijo in manjšega madžarskega uvoza iz Italije. V prvem četrtletju 1943 je namreč Madžarska uvozila iz Italije blaga samo za 45.5 milijona pengo. Tako je bila letos v 1. četrtletju madžarska trgovina proti Italiji aktivna za 29 milijonov pengo, dočim je bila v lanskem 1. četrtletju pasivna za 35.8 milijona pengo.
0 razvoju italijanske iilinske industrije navaja agencija Agit naslednje podatke: V preteklem letu je bilo na novo predvajanih 324 filmov, ki so bili dolgi 608.349 m, 293 filmov v dolžini 564.109 m je bilo odobrenih brez sprememb, 10 filmov v dolžini 20.779 m je bilo dovoljenih s spremembami, 16 filmov v dolžini 22.661 m pa je bilo prepovedanih. Od vseh filmov je bilo 148 filmov z dolžino 440.551 m italijanskih, 70 z dolžino 142.000 m nemških, 30 z dolžino 61.190 francoskih, 21 ameriških in 55 filmov iz drugih držav.
Feltrinelli, lesna industrija d. d. v Milanu je dosegla lani pri glavnici 35 milijonov lir 6.2 milijona lir čistega dobička ter bo izplačala 7 odstotno dividendo.
V/inska proizvodnja na Hrvatskem
Letos računajo na Hrvatskem z zelo dobro vinsko letino, ker je tudi zaradi ugodnega vremena nastopila peronospora samo v nekaterih krajih.
Na vsem Hrvatskem je danes 72.922 ha vinogradov. Pred vojno, to je v letih 1937 do 1939 se je na Hrvatskem pridelalo povprečno na hektarju 29.4 stotov grozdja oziroma 18.9 hi vina. V posameznih ]M>krajinah je bila proizvodnja naslednja:
vinogradov donos
ha grozdja q vina lil
Hirvatska in Slavonija	48.810	1,485.964	979.801
Dalmacija	20.183	531.632	336.642
Bosna	535	9.358	2.685
Hercegovina	3.394	103.829	49.295
skupno 72.922 2,130.783 1,368.423
Na glavo prebivalca je prišlo v Hrvatski in Slavoniji 44 kg grozdja oz. 29 1 vina, v Dalmaciji 148 kg grozdja oz. 94 1 vina, v Bosni in Hercegovini pa samo 4 kg grozdja ©z. 1 1 vina. Lastno potrebo je torej krila samo Dalmacija. Bosna ne pomeni za hrvatsko vinogradništvo mnogo, tembolj pa slovi kot klasična dežela sliv, ki se predelujejo v žganje. To nadomešča v Bosni vino.
Po podatkih Hrvatskega državnega socialno-statističnega zavoda se je gibala hrvatska zunanja trgovina z grorzdjem in vinom v zelo ozkih mejah. Vzrok je v tem, ker nima Hrvatska tipiziranih vin in zato tudi nimajo hrvatska vina v tujini posebnega slovesa. Izvoz je oviralo tudi to, da so bili pro-
dukcijski stroški hrvatskih vinogradnikov zelo visoki, da so se le težlio našli v inozemstvu odjemalci hrvatskih vin. Naravno je zalo, da je dosegel izvoz vina v 1. 1941 samo 685 ton v vrednosti 12.17 milijona kun. Istočasno pa je Hrvatska uvozila 3152 ton vina v vrednosti 31.07 milijona kun. Vino je izvažala izključno samo v Nemčijo, dočim je vino uvažala iz Italije, isto leto je Hrvatska tudi uvozila grozdje, in sicer po eno tono iz Italije in Nemčije. To je lako majhna količina, da ima pomen samo za statistiko, ne pa tudi za gospodarstvo. Primeroma enako veliko je uvozila Hrvatska penečih vin, in sicer iz Nemčije in Madžarske. Hrvatski strokovnjaki čisto odkrito priznavajo, da bo treba storiti še mnogo, da se dvigne vinska proizvodnja na Hrvatskem na pravo višino. Ce bi se to doseglo, bi se ne krila samo lastna potreba, temveč da bi ostalo vina še za izvoz.
Hrvatska vlada si sedaj zelo prizadeva, da bi, povečala gojitev trte na Hrvatskem in da bi se zboljšalo kletarstvo. Podpiranje lirval-skega kletarstva naj bi se po in-tencijah vlade naslonilo zlasti na hrvatske sadjarske in vinarske za druge. Teh je sedaj še malo in po navedbi inž. Nikša je bilo na Hrvatskem samo 17 vinarskih in sadjarskih zadrug, čeprav je sicer zadružništvo na Hrvatskem zelo dobro razvito; saj je bilo v začetku letošnjega leta nič manj ko 3442 zadrug.
