INTERVJU Matjaž Jelen: »Rdeča luč za rok še ne gori« str. 26-27 AKCIJA i novi tednik Posledice aprilskega snega in zmrzali Čeprav je bilo poznoaprilsko sneženje presenečenje za marsikoga, pa je večjo škodo po sadovnjakih in vinogradih pustil mraz. Škoda je ogromna, po zdajšnjih ocenah je ponekod uničenih tudi 90 odstotkov pridelkov. Natančne številke še niso znane, zagotovo pa bomo izpad pridelka najbolj občutili potrošniki. str. 12-13 GOSPODARSTVO Lov na Štormanove bančne račune str. 4 CELJE Linije zarisane, manjka denar str. 6 ŽALEC v Od Celja do Žalca bo kolesarska steza str. 8 KULTURA v Premiera Živalske farme str. 14 SPORT Athlete odličen, dobra tudi Zlatorog in Rogaška str. 19 REPORTAŽA Slamnata hiša, ki je ne odpihne str. 32 Foto: Grup A Napolnite svoj hladilnik brezplačno! Poiščite kupon in sodelujte v akciji radio ce|ie Do polnega vozička brez mosnjička! novi tednik 2 AKTUALNO Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK UVODNIK Pozeba in sneg Ko smo prejšnji teden zrli v nebo in se spraševali, ali se zima sredi pomladi resnično vrača, je narava ponovno pokazala, da ima povsem svoje zakone, ki si jih človek nikoli ne bo podredil. Velikanske škode po sadovnjakih, vinogradih in vrtovih ni naredil zgolj nepričakovani sneg, marveč tudi pozeba. Družinski prijatelj, ki goji breskve, je ocenil, da je te sočne sadeže za letos že »pobral«. Približno 90 odstotkov običajnega pridelka namreč ne bo. Tudi drugi sadjarji v naši državi zaradi pozne pozebe in zapadlega snega beležijo rekordno škodo po sadovnjakih. Recimo Meja Šentjur in Mirosan. Najhujšo, odkar je Slovenija samostojna država. Tudi orehov bo po naših krajih letos zelo malo ali nič. Aprilski sneg in mraz nista prizadela zgolj poljedelcev, vinogradnikov in sadjarjev, temveč tudi čebelarje. Ti so še pred zadnjim aprilskim tednom pričakovali dobro letino. Čebele so dobro preživele zimo, paša je obetala obilno točenje medu. Toda zaradi nenadnega vremenskega obrata, ki je prinesel mraz in sneg, čebele niso zapuščale panjev, rastline pa niso medile. Še več, da bi čebele preživele, jih je bilo treba hraniti s sladkorjem. Jernej Mazej, ki se ukvarja s pridelavo različnih sort paradižnika, mi je približno dva tedna pred tem vdorom hladnega zraka dejal, da letošnje leto prav v vremenskem smislu ne prinaša nič dobrega. Ker je prestopno leto, za katerega je značilno, da veliko obeta, a malo da. To staro ljudsko modrost smo prejšnji teden izkusili na lastnih vrtovih in posestvih. Naši predniki so na podlagi opazovanj verjeli, da prestopno leto ni leto, ki bi ga z veseljem pričakovali. Zato ponekod tisto leto niso sadili sadnega drevja. Če ga kdo je, so ga svarili, da bo obrodilo le na vsaki dve leti, a še takrat ne prav veliko. Ljudske vraže, da leto, ki v koledarju beleži 29. februar, ne velja za dobro, so prenašali tudi na druga področja življenja. Zakoni, ki so jih mladoporočenci sklepali v prestopnem letu, po njihovem niso imeli svetle prihodnosti. Tudi živina, ki se je skotila v prestopnem letu, je veljala za šibkejšo. Zato nekateri svarijo, naj letos pričakujemo vse, od neurij do izjemne suše. Ti pojavi bodo vse pogostejši, ne zgolj v prestopnih letih, tudi zaradi podnebnih sprememb. Sneg v aprilu sicer ni nekaj nemogočega, pozebo lahko prinesejo celo še majski ledeni možje. A včasih želimo prehiteti naravo in sami sebe, na svojem vrtu sejemo in sadimo prehitro, potem pa skušamo svoj mladi posevek obvarovati. Če to še na nekaj deset kvadratnih metrih domačega vrtička gre, se na večjem posestvu z naravo ni za igrati. Kot pravi nek rek, naravo lahko krotimo, premagali pa je ne bomo nikoli. Prestopno leto veliko obeta, a malo da. radio celie ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA „ ¥Ћ *> ШШП шшшжшшшши PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK *> ЕЛИ1 H10 d ED Uli Nekoč živeli za delo, dan Eno večjih prvomajskih srečanj v regiji na celjskem letnem bazenu, nekatera srečanja tudi odpadla Na Celjskem je bilo minuli praznični konec tedna nekaj tradicionalnih prvomajskih srečanj, a je bila zaradi slabega vremena udeležba manjša kot prejšnja leta. Eno večjih z udeležbo sindikalnih voditeljev je bilo na celjskem letnem bazenu. To srečanje je pripravila savinjska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Sekretarka te območne organizacije Mojca Stropnik je v pozdravnih besedah spomnila na evropski delavski kongres leta 1889 v Parizu, na katerem so udeleženci sklenili, da bodo vsako leto prvega maja demonstrirali za pravice delavstva. »Delavske demonstracije pred več kot sto leti so pripomogle k temu, da se je v naslednjih desetletjih vedno bolj humaniziralo geslo >človek živi za to, da dela<. Danes je tako, da človek dela za to, da lahko (pre)živi,« je poudarila Stropnikova in dodala, da bodo morali biti sindikati in delavci v prihodnje še bolj enotni, odločni in združeni v boju za dostojno delo, poštene plače in primerne socialne pravice. Zahteve delavcev spet aktualne Osrednji govornik na prireditvi Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za trg dela in delovno pravo, je povedal, da so zahteve delavcev, ki so jih izrazili na demonstracijah pred več kot sto leti, še vedno oziroma spet aktualne. »Danes ljudje delajo več kot osem ur, izgorevajo na delovnih mestih, delajo za sramotno nizko plačilo, s katerim ne morejo preživljati niti sebe niti svoje družine.« Opozoril je, da mladi odhajajo v tujino, ker v Sloveniji ne vidijo prihodnosti, delovnih mest in boljšega življenja. »Mladi danes ne dobivajo pogodb o zaposlitvi, delajo kot >espeji<, na podlagi avtorskih pogodb, kot prekarci. Tudi upokojenci danes ne uživajo sadov svojega dela, ne morejo preživljati sebe ali svojega bližnjega s 400 evri mesečne pokojnine. To enostavno ne gre.