Predsednik Nemškega zavoda za proučevanje gospodarstva profesor VVagemann je pred kratkim objavil članek, v kateneim je razpravljal o prednostih gospodarskih veleprostorov. Med drugim pravi, da je glede proizvajalne sile veleprostor pred manjšimi nacionalno omejenimi prostori, ker se svobodna selitev in vodilnost dela ter kapitala v veleprosloru stopnjujeta ter se dobiva s lem večja prostost za gibanje blaga. V veleprostoru se morejo gospodarske sile bolj uspešno koncentrirati, a tudi razdeliti. Osredotočenje sil pa pomeni zvišanje možnosti za proizvodnjo in za potrošnjo. Cim več delovnih sil, kapita-lov, naravnih zakladov in kapacitet je na razpolago, tem večje naloge se morejo izvesti. Čim več je potrošnikov, tem večji so tudi odjemni trgi. V teli perspektivah ustvarja veleprostor brez dvoma odločilne pogoje za razvoj vele-proizvodnje, in sicer deloma za množestveno proizvodnjo, deloma pa za »monumentalno« proizvodnjo, pod katero se razumejo veli kanska posamezna dela. Takšno* delo »monumentalne« proizvodnje bi n. pr. bilo naprava namakalnih del v Sahari, kar je že davni sen človeštva. S tem monumentalnim
Socialno zavarovanje bolgarskih trgovcev
Finansiranje žetve v Romuniji
Romunski drž. podtajnik za oskrbo je odredil zaradi olajšanja finansiranja žetve postopno prodajo žetve. Proizvajalci, katerim ostane po od-delitvi potrebnih količin za seme in lastno preskrbo manj ko 3000 kg pšenice, rži, ječmena ali ovsa, morejo poljubno določiti dan prodaje. Proizvajalci, katerim ostane 3000 do 5000 kg, morajo v avgustu prodati 75 odstotkov te količine, 25 odstotkov pa v septembru. Producenti, katerim ostane 100.000 do 150.000 kg, morejo v mesecih avgust do oktober prodati le 15 odstotkov, v ostalih mesecih do aprila pa po 10 odstotkov svoje letine. Proizvajalci z nad 150.000 kg pa smejo mesečno prodati svojih proizvodov samo 10 odstotkov. Namen te odredbe je, da pridejo mali kmetovalci, ki najbolj potrebujejo denar, čim prej do denarja.
Nadalje je predpisal državni tajnik za oskrbo, da si morajo nabaviti mlini toliko žita, kolikor ga morejo zmleti v enem mesecu. Kapaciteta mlinov se določi na podlagi 24 urnega delavnika. Mestno prebivalstvo ima pravico, da si poleg mesečne dodelitve 1 kg pšenice, napravi mesečno zalogo po 10 kg moke za člana družine.
Na kratko smo' že poročali o socialnem zavarovanju trgovcev, ki se je uvedlo na Bolgarskem. K svojemu poročilu naj navedemo še naslednje dopolnitve.
Zakon o obveznem zavarovanju bolgarskih trgovcev je stopil v veljavo dne 1. julija. Po besedilu zakona so zavezani socialnemu zavarovanju vsi bolgarski trgovci brez ozira na to, če so člani Splošne zveze bolgarskih trgovcev ali ne. Pogoj za socialno zavarovanje je samo ta, da ima vsak trgovec najmanj 10.000 levov letnega dohodka. Praktično pomeni to, da bo veljal zakon o socialnem zavarovanju za približno 100.000 trgovcev. Zavarovalni prispevek znaša zaenkrat na leto 12 odstotkov pri davčni upravi navedenega letnega
n l	barva, plesira in
7l	11	/k.	irak	kemično snaži
Lb	i	ut	Rlfll	obleke, klobuke
itd.	Škrobi in	svetlolika srajce,
ovratnike in manšete. Pero, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
dohodka iz trgovskega poslovanja.
Dohodki iz tega poslovanja, ki presegajo nad 120.000 levov letno, se ne vračunajo v teh 12 odstotkov. Pravica do izplačevanja rente v primeru delovne nesposobnosti se začne po 60 mesečnem članstvu, torej po petih letih. Renta za delovno nesposobnost znaša na leto najmanj 5000 levov, in sicer brez omejitve na zgoraj. K renti se zaračuna osnovni znesek v višini 4000 levov ter 14 odstotkov vseli do izplačevanja rente vplačanih rednih prispevkov ter 14 odstotkov vseh izrednih prispevkov. Starostna meja je določena za moške na 60 let, za ženske pa na 55 let. Starostna renta se izračuna na podlagi vplačanih prispevkov in m omejena niti navzgor niti navzdol
Usnjarska industrija Romunije
Romunija je mogla v normalnih I bovanje in razdeljevanje usnjar-
lil- 1_- L •	-    	/3	A „ ,1 „ l .. 1 I.	»	r	r.lr.'U	rttr U l liolnn Aim rrr\
letih kriti samo do 60 odstotkov potrebo svoje usnjarske industrije na kožah, 40 odstotkov kož pa je morala uvoziti. Leta 1940 je dobava domačih kož nazadovala še za 30 odstotkov. Omejitve glede klanja živine so nato še bolj zožile surovinsko bazo usnjarske industrije za predelovanje kož in možnost nabave domačih kož je padla na minimum. Vendar pa se je Romuniji posrečilo, da je mogla ustreči potrebam vojske in civilnega prebivalstva. V ta namen pa se je morala v februarju 1939 izdati naredba, s katero se je uredilo razdeljevanje vseh nad 16 kg težkih kož. Tudi za usnjarsko industrijo so se izdali posebni predpisi. Nadalje so se imenovale v klavnicah posebne komisije, ki so prevzemale, klasificirale in razdeljevale surove koze. Ustvaril se je urad za oskrbo s surovinami, ki je večino usnjarskih tovarn združil v enotni organizaciji. Ta urad, ki je imel juridično obliko delniške družbe, se je leta 1941 spre menil v Gospodarski urad za-oskr
skih proizvodov. Kot ustanova gospodarskega ministrstva je dobil urad pooblastilo za zbiranje in razdeljevanje vseh domačih surovih kož. Nadalje je dobil tudi pooblastila za romanizacijo usnjarske industrije in za razdeljevanje usnjarskih izdelkov med usnjar ske trgovine. Uradu se je posrečilo, da je najbolj nujne potrebe vojske kril, ostanek usnja in us njarskih izdelkov pa razdelil na vso deželo. Za čevlje civilnega prebivalstva so se uvedle nakaznice. Za revnejše sloje so se začeli izdelovati enotni čevlji po znosljivih cenah. Za kmetovalce so se uvedle enotne opanke. Do mača proizvodnja strojil je dosegla v Romuniji komaj 20 odstotkov vse potrebe. Vendar se je po srečilo, da se je vprašanje oskrbe s strojili s primernimi ukrepi ter dodatnimi nabavami v inozemstvu zadovoljivo rešilo. V deželi sami se je 1. 1941 nabralo 3250 ton stro jil, uvozilo pa se je v istem času 5188 raznih strojil
Prednosti gospodarskega veleprostora
delom bi se dobilo 6 milijonov km2 zelene zemlje, kar je dve tretjini vse Evrope. Letni prirastek kulturne zemlje v puščavi po Italijanih, Špancih in Francozih je znašal pred vojno več tisoč hektarjev, a bi se mogel ta proces silno pospešiti, če bi se v ta namen zastavile kontinentalne sile v velikem slogu.
Še večji in praktično bolj aktualni pomen pa gre množestveni proizvodnji s pomočjo združenih moči, ker bi ta omogočila silno pocenitev potrošnje. Pri lem bi se tudi delovne sile in material veliko bolje izkoristili. Veleprostor-ninsko gospodarstvo omogoča tud' boljše razdeljevanje sil, kajti čim večje je ozemlje, ki je podrejeno enotnemu gospodarskemu vodstvu, tem bolje se morejo razdeliti tovarne in kmetijske kulture v posamezne kraje. V zvezi s tein pravi Wagemann, da se bodo ljudje morda nekoč čudili, kako da ni Evropa že davno vodne sile Norveške s pomočjo električnega toka razdelila in oddala v druge evropske dežele. Pa so še druge prednosti veleprostorn inskega gospodarstva, ki jih nismo videli samo zato, ker je to preprečevala gospodarska politika vaškega zvonika posameznih evropskih narodov.
Slovaško rudarstvo v vojni
Slovaško rudarstvo ima zelo staro tradicijo in se je zato v sedanji vojni tem laže dobro razvijalo, da je doseglo pravo konjunkturo. To velja zlasti za one kraje, katerih se izkoriščanje rudnikov ni več izplačalo. Danes pa se kopljejo tudi rude z manjšim odstotkom kovine in tako so začeli
obratovati tudi rudarska podjetja, -ci so že več let počivala. Zaradi ega se je tudi dvignilo število zaposlenega delavstva. Ob koncu leta 1942 je bilo vseh zaposlenih udarjev na Slovaškem 12.582 in se je njih število dvignilo v enem letu za 12.14 odstotka. Tudi število posad se je dvignilo*. Proizvodnja pa je dosegla po uradnih podatkih naslednje rezultate: Pridobljeno je bilo	stotov
železne rude	9,498.000
železne žlindre	671.200
manganove rude	1,067.500
železnega kršca	107.800
antimonove rude	342.600
antimonove žlindre	7.200
bakrene rude	1,190.400
živosrebrne rude	3.300
zlate, srebrne, svinčene in kositrne rude 1,039.400 premoga	8,134.600
zemeljskega olja	307.600
soli	108.050
zemeljskega plina m3 121.160
Te številke so večinoma enako visoke kakor so bile za leto 1941. Proizvodnja nekaterih rud je nekoliko nazadovala, zato pa je proizvodnja drugih bistveno narasla. Zaradi velike starosti slovaških rudnikov so ponekod ležišča, že izčrpana in so se morala iskati nova. Potrebna pripravljalna dela so že v tekli. V srednji Slovaški je neki premogovnik z rjavim premogom začel na novo obratovati.
Položaj slovaškega rudarstva se na splošno označuje kot ugoden, čeprav so proizvajalni stroški narasli, zlasti zaradi zvišanja mezd za 15.3 odstotka. Rudarstvo se je dobro razvijalo v prvi vrsti zaradi dobrih odjemnih možnosti. Brez težave so se prodajale rude po primeroma ugodnih cenah v inozemstvo, zlasti v Nemčijo inv Protektorat. Domača poraba je bila majhna.
Slovaški gospodarski krogi opozarjajo1, da bi morala Slovaška bolj izkoriščati svoje rudno bogastvo in rude tudi doma predelovali. Mogla bi se razviti kovinska industrija, ki ima vse pogoje za dober razvoj. Zato priporočajo gospodarski krogi, da bi se že sedaj napravili načrti, kako bi se po vojni ustanovila slovaška domača kovinska industrija.