« Prvi maj ponovno dan za demonstracije Kot je še povedal osrednji govornik na prvomajski prireditvi na celjskem bazenu, delavci zaradi strahu pred izgubo službe ne upajo delodajalcev opozoriti na svoje pravice. Tudi zato je po Zorko-vih besedah prav, da prvi maj ni samo praznik dela in delavstva, da to ni samo spomin na neke druge boljše čase, ampak da praznik dela ponovno postane dan demonstracij, dan, ko naj se sliši delavstvo. Težke odločitve mladih Po prenosu prijav na srednjih šolah ponekod še vedno gneča, drugod veliko prostora Misel tedna Naravo premagamo tako, da jo ubogamo. (Francis Bacon) Do 26. aprila so imeli bodoči dijaki čas, da so lahko svojo prijavnico za vpis v srednjo šolo prenesli na drugo šolo oziroma v drug program. Dan po prazniku so bili znani podatki o tem, kje število prijav še vedno presega število razpisanih mest in kje je zanimanja precej manj, kot so šole predvidevale. Težave je marsikje povzročilo manjše število otrok, ki bodo v prihodnjih mesecih končali osnovno šolo. V Savinjski regiji je bilo razpisanih več kot 3.100 mest, medtem ko bo bodočih dijakov le 2.300. Preveč ... Tudi po prenosu prijav je več zanimanja, kot je prostih mest, za programe srednje zdravstvene šole, program frizerja na srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko, za večino programov srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, na srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo pa pred- vsem za program kemijskega tehnika. Preveč prijav je tudi za športno gimnazijo na I. gimnaziji v Celju in za ga-stronome-hotelirje na srednji šoli za gostinstvo in turizem ter za programa mehanik kmetijskih in delovnih strojev in pomočnik v biotehniki in oskrbi na Šolskem centru Šentjur. Preveč prijav ima tudi Gimnazija Celje - Center, in sicer za programa umetniške gimnazije in predšolske vzgoje. Ravnatelj Gregor Deleja je vesel zanimanja za gimnazijski program, kjer je šola zapolnila vseh 112 mest, v programu umetniške gimnazije likovne smeri pa je prijav nekoliko več, kot je razpisanih mest, še bolj pa to velja za program predšolske vzgoje (105 prijav za 84 mest). Program je zanimiv, saj omogoča veliko študijskih poti. Pri izbiri bodočih dijakov bodo pomembni njihov uspeh v osnovni šoli in rezultati NPZ. ... in premalo Manj zanimanja, kot je bilo razpisanih mest, je za programe klasične in umetniške gimnazije glasbene smeri na I. gimnaziji v Celju. Manj je tudi prijav za gastronomsko-turističnega tehnika v srednji šoli za gostinstvo in turizem in za programe gradbenega in okoljevarstvenega tehnika v srednji šoli za gradbeništvo in varovanje okolja. Manj zanimanja je tudi za programe kmetijsko-podjetniškega tehnika, slaščičarja in živil-sko-prehranskega tehnika v Šolskem centru Šentjur ter za programe Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče. Tudi v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju letos ne morejo biti povsem zadovoljni, čeprav je ravnateljica Štefanija Kos Zidar optimistična in meni, da se bo slika do konca avgusta še spremenila in da skupni seštevek dijakov ni bistveno manjši. Presenetil je manjši vpis v program aranžerskega tehnika, kjer se pozna vpis v program medijskega tehnika in program umetniške gimnazije. Dijaki, ki so se vpisali, naj po besedah ravnateljice Zaradi snega, ki je zapadel minulo praznično sredo, in zaradi s tem povezanih organizacijskih težav je minuli praznični konec tedna odpadlo tradicionalno prvomajsko srečanje na Šmohor-ju, na katerem bi moral biti osrednji govornik predsednik države Borut Pahor. Zaradi napovedanega slabega vremena je prav tako odpadlo prvomajsko srečanje na Gra-ški gori. »Dan, ko bomo rekli, da nočemo bogatenja posameznika na račun večine, divje privatizacije, ko bomo zahtevali delovanje pravne države in inšpektorata za delo, ko bomo zahtevali boljše in dostojnejše življenje.« Kot je še opozoril, želi večina kapitalistov ukiniti praznik dela, ker naj bi domnevno zaradi tega izgubljali sto tisoče evrov. »Pozabljajo pa, da direktor brez delavcev ne more biti direktor podjetja, delavci pa lahko preživijo tudi brez direktorjev,« je še poudaril Zorko in pozval k strnitvi vrst delavcev in sindikata, da bi prvi maj spet postal dan upanja, ko bosta delu vrnjeni čast in oblast. ROBERT GORJANC Foto: GrupA ne skrbijo, saj bo pouk organiziran tako, kot mora biti, združili bodo le izvajanje splošnih predmetov za aranžerske in hortikulturne tehnike. Presežki Vsako leto nekaj učiteljev dopolnjuje obveznosti na drugih zavodih, ravnatelji se dogovorijo o možnih rešitvah in Kos Zidarjeva upa, da tudi letos ne bo presežkov. O njih govori ravnateljica Ekonomske šole Celje Bernarda Marčeta, vendar konkretnih podatkov še nima. Šola se s tem problemom ne ukvarja le zaradi majhnega vpisa, pač pa zaradi nasledstva združenih šol. Letos ima manj prijav za vse programe, zlasti pa za ekonomsko gimnazijo, kjer je prijavljenih osem kandidatov. Kljub temu bo prihodnje šolsko leto imela prvi letnik gimnazije in dva oddelka ekonomskih tehnikov, verjetno pa bo en oddelek kombiniran iz ekonomskih tehnikov in tehnikov varovanja. Za program prodajalec šola računa na naknadne prijave. »Ne vemo, koliko bodo učitelji lahko dopolnjevali na drugih šolah, gotovo pa bo nekaj tudi presežnih delavcev,« zaključuje Marčeta. TC AKTUALNO 3 es delamo za preživetje Zaradi močnega deževja in hladnega vremena je bilo na celjskem letnem bazenu manj ljudi kot prejšnja leta. Tisti udeleženci prvomajskega srečanja, ki so prišli, so bili dobro razpoloženi tudi zaradi glasbe Pihalnega orkestra Celje, dobro pa je bilo poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. »Še je vredno praznovati prvi maj!« Anketa med udeleženci prvomajskega zborovanja na celjskem bazenu Ob nedeljskem prvomajskem srečanju na celjskem letnem bazenu smo tri udeležence vprašali, kaj je motiv, da še praznujejo prvi maj, in kako gledajo na današnji položaj delavca. tožujem. A vem, da je težko nekaterim preživeti s 500 evri pokojnine. Jože Žuljevič, Celje: Včasih je bil golaž zastonj, zdaj pa je že sprememba. Že petindvajset let sem sicer v pokoju, ampak prvi maj mi še vedno veliko pomeni, enako kot mi je nekoč, ko sem bil zaposlen. Včasih je bilo »bolj fajn«, bolj živo, zdaj se ljudje malo družijo, vse se je stoodstotno spremenilo. Ljudje so nezadovoljni, ker težko živijo, ampak država nima denarja. Glede na razmere sem vesel, da sem v pokoju. Bil sem zasebnik, prevažal sem suhomesnate izdelke po Sloveniji. Zdaj dobim, kolikor sem plačeval, se ne pri- Alenka Črep, Celje: Mislim, da ima praznovanje prvega maja še vedno smisel, če drugega ne, smo malo prosti, se družimo in srečamo koga, ki ga že dolgo nismo videli. Prvomajska sporočila bi morala biti naslovljena na direktorje in ostale odločevalce, predvsem v Ljubljani, da bi malo drugače delali kot zdaj. Sicer pa bi bil čas, da bi delavci bolj odločno opozorili na svoje probleme. Predvsem na prekomerno delo, saj jim ne ostaja več nobenega prostega časa zase, morda samo sobota popoldne ali nedelja, malo je druženja, samo dela se še ves dan. In tako se tudi ruši družinsko življenje. Simon Žurej, Celje: Praznik dela je samo še spomin na trud naših prednikov, da so ustvarili naše gospodarstvo, in neka nostalgija. Na to prvomajsko srečanje sem prišel, da se srečam s sodelavci, s katerimi sodelujem celo leto in da bi se spomnili rezultatov med letom. Delavec mora danes dati več od sebe, kot je dal včasih, bolj se ga stiska in manj je možnosti za razvedrilo, manj je prostega časa, sploh v panogah, ki so bolj delovno aktivne. Pri nas v podjetju ni kršitev delovnega časa, možno pa je, da se kje drugje to dogaja. Sicer pa je to, da si delavec, danes veliko manj cenjeno. ROBERT GORJANC Foto: GrupA OB ROBU Hladen prvi maj, vroča sporočila Močno deževje, mraz in sneg ob prazniku dneva upora so dodobra krojili podobo letošnjih prvomajskih praznovanj. Obiskovalcev je bilo manj kot prejšnja leta, nekatera tradicionalna srečanja so celo odpadla. Zadnja leta se tudi ni mogoče upreti vtisu, da je prvomajskih srečanj s sindikalno vsebino, torej tudi z govori sindikalnih ROBERT GORJANC voditeljev, vedno manj. Kot bi zavladala nekakšna vsesplošna brezbrižnost zaradi razmer, v katerih živimo. Čeprav je razlogov, kot smo lahko v teh prvomajskih prazničnih dneh slišali iz različnih strani in zornih kotov, za sindikalni in delavski glas precej. Delovni inšpektorji tako ugotavljajo vedno več kršitev pravic delavcev, še največ glede delovnega časa, in sicer tako v zasebnem kot javnem sektorju. Delo, ki traja več kot osem ur, tudi deset in več, postaja nekaj samoumevnega, s tem so v strahu pred izgubo službe bolj ali manj sprijaznjeni tudi mnogi delavci. Veliko je bilo mogoče slišati, tudi od zdravnikov, o stresu in izgorevanju na delovnem mestu ter negativnih posledicah, ki jih ima takšno stanje za zdravje delavcev. Po drugi strani predstavniki delodajalskih organizacij pravijo, da se pri nas še vedno premalo dela, da smo ena redkih držav, kjer je čas za malico še vštet v plačan delovni čas, in da nenazadnje tudi dva dneva praznika dela znižujeta konkurenčnost našega gospodarstva. Pred letošnjim praznikom dela so sindikalne centrale ponovno strnile vrste in enotno nastopile v izražanju delavskih in sindikalnih zahtev. Hladno vreme je morda nekatere govornike spodbudilo tudi k bolj vročim in udarnejšim sporočilom. Vsaj na celjskem bazenu smo lahko iz ust sindikalnega predstavnika slišali, da je spet prišel čas, ko bo treba povzdigniti glas, nastopiti odločneje, ko bo treba za prvega maja kot nekoč pripraviti demonstracije, ne le sproščena zabavna srečanja. Konkretizacija takšnih zahtev in namer na terenu je že druga zgodba. Narava dela se je v minulih desetletjih zelo spremenila. Upoštevati velja, da tudi mnogi delodajalci počasi ugotavljajo (na primer s projektom promocije zdravja na delovnem mestu), da je zdrav in zadovoljen delavec bolj učinkovit in tako posledično lahko tudi vreden boljšega plačila. Tako je lahko eno ključnih sporočil letošnjega prvega maja potreba po novem socialnem paktu, sporazumu, kakorkoli že to imenujemo, med delodajalci, sindikati in državo, ki bo delu in delavcu vrnil pomen in status, kot mu pripada v sodobni, tehnološko napredni družbi. Četrt stoletja osamosvojitve in četrt stoletja kapitalizma z vsemi iskanji, zablodami in napakami ter verjetno tudi z nekaterimi dobrimi rešitvami je zelo primeren čas za razmislek o »paktu stabilnost za delo«, ki bo Slovenijo poganjal naprej. Morda res proti Švici, za katero smo mislili, da bo prišla k nam že v letu ali dveh, ko smo ponovno oživeli kapitalizem s slovenskim obrazom. »Samo skupaj smo lahko močnejši« Z Andrejem Zorkom, izvršnim sekretarjem svobodnih sindikatov, ob prvomajski prireditvi v Celju Andrej Zorko je v vodstvu Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) med drugim pristojen za področje trga dela in delovnega prava. Gre za področji, na katerih je danes težišče sindikalnega boja in kjer prihaja do največ kršitev delavskih pravic. Katere delavske pravice so danes najbolj kršene? V bistvu so kršene vse pravice delavcev. Težava j e v tem, da se ljudem zdijo delavske pravice preveč samoumevne. Na primer osemurni delavnik postaja čedalje bolj preteklost. Delovni čas je najbolj kršen v trgovini, gostinstvu in gradbeništvu. V teh panogah so tudi najbolj kršene pravice do po- čitka in odmora. Največja težava pa so absolutno prenizke plače. Letos praznujemo 25-le-tnico osamosvojitve Slovenije in tudi četrt stoletja, odkar imamo kapitalistični sistem. Kaj se je v tam času zgodilo z delavskim razredom in kako se je v primerjavi s prejšnjim sistemom spremenil njegov položaj? Delavec je danes premalo spoštovan, včasih je bilo to precej drugače. Ni bilo primerov, da delodajalec delavcu ne bi izplačal plače za pošteno opravljeno delo. Danes je na žalost to nekaj normalnega, delavec postaja vedno bolj številka, stroj za doseganje Andrej Zorko, izvršni sekretar za trg dela in delovno pravo pri ZSSS, je prepričan, da mora prvi maj spet postati dan za demonstracije in odločno izražanje delavskih zahtev. ciljev peščice ljudi, ki se želijo bogatiti na račun delavstva. Tudi zaradi tega mora prvi maj spet postati dan, ko bomo dvignili svoj glas, ko bomo rekli, da nam je dovolj. Zdi se, da je delavce zajela nekakšna brezbrižnost zaradi strahu pred izgubo službe in pravic, ki jih še imajo, in da ni več pravega uporniškega duha ter da je tudi pri sindikatih aktivistični naboj popustil, o čemer morda priča vedno manj prvomajskih srečanj s sindikalno vsebino in govori vas sindikalistov? Sindikati se seveda tudi moramo prilagoditi nekaterim družbenim spremembam. Dejstvo je, da bi morali marsikaj spremeniti tudi v načinu svojega delovanja, da bi lahko učinkoviteje zastopali pravice zaposlenih. A je treba tudi vedeti, da je moč sindikata predvsem v delavstvu, ki se kaže takrat, ko delavci stopijo skupaj in s pomočjo sindikata nastopijo proti delodajalcem, kapitalistom in proti državi, katerih edini cilj je očitno kršenje pravic delavk in delavcev. Sindikat sam težko karkoli naredi. Treba je vedeti, da samo argumenti in dokazi za pogajalsko mizo zelo težko dosežejo nek uspeh, če sindikat za seboj nima mase ljudi. Letos ste se ob prvem maju