Bolgarski dodatni proračun
V bolgarskem uradnem listu je bil objavljen zakon o porabi na izrednem zasedanju sobranja sprejetega izrednega proračuna. Po tej objavi dobi: vojno ministrstvo 4404 milijonov levov, notranje ministrstvo 591.6, finančno ministrstvo 249.2, kmetijsko ministrstvo 166.2, direkcija za državne dolgove 142, zunanje ministrstvo 19.5, prometno 42.5, stavbeno 38.3, trgovinsko 21.7 in ju-stično ministrstvo 19.2 milijona levov. Poleg tega dobe: poštna direkcija 40.2, zdravstvena direkcija 46.5 in vlada 0.8 milijona levov.
Bolgarska bo proizvajala zmrznjeno meso
Vse bolgarske hladilne naprave so bile s posebnim ministrskim odlokom mobilizirane za izdelovanje zamrzlega mesa. To meso, ki se bo dobivalo v bodoče v klavnicah, bo pod nadzorstvom komi-
sariata za oskrbo. Kože zaklanih živali se bodo uporabljale za izdelovanje opank za kmetsko prebivalstvo.
Manjša proizvodnja sladkorne repe na Slovaškem
V 1. 1940. je Slovaška imela s sladkorno peso zasajene zemlje 20.000 ha, 1. 1941. samo 16.000 ha, lani pa 15.000 ha. Proizvodnja sladkorja je mogla lani še nekako ostati na višini one v 1. 1941., ker je imela pesa izredno veliko sladkorja. Zaradi letošnjih številnih nalivov se je bati, da bo kakovost pese letos padla, kar bi utegnilo znatno zmanjšati slovaško proizvodnjo sladkorja.
Izdefovaielj avtomatičnih brusilnih sirojev
avtomatično
brušenje žag
Franc Lončar, Celovška 43. Tel.: 20-84
Štev. 71.
»TRGOVSKI LIST«, 3. septembra 1943.
Stran 3.
Trgovinski register
Vpisi:
»Ateba«, kemični proizvodi,
družba z o. z. v Ljubljani. Besedilo tvrdke tudi v italijanskem in nemškem besedilu. Obratni predmet: proizvajanje kemičnih predmetov, trgovina s kemičnimi proizvodi lastne in tuje provenience. Osnovna glavnica v višini 100.000 Lr je vplačana v gotovini. Poslovodja: inž. Zisič Mihajlo, Ljubljana, Turnograjska ulica. Če ima družba le enega poslovodjo, jo ta zastopa samostojno1. Če jih ima več, zastopata družbo po dva poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja s prokuristom ali trgovskim pooblaščencem ali po dva trgovska pooblaščenca ali pa prokurist skupno s trgovskim pooblaščencem.
'Spremembe in dodatki:
Kolinska tovarna hranil d. d.,
Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta Prosper Maurel.
Privilegirana agrarna banka a. d-, filiala v Ljubljani. Vpiše se pooblaščenec Čok Anton, vršilec dolžnosti knjigovodje, ki bo podpisoval za družbo kolektivno z upravnikom, toda le, če ne gre za obveze banke.
Gozdna industrija Raduha v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Lav. Domenico Cilenti, industrialec v Fiume, vpiše pa se novi poslovodja Pavella Giovanni, trgovec v Fiume.
Mokronoška tovarna usnja, druž La z o. z. v Mokronogu. Zvišala se je osnovna glavnica od 38.000 na 1,000.000 lir. Besedilo firme odslej: Savel Kalin, tovarna usnja, družba z o. z; Obratni predmet poslej: Izdelovanje vseh vrst usnja in usnjenih izdelkov, strojilnih pripomočkov in taninskih izvlečkov, nadalje obrat parne žage, elektrarne in mlina.
Merkur, trgovsko - industrijska delniška družba v Ljubljani. Izbrišejo se člani upravnega sveta: Šarabon Andrej, Kajzelj Bogumil, dr. Kersnik Janko, Meden Viktor in dr. Kotnik Franc, vpišeta pa se člana upravnega sveta prof. Kranjec Silvo, prosvetni inšpektor, in prof. Planina Franc,, vršilec dolžnosti upravnika Pokrajinske šolske založbe, oba v Ljubljani.
Franc Posavec, družba z o. z. v Ljubljani. Družba se je z notarsko izjavo razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator: Posavec Josip,
aščičar in posestnik v Ljubljani.
Parna žaga »Gorjanci«, družba z. v Ljubljani. Spremenila se .1° družbena pogodba. Sedež družbe je odslej na Vrhniki. Izbrišeta se poslovodji Dermastija Karel in dr. Kržan Franc.
Stavbna družba d. d., Ljubljana. Vpiše se član upravnega sveta Mihor Robert, tesarski mojster v Ljubljani.
Iz zadružnega registra
v Splošna gospodarska zadruga železničarjev Ljubljanske pokra-jme se imenuje odslej »Žegoza«, zadruga malih gospodarjev v Ljub Ijani.
Priporoča se: drogerija
A. Kanc
Ljubljana Židovska ulica
****♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
Prehranbena konferenca v Zagrebu
Pretekli teden je bila v Zagrebu lv,0aferenoa, ki je razpravljala o vseh 'Trašanjiih ljudske prehrano. Na kom ferenoi »o bile poleg velikih županov zastopane tudi kmečke organizacije. Lovorik, ee je zlasti o centralizaciji ljudske prehrane. Veliki župani P® so poročali o «tanju žetve in prikovani letini.