združile vse sindikalne centrale. Ali je to napo- ved, da boste šli sindikati v odločnejši boj za delavske pravice? Sindikati smo že večkrat pri večjih akcijah nastopili skupaj in s tem pokazali enotnost, da nas vodi isti cilj. Vsekakor je v Sloveniji treba narediti še korak naprej pri združevanju sindikalnih central, kajti samo skupaj smo lahko močnejši. Lahko kmalu pričakujemo konkretne poteze v smislu zaostrovanja sindikalnih stališč in zahtev? Na kršitve delavskih pravic stalno opozarjamo in da je treba v ureditvi na tem področju nekaj spremeniti. Če se bodo kršitve stopnjevale, plače delavk in delavcev pa zniževale in bodo ti vedno težje živeli, bomo sindikati morali poseči tudi po drugih oblikah sindikalnega boja. ROBERT GORJANC Foto: GrupA 4 GOSPODARSTVO Lov na Štormanove bančne račune Je premoženje celjskega gostinca večje, kot ga je priznal sodišču? - Bivši zaposleni zahtevajo manjkajočih pet pokojninskih let Kako se bo končal zaplet z znanim hotelom Celeia, ki ga je od KBM Leasinga odkupila celjska družba Eu-rotas hoteli in ga v začetku leta 2014 v za mnoge neprijetnih okoliščinah prevzela Štormanu, ne stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas ne direktor Eurotasa Tomaž Krajnc ne želita razkriti. Gostišče v Šmarju pri Jelšah (na fotografiji), ki ni imelo srečo z izborom najemnika, pa bo šlo kmalu na dražbo. V teh dneh minevata dve leti, odkar je sodišče na zahtevo družbe KBM Leasing razglasilo osebni stečaj znanega celjskega gostinca Zvoneta Štormana. Vse kaže, da postopek še kar nekaj časa ne bo končan. Stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas pravi, da je to eden najtežjih stečajev v njeni karieri. Poleg tega, da ima kot upraviteljica Štormano-vega stečajnega premoženja »na glavi« številne pravdne zadeve, bodisi kot tožitelj ali toženec, je v tem postopku, dodaja Markovičeva, zelo veliko administriranja, saj mora nenehno pripravljati odgovore na številna vprašanja državnih in upravnih organov, a tudi upnikov. Od lanskega septembra, ko je sodišče zavrnilo predlog Zvoneta Štormana za odpust obveznosti, se stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas veliko ukvarja tudi z iskanjem premoženja bivšega gostinca. Tudi v Španiji in Nemčiji Kot je znano, je ugovor glede odpusta obveznosti (to je tistih obveznosti, ki jih ne bo mogoče poplačati s prodajo stečajne mase) podal KBM Leasing, ki jet ugotovil, da Štorman sodišču ni predal popolnega seznama svojega premoženja. Med podatki ni bilo nepremičnine v Šmarju pri Jelšah in počitniškega apartmaja na otoku Tenerife v kraju Puerto de la Cruz, manjkal je tudi podatek o bančnem računu, ki ga je Štorman odprl v Avstriji. Celjski gostinec je takrat v svoj zagovor zatrjeval, da res nima nobenega premoženja, da je njegov edini dohodek mesečna pokojnina in da živi v garderobni sobi stanovanja v Šempetru. Vendar se je v kasnejših mesecih izkazalo, da račun v eni od avstrijskih bank ni edini, ki ga je Štorman zamolčal. Markovičeva je namreč o bančnih računih, morebitnih gotovinskih transakcijah ter premičnem in nepremičnem premoženju poizvedovala tudi v Italiji, Vatikanu, Španiji, Švici in Nemčiji. Iz Švice in Vatikana odgovora ni dobila, v Španiji in Nemčiji pa so ji potrdili, da ima Štorman pri njih odprt račun. Ker ji podrobnejših podatkov niso hoteli dati, je za posredovanje prosila sodišče. Ali je bilo to kaj bolj uspešno od stečajne upraviteljice, še ni znano. Šmarsko gostišče kmalu naprodaj Upniki so v osebnem stečaju Zvoneta Štormana prijavili za malo manj kot 6,5 milijona evrov. Največji upniki so KBM Leasing, zavod za pokojnin- sko in invalidsko zavarovanje in bivši zaposleni, ki jim je Štorman ostal dolžen nekaj plač, regres za letni dopust in še nekaj drugih plačil, povezanih z delom, ter odpravnine. Večina upnikov bo, kot kaže, ostala praznih rok, saj izkupiček od prodaje premoženja ne bo velik. Stečajna upraviteljica je do zdaj prodala le nekaj premičnin, prva večja dražba za nepremičnine bo v prihodnjih mesecih. Na njej bo poskušala prodati polovico gostišča v Šmarju pri Jelšah. Druga polovica je namreč v lasti Štormanove soproge. Gostišče v Šmarju je kmalu po stečaju vzela v najem podjetnica Vera Krivec in marsikaj obljubljala, med drugim tudi to, da bo lokal odkupila, vendar nobene od obljub ni uresničila. Ker tudi najemnine ni plačevala, je stečajna upraviteljica januarja prekinila najemno pogodbo, vendar Krivčeva kljub temu ni hotela zapustiti šmarskega gostišča. To je storila šele konec prejšnjega meseca, potem ko ji je upraviteljica zagrozila s sodno izselitvijo. Vera Krivec ni ostala dolžna le stečajni upraviteljici. Nekaj bivših delavcev, ki jih je zaposlila v gostišču, namreč trdi, da jim ni plačala prispevkov za pokojninsko in socialno zavarovanje, dolgovala naj bi jim tudi plače za januar. Zato so jo prijavili inšpektoratu za delo, zaradi nekaterih drugih nezakonitih poslov so proti njej na policiji vložili tudi ovadbe. V boj za delovno dobo Dolgovi, ki jih ima do svojih bivših zaposlenih Vera Krivec, niso nič proti tistemu, kar je svojim delavcem ostal dolžen Zvone Štorman. Ker zanje več let ni plačeval prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, so nekateri ostali tudi brez petih pokojninskih let. »Takšnih nas je kar 95. Štorman sicer prispevkov ni nehal plačevati vsem hkrati, tako da nam ni dolžen vsem enako. Če bi sešteli ves ta dolg, pa bi bil znesek enormen,« razočaran in jezen pripoveduje kvalificiran natakar Franc Kozole iz Nove Cerkve. Triindvajset let je stregel v lokalih nekdaj enega najuspešnejših gostincev pri nas, nekaj časa je lokal v Vojniku tudi vodil. Štormanu je bil zvest vse do lani, čeprav so pred zaprtjem in kasnejšim stečajem plače redno zamuja- le. »Nanje smo čakali po več mesecev. Na koncu nismo vedeli niti, kateri mesec smo sploh dobili plačan in kateri ne,« o agoniji pripoveduje Ko-zole. Ta se je po zaprtju gostišč, tik pred stečajem, zaposlil pri Štormanovi hčeri Elizabeti, ki je z novoustanovljenim podjetjem prevzela vodenje gostišča v Šempetru. »Nikogar ne zanima, kako preživiš« Kot pravi Kozole, ga najbolj boli sedanji odnos nekdanjega delodajalca in državnih ustanov do njega osebno ter ostalih nesrečnih delavcev, ki so kljub poštenemu delu ostali brez zasluženega denarja in plačanih prispevkov za pokojninsko dobo. »V zadnjem letu sem prejel zgolj šest plač, a še te z večmesečno zamudo. A očitno je bilo državnim organom prikazano polno izplačilo. Glede na izračun finančne uprave bi moral plačati še dohodnino. Od plač, ki jih nikoli nisem prejel,« razlaga Kozole, ki je v zadnjem letu izgubil tudi zaupanje v slovenski sodni sistem in pravno državo. Kot pravi, preprosto ne razume, kako so lahko vsi pozabili na zaposlene, medtem pa gostinčeva hči pod okriljem novega podjetja vodi isti lokal. Nepopolne terjatve Kozole trdi, da višina terjatev, ki so jih prijavili delavci, ni točna. »Čeprav podatki o dolgu niso bili pravi, smo bili zaposleni lani spomladi na sedežu sindikata v Celju primorani podpisati, da se z njimi strinjamo, če smo želeli, da so se uvrstili na seznam terjatev. Podpisali smo v upanju, da bomo prejeli vsaj nekaj,« razlaga sogovornik, ki je odločen, da bo poiskal pravico. Kot pojasnjuje, je ključno, kar bi rad dosegel, priznanih pet let delovne dobe. Kozole je pravico in poplačilo odločen poiskati, ob čemer poudarja: »Delavci želimo le, da se nas obravnava korektno.« JANJA INTIHAR LEA KOMERIČKI Foto: GrupA PRAZNJENJA GREZNIC/MKČN PO NASELJIH VODOVOD - KANALIZACIJA JAVNO PODJETJE, d.o.o. Lava 2a, 3000 Celje Maj - občina Vojnik LINDEK LIPA PRI FRANKOLOVEM NOVA CERKEV NOVAKE PODGORJE POD ČERINOM POLŽE RAKOVA STEZA RAZDELJ RAZGORCE ROVE SELCE Junij - občina Vojnik SOCKA STRAŽA PRI DOLU STRAŽA PRI NOVI CERKVI STRAŽICA TOMAŽ NAD VOJNIKOM TRNOVLJE PRI SOCKI VELIKA RAVEN VERPETE VINE Tel.: (03) 42 50 300 Boris Kupec prevzel vodenje Elektra Celje S 1. majem se je začel 4-letni mandat novega predsednika uprave Elektra Celje Borisa Kupca. Rade Knežević, ki je družbo vodil mandat in pol, je konec lanskega leta odstopil, razlog za odstop je bil osebne narave, saj je lani izpolnil pogoje za upokojitev. Boris Kupec, letnik 1958, je bil v Elektru Celje zaposlen od leta 1990. Do zdaj je opravljal vodilne funkcije na različnih delovnih mestih. Bil je vodja sistema obratovanja distribucijskega omrežja, vodja enote trženja z električno energijo in vodja enote upravljanja distribucijskega omrežja. Leta 2004 je postal izvršni direktor enote upravljanja distribucijskega omrežja, leta 2007 vodja razvoja, leta 2010 izvršni direktor za tehnično področje, leta 2013 pa so ga izbrali za direktorja tega področja. JI, foto: arhiv Elektro Celje Novi predsednik uprave Elektra Celje Boris Kupec je aktiven tudi na političnem področju. Leta 2014 je na listi SMC kandidiral v državni zbor in bil pri tem neuspešen. Uspelo pa mu je na lokalnih volitvah, na katerih je bil izvoljen za svetnika v Občini Prebold. Lastniki Thermane o prejemkih uprave Po januarski seji, na kateri je sprejela nekatere spremembe statuta in imenovala nov tričlanski nadzorni svet, se bo jutri (petek) ponovno sestala skupščina laške Thermane. Skupščino sestavljata le bank, ki je s pretvorbo 12 še dva delničarja - Druž- milijonov evrov svojih ter-ba za upravljanje terjatev jatev v kapital postala sko- raj 100-odstotna lastnica zdravilišča, in Borut Dolar, ki je v postopku prisilne poravnave v kapital prenesel skromnih 300 evrov svojih terjatev do podjetja. Na tokratni seji naj bi lastnika sprejela politiko prejemkov poslovodstva ter imenovali novega člana nadzornega sveta. Uroš Janževič, predstavnik slabe banke, je namreč odstopil. Zamenjal naj bi ga Rudi Grbec, nekdanji predsednik uprave Is-trabenza. JI GOSPODARSTVO 5 Sodišče zavrnilo Simerja Vodstvo podjetja predlagalo poenostavljeno prisilno poravnavo - Prihodki v zadnjih letih strmo navzdol, izguba lani navzgor Sodišče je zavrnilo predlog celjskega podjetja Simer o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. Po ugotovitvah sodišča Simer ne sodi med družbe, ki lahko predlagajo takšen postopek. Zakonodaja namreč določa, da se lahko postopek poenostavljene prisilne poravnave uvede v podjetjih, ki sodijo med mikro družbe z manj kot deset zaposlenimi ali majhne družbe, ki imajo manj kot 50 zaposlenih. Simer pa, ugotavlja sodišče, ne izpolnjuje tega kriterija. V svojih poslovnih poročilih za leti 2013 in 2014 je celo sam navedel, da je velika družba, pa tudi v poslovnem registru je razvrščen med srednje velike družbe. V svojem poslovnem poročilu za leto 2015 je sicer zapisal, da sodi med majhne družbe in da je v poročilu za leto 2014 prišlo do pomote pri navedbi števila zaposlenih, saj tudi v tem letu pri njih ni bilo zaposlenih več kot 50 ljudi. Vendar, navaja sodišče, lansko poslovno poročilo v času, ko je odločalo o tem, ali se v podjetju lahko začne postopek poenostavljene prisilne poravnave, še ni bilo javno objavljeno. Zato se je oprlo le na javno objavljene podatke. Ti razkrivajo, da je bilo konec leta 2013 v Simerju zaposlenih 61 ljudi, leto kasneje pa 54. Pojasnilo, da gre za pomoto, ne zadošča, pravi sodišče. Poleg tega mora pod- jetje, da ga prerazporedijo iz ene v drugo kategorijo, v primeru Simerja iz srednjega v malo podjetje, kriterij o številu zaposlenih izpolnjevati dve poslovni leti zapored. Na DUTB dva milijona terjatev V Simerju o razlogih, zakaj potrebujejo poenostavljeno prisilno poravnavo, še ne želijo govoriti. Direktor Simon Erjavec je povedal le, da se bodo na sklep sodišča najverjetneje pritožili, več podrobnosti naj bi bilo znanih prihodnji teden. Podatki iz letnih poročil, objavljenih na spletnih straneh Ajpesa, razkrivajo, da je podjetju zadnja leto krepko upadel promet. Leta 2011 je ustvarilo 7,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, predlani 2,4 milijona, lani pa le še 2,1 milijona evrov. To je manj, kot je podjetje lani imelo čiste izgube, ki je znašala kar 2,9 milijona evrov. Kot je raz- vidno iz podatkov, ki jih je Ajpes na svojih spletnih straneh objavil 3. maja, je izguba predvsem posledica slabitev v višini 3,2 milijona evrov. Simer je med podjetji, katerih terjatve so prešle na slabo banko. Gre za malo več kot dva milijona evrov terjatev, ki so jih do podjetja imele NLB, Abanka in Banka Celje. Družba za upravljanje terjatev bank je novembra lani objavila javni razpis za zbiranje zavezujočih ponudb za odkup teh terjatev, izklicna cena je bila milijon evrov. Zanimanja za nakup ni bilo, kaj nameravajo narediti s terjatvami do tega znanega celjskega proizvajalca in dobavitelja oken ter vhodnih in notranjih vrat, pa v slabi banki ne želijo razkriti. JANJA INTIHAR Za petino več