Srebro	dobiva	več/l
Poročali smo že o nasprotjih, ki vladajo med anglosaškimi finančniki glede povojne valutne politike. V zadujem času pa se mnogo govori tudi o nameri Združenih držav Severne Amerike, da bi zopet dobilo večjo veljavo* srebro. Povod k temu je dal sklep Mehiške narodne banke, da zamenjava zlato v neomejeni količini za mehiške srebrnike po 10, 20 in 50 pezosov. V ta namen bi se spravilo v obtok 50 milijonov srebrnih pezosov. Mehika bi torej bila prva država, ki bi se vrnila k zastarelemu sistemu izdajanja zlatnikov. Ali je ta dežela v resnici tako bogata? Ali pa dela vse to Mehiška banka pod pritiskom Združenih držav Sev. Amerike, ki bi rade nekoliko zmanjšale orjaški zlati zaklad v podzemski trdnjavi Fort Knox?
Združenim državam ni danes za to*, da bi se ohranila svetovna zlata proizvodnja na dosedanji višini. Nasprotno so že 1. 1942. delale za zmanjšanje zlate proizvodnje in je ta v resnici padla od 39.9 milijona unč v 1. 1941. na 36 milijonov unč v J. 1942. Glavni povod za zmanjšanje proizvodnje je bila želja, da se poveča proizvodnja drugih, za vojno važnejših kovin. Pri tem pa VVashington nikakor noče odstopiti od svoje pozicije moči. Čeprav je za zlato proizvodnjo Južna Afrika silno važna in je tu vloženih do 55 odstotkov vseh britanskih investicij v Afriki, je vendar samo od ameriških nakupov zlata odvisno, v kateri meri naj Južna Afrika proizvaja zlato. Pa še druge želje imajo v VVasliing-tonu. Danes se potrebuje v USA srebro in ne zlato. Zato skušajo Združene države del zlata poriniti v Mehiko in tudi v drage države. Same pa skušajo dobiti čim več srebra ter si v srebru ustvariti novo pozicijo moči. Trdovratno* zasleduje Roosevelt svoje načrte. Od 1. 1934. je njegova vlada neprestano kupovala srebro doma in v inozemstvu. V letih od 1934. do
1942. je ameriško zakladno ministrstvo kupilo 3.34 milijona unč srebra. Nato pa je kongres 1.1943. prepovedal vse nadaljnje nakupe srebra.
Vojna pa je nakrat odprla za srebro novo možnost izkoriščanja. Oborožitvena industrija je namreč odkrila v srebra strategično* surovino. Najprej je skušala Anglija dobiti preko Kanade iz Združenih držav srebro kot nadomestilo za druge kovine. Tudi v Mehiki je skušala Anglija dobiti srebro. Če pa pride v Mehiki preveč srebra iz plačilnega prometa, mora dati severni sosed zlato na razpolago. Predvsem pa se je obrnila Anglija zaradi srebra na Združene države Sev. Amerike. Bila je v težki zadregi, ker bi bile s 1. junijem
1943. njene srebrne zaloge izčrpane. Anglija pa potrebuje mnogo srebra tako za industrijo kakor tudi za kovanje kovancev, ki so potrebni za izplačevanje čet. V Washingtonu je bilo nato obljubljeno Angliji 3.25 milijona unč srebra, ki ga pa mora Anglija vrniti v naturi, ker je danes srebro nadomestilo za baker in kositer. Kanada pa je dala Angliji 1.75 milijona unč srebra ter spada to srebro v kategorijo dobav medsebojne pomoči, da je prav za prav darilo.
Skupno bi torej dobila Anglija 5 milijonov unč srebra, o*d katerih naj bi se dve tretjini porabile za industrijo, ena tretjina pa za kovanje novih kovancev, ki so potrebni zaradi za 25 odstotkov povečanega obtoka bankovcev. Srebro potrebujeta zlasti kemična in elektrotehnična industrija. Da pa se krije potreba obeh teh industrij, bodo potrebne še dobave srebra iz Indije. Istočasno pa je silno narasla potreba po srebru v
pomen
USA. Ze 1. 1942 je znašala ta 11.00*0 ton, torej eno osmino vser-ga srebra, kar »o ga nabavile Združene države od leta 1934 do . 1942. Lastna proizvodnja srebra je znašala v USA 70 milijonov unč, dočim je samo umetna obrl v USA potrebovala 115 milijonov unč srebra. V Washingtonu računajo zato z bližnjim pomanjkanjem srebra, zlasti še, ker potreba po srebru neprestano narašča. Zato je izšla 1. oktobra 1942 prepoved uporabljanja srebra za druge namene kakor za vojno industrijo. Tudi če bi svetovna proizvodnja srebra narasla, vendar ne bodo mogle v bodočnosti kriti Združene države lastne potrebe.
Zato Združene države ne prodajajo srebra, temveč ga le posojajo,' toda proti zavezi, da se jim posojeno srebro po vojni vrne.
Anglija bi najraje pridobila Indijo*, da bi ji dobavila v večji meri srebro. Temu pa se upirajo trgovinske zbornice v Indiji. Zaprosile so indijsko vlado, da se ne pošilja več srebra v London. Ali bo ta prošnja pomagala ali pa se bo posiužila londonska vlada svoje moči, danes še ni mogoče reči. Morda pa se bo našla poleg Mehike še katera draga država, ki bo razumela migljaj s kolom ter zamenjala svoje srebro za ameriško zlato.