dobička Zreški Unior tudi letos posluje dobro. V prvih treh mesecih je ustvaril 44 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot v enakem lanskem obdobju. Veliko več ima družba letos čistega dobička. V prvih treh mesecih je znašal 3,8 milijona evrov, kar je za dobro petino več kot lani konec marca in za 8 odstotkov več, kot je načrtovalo vodstvo. JI ENERGETIKA CELJE Letos manj stečajev PREKLOPITE na PLIN Na Celjskem je letos, vsaj za zdaj, nekoliko manj stečajev podjetij, manj je tudi osebnih stečajev. Po podatkih, objavljenih na spletnih straneh Ajpesa, je sodišče od 1. januarja objavilo stečaj v 48 podjetjih. Gre za manjše družbe, ki so se večinoma ukvarjale s trgovinsko, z gostinsko ali gradbeno dejavnostjo. Med javnosti bolj znanimi propadlimi podjetji sta tudi pekarna Boč iz Zbelovega in Tukano, ki se je ukvarjalo s prodajo hrane za živali. Lani v enakem času je na Celjskem šlo v stečaj 54 podjetij. Prisilna poravnava se je do zdaj začela le v enem podjetju, lani v treh, za postopek poenostavljene prisiljene poravnave se je letos odločilo sedem podjetij, lani šest. Za poenostavljeno prisilno poravnavo so se med drugim odločili v podjetjih Leonardo, Gradia in Ceing ter tudi v Košarkarskem klubu Elektra. Bolj kot podjetja imajo na Celjskem finančne težave posamezniki. Zaradi prezadolženosti se je letos za osebni stečaj odločilo že malo več kot 200 ljudi, kar je sicer za približno 70 manj kot lani v enakem času, vendar so številke še vedno visoke. Leta 2012 je na primer sodišče v celem letu prejelo 301 predlog za osebni stečaj, leta 2013 je bilo predlogov 423. Lani se je za osebni stečaj odločilo 643 posameznikov. Približno toliko kot lani je letos osebnih stečajev samostojnih podjetnikov. Sodišče je v prvih štirih mesecih sprejelo 14 sklepov, lani v enakem času petnajst. JI ta^A EUROSERVIS MREŽA SERViSOV ZA VSE ZNAMKE iN STAROSTi VOZi V J/m VftSftVTOOSVHJ PREGLED IN POLNJENJE AVTOKLIM MENJAVA KOMPRESORJA - \ ŽE OD 39,99 € NAPREJ 10% POPUST ШШ CENA VKLJUČUJE DDV. Ponudba velja le v Euro servis . , ., ._ ... Celje d.o.o. Izbranlh Eur°serVlslh Bežigrajska cesta 17 v vaši bližini: 3000 Celje T: 03/ 426 44 00 M:041 774 311 Euroservis Avtoservis Damjan Šmit Rona savinjska cesta 24 Zgornje Roje 29 3330 Mozirje 3311 Šempeter v t: 03/ 58 33 215 savinjski dolini m: 041 403 181 m: 041 411 342 e: robert.vasle1@siol.net Euroservis Žgajner - Žis neodvisni servis vozil renault Zgornje negonje 36a 3250 rogaška slatina T: 03/ 818 22 74 M: 051 646 441 Linije zarisane, manjka le še denar Po letih prizadevanj in poskusov vendarle vedno bliže mestni avtobusni promet nareka. CELJE - Eden večjih občinskih projektov je vzpostavitev javnega mestnega potniškega prometa. V preteklosti so že bili takšni kratkotrajni poskusi za dosego tega cilja, tudi z brezplačnimi linijami, kot je povedal župan Bojan Šrot, a se niso obnesli in so avtobusi vozili prazni. Zato so avtobusne linije v mestu zaenkrat še vedno le del medkrajevnega javnega potniškega prometa. Kot kaže, bi se nov poskus vendarle lahko uresničil, saj so, potem ko je občina lani odkupila zemljišče in stavbo na še neizgra-jenem severnem delu vezne ceste, vzpostavljeni pogoji za preboj kar zadeva ta projekt. Kot si predstavlja Bojan Šrot, bi po dograditvi severne vezne ceste, ki bi povezala Hudinjo in Novo vas z Lavo, lahko uredili linijski sistem v obliki osmice ali dveh prometnih kril. Linijska shema »Skupna linija je predvidena po Ulici mesta Grevenbroich, Kersnikovi ulici in do Gimnazije Celje - Center, potem bi en del šel po Ljubljanski in Čopovi ulici, proti Lavi in Ostrožnemu ter po novozgrajeni severni cesti nazaj na Grevenbroichevo. Drugi del bi šel po Levstikovi ulici in Mariborski cesti do Hudinje ter po severni vezni cesti spet v Grevenbroichovo,« je zasnovo dveh linij opisal celjski župan. Kot je še povedal, želijo ob vzpostavitvi mestnega potniškega prometa urediti tudi celovito podporno infrastrukturo in postajališča opremiti z informacijskimi tablami, ki bi prikazovale čas do prihoda avtobusov, podobno kot je to na postajah podzemne železnice. Zaradi pogostejših voženj, kar je ključno, kot je še povedal Bojan Šrot, je predviden nakup šestih do osmih manjših avtobusov. Javno-zasebno partnerstvo Sistem mestnega potniškega prometa v Celju je zamišljen v obliki javno-zasebne-ga partnerstva. »Predstavljamo si ga tako, da MOC z nepovratnimi sredstvi in s svojim deležem zagotovi informacijsko infrastrukturo, >ticketing<, in nakupi avtobuse, ki bi jih upravljal zasebni partner,« pojasnjuje Šrot, ki si ne predstavlja, da bi občina zaposlovala avtobusne voznike. A je prepričan, da je javno-zasebno partnerstvo najboljša rešitev, pri čemer je treba jasno določiti razmerja med partnerji. Med pomembnejšimi učinki vzpostavitve mestnega potniškega prometa bodo tudi zmanjšanje onesnaženja zraka s prašnimi delci, manjši pritisk na različna parkirna mesta v mestnem jedru in povečanje udobja vožnje za mnoge ljudi. Izvedba projekta odvisna od razpisov »Strošek prevoza bo moral biti znosen, pri čemer nisem pristaš brezplačnih mestnih prevozov, ker vemo, da nič na svetu ni zastonj,« pravi župan. Napovedal je še, da če se bosta poskusni liniji obnesli, bodo mreže mestnega potniškega prometa še razširili. Uresničitev projekta je odvisna od pridobitve evropskega denarja, ki je namenjen za izvedbo trajnostnih urbanih strategij. Mestna občina Celje pri tem računa na deset milijonov evrov, pri čemer bi bil milijon evrov namenjen za trajnostno mobilnost, torej tudi za mestni potniški promet. Celjski župan upa, da se bodo dela lahko začela že letos. »Na enem delu smo že izvedli kar precej nasipov kot začasne deponije s posameznih gradbišč. Gre za material, ki je uporaben za spodnji ustroj prihodnje ceste.