(Po »N. Wiener Tagblattu«)
Finansiranje voine v Angliji in ¥
Finančni vojni izdatki Združenih držav Sev. Amerike so po njih aktivni vojni udeležbi absolutno znatno večji ko izdatki Anglije. Ze v proračunskem letu 1941/42 so presegli ameriški vojni izdatki angleške za 70 odstotkov, v letu 1942/43 pa so* dosegli že triinpol-kratno višino angleških, kakor kažejo naslednje številke:
V milijardah dolarjev so znašali
izdatki dohodki izdatki dohodki U. S. A. Vel. Britanije
1938/39 9.2 1939/40	9.5
1940/41 12.7 194.1/42 32.6 1942/43 80.0
5.7
5.9
7.6
12.9
24.0
4.2
7.2 15.5 19.1 22/5
3.7
4.2 5.6
8.3 11.3
Ugotovitev, da so vojne žrtve USA večje ko žrtve Anglije, pa velja le pri primerjanju vojnih izdatkov obeh držav. Ce se pa primerjajo vojni izdatki obeh držav z ozirom na narodni dohodek, potem so žrtve angleškega prebivalstva mnogo večje. V Vel. Britaniji so dosegli državni izdatki v zad njem fiskalnem letu že 80 %> narodnega dohodka, v Združenih državah Sev. Amerike pa samo 62%.
Precejšna razlika se kaže tudi v načinu kritja vojnih izdatkov. Odstotek z rednimi dohodki, t. j. z davki kritih vojnih izdatkov je
znašal v Vel. Britaniji 1. 1938/39 80°/o, naslednje leto je padel na 58 »/o in 1. 1940/41 celo na 36%, nato pa se je dvignil na 43 % in 1. 1942/43 na 50%, da je Anglija v zadnjem proračunskem letu krila do polovice vse svoje izdatke z rednimi dohodki.
V Združenih državah Sev. Amerike pa je odstotek z rednimi dohodki kritih izdatkov znašal leta 1938/39 in 1939/40 62 %, naslednje leto 60 %, padel v 1. 1941/42 na 40°/o in znašal I. 1942/43 le še 30%, da so morale Združene države kriti 70% vseh svojih izdatkov s posojili. Zaradi tega je tudi državni dolg Združenih držav Sev. Amerike rastel mnogo hitreje ko državni dolg Vel. Britanije, kakor je razvidno iz spodnjih številk.
V milijardah dolarjev so znašali državni dolgovi:
ob koncu	USA	Anglije
avgusta	1939	40.9	32.8
decembra	1941	57.9	54.4
junija	1943	140.0	70.9
Od konca avgusta 1939 do* konca decembra 1941 je državni dolg Vel. Britanije naraste,1 za 21.6 milijarde ali za 66 %, državni dolg U. S. A. pa za 17 milijard ali za 42%, do konca leta 42/43 pa dolg U. S. A za 82.1 milijarde ali za 142>°/o, -dolg Anglije pa le za 16.5 milijarde dolarjev ali za 30%.
Gospodarske vesti
Nemški hoteli pred novimi nalogami
V Wiirzburgu je zborovalo vodstvo gospodarske skupine obrati s prenočišči. Največ se je razpravljalo o oskrbovanju od bombnih napadov prizadetega prebivalstva. Z evakuacijo od bomb poškodovanih mest ali od bomb ogroženih mest nastanejo za prenočiščne obrate nove naloge, ki *se morejo rešiti le s taktom in z mnogo iznajdljivosti. Dostikrat je treba v 24 urah spremeniti izdane ukrepe. Samo po sebi se razume, da imajo bombni oškodovanci prednost pred vsemi drugimi. Dostikrat bo Ireba zato stalnim gostom odpovedati. Prenočiščni obrati bodo nadalje morali prestreči prvi val beguncev. Zato bi bilo dobro, da bi se hoteli in prenočišča, ki se sedaj porabljajo v druge namene, zopet uporabljali za prvotne namene. Na ta način bi se tudi moglo pomagati gostilničarjem, hotelirjem in kavarnarjem iz od bombnih napadov prizadetih krajev. Državna skupina gostinskih obratov bo pomagala svojim članom, ki so trpeli zaradi bombnih napadov. V ta namen bo porabljala obnovitveni sklad.
Danska zunanja trgovina
V juniju je uvozila Danska blaga za 96 milijonov danskih kron, izvozila pa za 126.5 milijona kron. Pred enim letom je v istem času uvozila za 158.6, izvozila pa za 121.3 milijona kron. V letošnjem juniju je znašal
torej izvozni presežek 30.5 milijona kron, lani pa je bil uvoz večji od izvoza za 37.3 milijona kron. V prvem polletju 1943 je Danska povprečno na mesec izvozila blaga za 105 milijonov kron, izvozila pa za 101 milijon kron, v prvem polletju 1942 pa je na mesec uvozila povprečno blaga za 92.6, izvozila pa za 90.2 milijona kron.
Sodelovanje francoskih in nemških ladjedelnic
V ozkem sodelovanju med pristojnimi nemškimi uradi in francoskim proizvajalnim ministrstvom je bilo sklenjeno, da se vrsta malih francoskih ladjedelnic opusti oz. da se koncentrirajo pri večjih podjetjih, delovno osebje opuščenih ladjedelnic pa se namesti pri večjih podjetjih. To se naj izvede v dveh do* treh mesecih. Tehnične podrobnosti za izvedbo tega sklepa so že določene in bodo* njih izvedbo kontrolirale francoske in nemško oblasli. Stroški za izvedbo tega sklepa gredo v breme francoske države.
Anglosaška valutna pogajanja
V vsej tišini se pripravlja med Anglijo in Združenimi državami Severne Amerike valutno-polilični sporazum. Zlasti silijo k temu sporazumu njujorški bankirji, ki predlagajo v prvi vrsti dovoljevanje zasebnih podpornih kreditov. Sporazum na tej osnovi bi pomenil, da se je opustila osnovna misel Keynesovega načrta, da bi se namreč povezali trgovinska in valutna politika.
Poglavnik je izdal zakon o ustanovitvi najvišjega računskega dvora na Hrvatskem in o njegovem delokrogu. Najvišji računski dvor je po tem zakonu od vlade čisto neodvisna kontrolna oblast. Naj-višji računski dvor nadzira izvrševanje državnega proračuna, nadalje vseh samoupravnih ustanov ter nadzira tudi vse določbe o službenih razmerjih, ki obremenjujejo državno blagajno.
Po odredbi hrvatskega gospodarskega ministrstva dobe v bodoče kmetovalci pri oddaji kož ne samo določene maksimalne cene, temveč še posebne nakaznice za nabavo usnja. Pravico do teh nakaznic imajo tudi kmetovalci, ki so oddali svojo živino centrali za živino.
V Zagrebu je izšla novela k meničnemu zakonu in odslej ne zastarajo menično pravni zahtevki že po dveh letih po zapadlem roku, temveč po treh letih.
V Zagrebu se je ustanovila posebna zadruga, ki se bo bavila z zbiranjem in destiliranjem zdravilnih rastlin. Organizacija zbiranja se bo zlasti osredotočila na primorske kraje, kjer je posebno mnogo raznovrstnih zdravilnih rastlin.
Prebivalci v novo priključenih bolgarskih krajih so oproščeni v 1. 1943 plačevanja direktnih davkov in doklad. Njih davčna dolžnost se začne šele 1. januarja 1944.
Sofijska občina je naročila v inozemstvu transformatorje, električni material ter tramvajske vozove, vsega za 60 milijonov levov.
Zdravilnih rastlin je Bolgarska lani izvozila za 335 milijonov levov, letos pa jih je že v prvem polletju izvozila za 202 milijona levov.
Komunsko oborožitveno ministrstvo je pritegnilo domači obrt romunskih kmetov k predelovanju tekstilnega blaga. Dosedanja dela so bila popolnoma zadovoljiva,- Ministrstvo je poenostavilo postopek preizkuševanja, kar je še povečalo donos romunskega domačega obrta.
Državni tajnik za mornarico v Romuniji je izdelal načrt za povečanje romunskega rečnega ladijskega parka. V ta namen bo potreben kredit v višini 1.75 milijarde lejev, ki bi ga d,ala Poštna hranilnica. Finančno ministrstvo pa bo izdalo zakladne liste, s katerimi bi se kril ta kredit.
V Romuniji so bile vse pristaniške pristojbine s takojšnjo veljavnostjo zvišane za 100 odstotkov. Tudi skladiščne pristojbine so bile zvišane.
Gojitev oljnatih rastlin se je v Romuniji v zadnjih letih zelo povečala. Preteklo leto so bile naslednje površine obdelane z oljnatimi rastlinami: 441.000 ha s sončnicami, 85.000 ha s konopljo, 56.000 z ogrščico, 42.000 z lanom in 41.000 ha s sojo. Povprečno se je pridelalo* na hektar: 6.3 stota sončnic, 3.2 stota konoplje, 2.1 stota lanu, 2.2 stota ogrščice in 5.2 stota soje. Skupno se je pridelalo 22.2 milijona stotov pešk sončnic, 148.000 q semen ogrščice, 272.000 q lanu in 250.000 q soje.
Romunija je za dobo enega leta ustavila plačevanje carine in pristojbin za uvožene vrtalne naprave za petrolejsko ozemlje.
Pogodba o blagovni izmenjavi med Švico in Turčijo je stopila 1. septembra v veljavo, ker jo je odobril švicarski zvezni svet. Nova pogodba ne prinaša nikakih večjih sprememb v trgovini med Švico in Turčijo.
Madžarske tovarne kmetijskih strojev so znatno znižale število tipov kmetijskih strojev. Poleg tega se jim je posrečilo najti za vrsto važnih in težko nabavljivih kovin enakovredna nadomestila. Posrečilo se jim je tudi, da so znižale potrošnjo surovin z varčevanjem za 20 odstotkov. Celotna proizvodnja se je kljub manjši potrošnji surovin zvišala.
Na Slovaškem je bilo lani priključenih na električno omrežje 95 občin, da je sedaj od 2685 občin priključenih na električno omrežje 1050 občin.
Prosto prodajno trgovino s pisarniškimi stroji je prepovedala Slovaška. Uvozne tvrdke in trgovci morajo prijaviti vse svoje zaloge pred prodajo teh strojev in zaprositi za dovoljenje prodaje Trgovinsko in obrtno zbornico v Bratislavi.
Da prepreči pretirane vojne dobičke pri izvozu čaja, je britanska vlada tudi za 1. 1943 pokupila vso čajno žetev, kolikor ni kontrolirana od Japonske. Centralizacija čajnega nakupa je bila potrebna, ker razpoložljive količine čaja komaj zadostujejo za kritje vseh potreb zaveznikov. Tako bodo tudi nevtralne države popolnoma odvisne od Anglije glede nakupa čaja.