« ROBERT GORJANC Stare veščine za mladostno ustvarjalnost ŠENTJUR - Ljudska univerza je s partnerji v preteklih dneh končala enoletni projekt evropskega teritorialnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško. Projekt z naslovom Rok4 je namenjen raziskavi rokodelskega bogastva v občinah Šentjur, Kočevje in na hrvaški strani v Mariji Bistrici in Štrigovi. Za 175 tisoč evrov vredni projekt so iz evropskega sklada za regionalni razvoj pridobili skoraj 150 tisoč evrov. Osnovna teza projekta je bila, da moč rokodelstva iz preteklosti daje znanje sedanjosti in ohranja prihodnost. Vodilni partner v projektu je bila Ljudska univerza Šentjur. Kot je dejala v. d. direktorice Alja Polenek, so učence srednjih in osnovnih šol želeli spodbuditi, da bi spoznali te veščine in morda v sebi poiskali talente ter strasti, s katerimi bi to znanje ohranjali, morda pa tudi uporabili kot svoj poklic. Med konkretnimi cilji so bili obnova kovačije v Štrigovi, oblikovanje didaktičnega gradiva in videozapis vseh projektnih vsebin vseh sodelujočih partnerjev. Krušna peč in lončarsko vreteno V veliki meri gre pri projektu za promocijo kulturne dediščine, nastali materiali pa bodo koristni tako za turistične namene kot za etnološko ohranjanje izročila. Vsi partnerji so na svojem območju raziskali peko kruha in lončarstvo ter izpostavili svoje posebnosti. Ob tem so se Šentjurčani še posebej posvetili pletarstvu, na Kočevskem so obudili izdelovanje intarzij, Hrvatje pa kovačijo in izdelovanje lesenih igrač ter lectarstvo. Kot še dodaja Alja Polenek, si lahko po projektih Rok4 in Kult pro obetamo nadaljevanje. »Zametki novega projekta so že vidni, udeleženci in partnerji smo bili s sodelovanjem zadovoljni. Izoblikovali smo stabilno partnerstvo in zdaj moramo samo še izoblikovati sveže ideje, nov čezmejni razpis Slovenija-Hrvaška je namreč že odprt.« StO Foto: arhiv LUŠ Obnova železnice v Laškem Za novi most v Rimskih Toplicah v pripravi novi OPPN Občina Laško je nedavno obnovila križišče Jagoče-Brečko na priključku državne ceste Štore-Svetina-Laško, s čimer sta bili izboljšani preglednost vozišča in varnost v cestnem prometu. V delu obnove dotrajanega vozišča je sodelovala tudi Krajevna skupnost Laško, ta investicija pa je stala 11 tisoč evrov. Že v letu 2014 je bila na območju križišča z občinsko javno potjo urejena tudi javna razsvetljava. LAŠKO - V občini bodo v bližnji prihodnosti deležni obsežnejših posodobitev železniškega omrežja in pripadajočih cestnih objektov v okviru modernizacije proge Celje-Zidani Most. V Rimskih Toplicah je v načrtu tudi gradnja novega mostu, za kar bo treba pripraviti občinski podrobnejši prostorski načrt (OPPN). Modernizacija omenjene proge, ki bo omogočala večjo hitrost vlakov in tudi večjo varnost, sodi v sklop prenove evropskega infrastruk-turnega omrežja ter V. in X. panevropskega prometnega koridorja. Naročnica projekta je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo. Na celotni progi bodo v okviru del vgrajeni nove tirnice in betonski pragovi, kretnice bodo ogrevane. Predvideno je zaprtje nivojskih križanj v Trubarjevi ulici v Laškem, v Marija Gradcu pri igriščih za tenis in v Rimskih Toplicah. Na železniški postaji v Laškem bo zgrajen podhod za pešce in kolesarje ter omogočen dostop potnikov na peron z dvigali. Stara in dotrajana stavba skladišča bo porušena, namesto nje bodo uredili parkirišče za 29 vozil in dve parkirni mesti za invalide. Na nasprotni strani bodo uredili parkirišče še za 43 osebnih vozil in dve parkirišči za invalide. Zaradi ukinitve obstoječih nivojskih prehodov bodo v Marija Gradcu zgrajeni nov cestni podvoz, dva mostova na Lahomnici, most čez Savinjo s pripadajočimi cestnimi navezavami in dostop do Radobelj. Izvennivojski podhod, ki bo vodil do železniške postaje, bo zgrajen tudi v Rimskih Toplicah. Zaradi ukinitve nivojskih prehodov bo treba zgraditi še navezovalne ceste na obstoječe lokalno in državno cestno omrežje na območju Globokega. Most dotrajan in nevaren Občina Laško je s sklepom župana Franca Zdolška začela postopke za pripravo občinskega podrobnejšega prostorskega načrta za Rimske Toplice. Novi OPPN bo določal prostorske podlage za uresničitev nekaterih večjih infrastrukturnih projektov v Rimskih Toplicah, ki so povezani z modernizacijo železniške proge Celje-Zida- ni Most in obnovo državnega cestnega omrežja na odseku Rimske Toplice-Jurklošter. Novi OPPN bo tudi podlaga za gradnjo novega mostu čez Savinjo v Rimskih Toplicah. Most, ki so ga pred kratkim zasilno obnovili, je namreč že zelo dotrajan in neustrezen glede poplavne varnosti. Občina Laško je sklep za pripravo postopkov za novi OPPN že poslala na ministrstvo za infrastrukturo, ki bo objavilo javno naročilo za izdelovalca OPPN. Ta naj bi osnutek prostorskega dokumenta pripravil do začetka julija, sledili bosta morebitna celovita presoja vplivov na okolje in dopolnitev osnutka. V začetku oktobra sta predvideni enomesečna javna razgrnitev in tudi javna obravnava OPPN za Rimske Toplice. ROBERT GORJANC u o o « Fotografije narave ob dnevu Zemlje KOZJE - Na gradu Podsreda v teh dneh ni na ogled le zanimiva fotografska razstava Polone Gorišek o naravi in živalskem svetu Kozjanskega parka, temveč lahko vidite tudi najboljše izdelke fotografskega natečaja z naslovom Kozjansko. Ob dnevu Zemlje so razstavo pripravili v zavodu Kozjanski park, ki je natečaj razpisal na temo krajine, narave, kulture, tihožitja in ljudi. Sodelovalo je osem avtorjev, vsak je lahko oddal do deset fotografij. Skupno so prejeli 72 fotografij, med katerimi je komisija izbrala najboljšega avtorja in najboljšo fotografijo v vsaki kategoriji. Za najboljšega avtorja je bila izbrana Polona Gorišek, v kategoriji krajina je priznanje za najboljšo fotografijo z naslovom Strele prejel Franci Strmecki, v kategoriji narava je bila kot najboljša izbrana fotografija z naslovom Kobilar in sršen, katere avtor je Branko Brečko, v kategoriji ljudje je priznanje prejela fotografija z naslovom Otroške radosti avtorja Silva Poloviča. V kategoriji kultura in tihožitje nagrade niso bile podeljene. Ob dnevu Zemlje so predstavili tudi zbornik literarnih del osnovnošolcev, ki so letos ustvarjali pod naslovom Stročnice kot pravljična bitja. TC Malo zanimanja za subvencije ROGAŠKA SLATINA - Občina je pred časom objavila razpis za sofinanciranje gradnje malih komunalnih čistilnih naprav. Kljub temu, da je v proračunu zagotovila denar za okoli 50 subvencij, je bilo zanimanja za tovrstno pomoč malo. Na naslov občinske uprave je prispelo okoli deset vlog, le sedem jih je ustrezalo pogojem. Župan Rogaške Slatine mag. Branko Kidrič meni, da je k slabemu odzivu občanov prispevalo več dejavnikov. Med drugim to, da je država spremenila zakonodajo in da rok za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ni več leto 2017, ampak leto 2023. In da bi lahko posamezna gospodinjstva predelala obstoječe greznice, tako