Pomanjkanje papirja postaja v Indiji vedno večje. Poseben zakon prepoveduje zavijanje blaga v papir. Tudi star časopisni papir se ne sme uporabljati za zavijanje.
1	L
$ CONSORZIO 1 | NAZiONALE
jj t
i l i
i
GENOVA
ZUCCHERO
Via Garibaldi 7
los. l iuiH SLOVENIA TRANSPORT LJUBLJANA
Zastopstva in koiespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet.
eliKjgrf
Frančiškanska ulica 3
IME
izdeluje specialist Wolfova 4
LEI!
Prip
oroca se
TELEFON 28-28
špedicija
L|UBI JAMA, KOLODVORSKA Ui. 45
MODA ZA DAME
LJUBLJANA, SELENBURGOVA ULICA
PRIPOROČA SE TVRDKA
Jurčič
ŠPECERIJSKO IN' KOLONI J ALNO BLAGO
'SJhruterce&s
/ A. Adamič
Papirnate vrečice. Vreče za cement, moko itd. Udelki iz celofana LJUBLJANA, LEPOŠVORSKB 23 - TELEFON 46.69
! KONFEKCIJA JOŽE OLUP
TISKARNA MERKUR
J~.juhtjana, <~}-zccjozeičaoa 23 LASTNA KNJIGOVEZNICA se priporoča za cenjena naročila, ki jih bo izvršila
h it to. tiču o in po zmami cani
Tiska knjige, brošure, časopise, kuverfe, račune, letake, vabila, posetnice, posmrtna naznanila itd. v eni ali več barvah
TELEFON
25-52
: PRIPOROČA SE : TRGOVI N A IN ■ GOSTILNA « 		 			 ■1 ■	IVASii OBLAK	LJUBLJANA 1 ■■■—————————— ■ GLINŠKA ULICA 3 [ — -	- ■■ 1 		 ■
' •		 -- “		
F. & /. Goričar
Liubliana, Sv. Petra cesta 29
0 priporoča razno manufakturno blago 0
Fr. P. Zajec j
diplomiran optik
Ljubljana
Ulica 3. maja
Prehod Nebotičnika j
PRIMIC < • N ■ A č
GLEDALIŠKA 14
I
I MA - MA 1 zborna vina - dobra kuhinja - Se j i g." ............ priporoča Karel in A. Rosenvvirth j
: Trgovina s čevlji j W 3 Cf II B T " Š 9 I 3 f Pred škofijo j
y	j	T	:
Se priporoča:
Anion Merhar
trgovina lesnih izdelkov i n s u li e r o b e
T e 1 efo n : 30-54
j Ljubljana
Gradišče 1
ALBES!ANOs.ii. - Turina
Capitale Sociale Lin* 1,000.000.—
Ciuh fondata »el 1840.
Aram. Uff. Corso Brescia 33. — Stah. Industrie: Smalti, Vernici, Pitture.
Via Alessandria 30. — Tel. 21-256. Smalti, Vernici, Stucchi per tutte le industrie.
Vernici speciali — antiacide — Isolanti,
ALBES!JSN0d.d. - Torino
Družbena glavnica Lir 1,000.000.— Tvrdka ustanovljena 1840. Industrija emajlov, lakov in barv. Upravni uradi: Corso Brescia 33. — Tovarna: Via Alessandria 30. Tel.21-2.r>fl.
Kmajli, laki, sadre za vse stroke. Hpecljalni laki — /.ufičitni proti kislinam In iftolacljaki.
DARNOL
MflMtJi* wivaj«ln« »rtdstv«
tovarna bonbonov in peciva
IZDELOVALNICA HARMONIK
FLEISS JOSIP
UMK«, BLEIWEISOVH 35
VAM NUDI VELIKO IZBIRO
PIANO IN DIATONIČNIH HARMONIK
KNJIGOVEZNICA
Ljudske tiskarne
LJUBLjAHiA, Kopitarjeva ulica 6
a) Knjigoveški oddelek:
Vezava vseh vrst od preprostih do razkošnih.
Zaloga poslovnih knjig in rastriranih papirjev za knjigovodstvo.
b) Toibaiski oddelek:
g	Izdelovanje kovčegov, potnih in damskih torbic, aktovk,
Jj	listnic,	denarnic in sličnih galanterijskih izdelkov.
!§	Solidno	in	priznano	delo.
OTCV-
K VA L I T K r N C) P C) H I S TV O
J. J. NAGLAS
USTANOVLJENA 1 8^7
LJUBLJANA
►S
o
'KI, AIV
AVGUST AGN0LA. Ljubljana
Bleiweisova cesta 10
Telefon 24-78
HRVATSKA DEŽELNA BANKA 13. O., podružnica Ljubljana
CENTRALA V ZAGREBU
Podružnice: Beograd, Crikvenica, Karlovac, Ujvidek, Osijek, Sušak, Zemun — Delniška glavnica : Kn 100,000.000*—. Rezerve cca: Kn 30,000.000’—
Izvršuje vse banine posle najkulantnejel
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, nj«gov predstavnik dr. Ivan Ples«, urednik Aleksander Železnikar, tiaka tiskarna >Merkur<, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.