da bi lahko tudi te služile kot male komunalne čistilne naprave. Kot je še dodal Kidrič, ljudje najverjetneje menijo, da je še čas, da se posvetijo tej obvezi. TS Vabijo italijanske turiste VELENJE - Pred začetkom poletne sezone so se v turi-stičnoinformacijskem centru odločili za nadgradnjo obstoječe spletne strani, ki si jo je v preteklem letu ogledalo več kot 40 tisoč uporabnikov. Zaradi nenehnega naraščanja spletnih tehnologij se večina turistov odloča za dopust na podlagi zanimive ponudbe na internetu. Zato so v velenjskem Tic-u naredili bolj pregledno spletno stran, ki nudi več informacij. Dodali so virtualno panoramo, ki vabi na virtualni sprehod po mestu, spletno stran so prilagodili mobilnim napravam in tabličnim računalnikom, vsebine pa oblikovali za različne ciljne skupine. Prav tako so spletno stran velenje-tourism. si prevedli v italijanski jezik. Zanimivo spletno stran si je mogoče tako poleg v slovenskem in italijanskem jeziku ogledati tudi v angleškem, nemškem in hrvaškem jeziku. BGO AYGOVA NAGRADNA FOTOGRAFIJA f Л 1 m roko 8. maj ob 16.00 KU D Svoboda N o f Stopimo skupaj in pomagajmo družinici, ki je zaradi zahrbtne bolezni izgubila ljubljeno mamico. Nastopajoči: mudske pevke ubrane strune oš griže ponikva ansambel p0kl0n vrtec griže zakapane moška vokalna navihani muzikanti ansambel g0zdnik skupina un's trb0ul in maj verdev šanišeni Koncert bo povezovala: miran rudan ansambel smeh maja gorjup zdovc Za pomoč družini v obliki donacjjeje pri Delavski hranilnici odprt poseben transakcijski račun: SI56 6100 0001 3488 294, namen vplačila "Donacija za družino Jerman" Kje je ekipa Novega tednika in Radia Celje temeljito pregledala avtomobil Toyota Aygo? a) v AMZS delavnici b) v domači garaži □ sem naročnik c) v garaži nakupovalnega središča □ sem občasni bralec Novega tednika Ime in priimek: Naslov: Telefonska številka: Obkrožite pravilni odgovor in nam ga do 25. aprila pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanega nagrajenca bomo razglasili 28. aprila in mu podarili brisalce Bosch. Nagrado podarja podjetje Carglass, Mariborska cesta 166, Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Reorganizacija kulturne dejavnosti VELENJE - Galerija Velenje in Festival Velenje, ki se skoraj v celoti financirata z občinskim denarjem, bosta konec maja postala enovit javni zavod Festival Velenje. Razlog za združevanje je nižanje stroškov. Vsebina zaradi tega ne bo okrnjena, galerija bo namreč svoj program še razširila na center kreativnih industrij. Občinske strokovne službe so na pobudo velenjskega župana Bojana Kontiča lansko pomlad začele pripravljati spremembe na področju javnih kulturnih zavodov. Namen združevanja je čim več javnih zavodov povezati v skupen zavod in tako izboljšali kulturno ponudbo. Zaradi obstoječe zakonodaje je bilo mogoče na začetku združiti le dva javna zavoda, ki se pretežno financirata z občinskim denarjem. Decembra lani je tako mestni svet obravnaval predlog, da se začne postopek združevanja Festivala Velenje in Galerije Velenje. V marcu so mestni svetniki sprejeli sklep o izstopu soustanovitelja podjetja Gorenje iz javnega zavoda Galerije Velenje. Na zadnji seji mestnega sveta so sprejeli osnutek Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Festival Velenje. Galerija Velenje bo s pripojitvijo k festivalu prenehala obstajati kot javni zavod in bo predstavljala notranjo organizacijsko enoto novega zavoda. Podjetje Gorenje je vsa leta do zdaj financiralo plačo direktorice, zdajšnja Stanislava Pan-geršič se bo kmalu upokojila. Ker je namen združevanja varčevanje, sta občina in Gorenje sklenila dogovor, da bodo ta denar, ki so ga doslej namenjali za plačo direktorice, namenili financiranju novih vsebin. Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti v velenjski občini, je še dodal, da je pripojitev galerije prvi del reorganizacije. BGO Kolesarji naj bi že prihodnje leto po tem prometnem in nevarnem odseku vozili veliko bolj varno. Dolgo pričakovano pot bodo, kot kaže, vendarle lahko zgradili na prvotno začrtani cenejši trasi na severni strani obstoječe regionalne ceste. Od Celja do Žalca bo kolesarska steza Celjanom vendarle uspel dogovor z lastniki zemljišča - Po kolesarski stezi že prihodnje leto CELJE, ŽALEC - Obe občini si že dlje časa prizadevata, da bi se povezali tudi s kolesarsko stezo. Da bi se to uresničilo, manjka le še odsek kolesarske poti med Medlogom in Levcem. Zapleta se pri nakupu zemljišča. A kot kaže, se je Celjanom le uspelo z lastniki bližnjega polja dogovoriti za odkup. To je prvi korak do varne kolesarske poti, po kateri bi se lahko zapeljali že prihodnje leto. Nezgrajena kolesarska povezava med Levcem in Medlogom je že dolgo pereč problem, saj morajo kolesarji odsek prevoziti po zelo prometni cesti izven naselja. Omenjena kolesarska pot bi hkrati zaokrožila kolesarsko povezavo med Celjem in Žalcem. Kot pojasnjujejo v obeh občinah, kolesarska steza še ni zgrajena predvsem zaradi številnih neuspelih poskusov dogovora o odkupu zemljišča. Kot so potrdili v Mestni občini Celje, bodo verjetno kmalu vendarle podpisali kupoprodajno pogodbo. Dogovori z večinskim lastnikom Danilom Goriupom, ki v pogovorih zastopa tudi interese preostalih solastnikov, se namreč končujejo. Trenutno večinski solastnik pridobiva pooblastila preostalih solastnikov iz tujine. O trenutnem dogajanju in skorajšnjem razpletu je celjska občina že obvestila tudi direkcijo za infrastrukturo. Gre namreč za državno cesto, zato je za gradnjo kolesarske poti zadolžena država. Predstavniki direkcije so konec februarja na sestanku v Celju dejali, da bodo, če bo nakup izveden, poskušali še v letu 2016 zagotoviti sredstva za projekte, v prihodnjem letu pa za gradnjo. Koliko bo celjska občina plačala za omenjeno zemljišče, kjer bodo zgradili 750 metrov kolesarske steze, še ni znano. Ta podatek bodo, kot so zatrdili, razkrili, ko bo prodajna pogodba uradno podpisana. Je pa znano, da je žalska občina za ureditev poti v letošnjem proračunu zagotovila pet tisoč evrov. Po desetih letih dogovor Razlog, zakaj na tem zelo prometnem in nevarnem odseku kolesarske steze še ni, je povsem slovenski -nezmožnost dogovora. Kot pojasnjujejo v žalski občini, so se s predstavnikom lastnikov omenjenega zemljišča o odkupu pogovarjali polno desetletje. Neuspešna je bila pred leti tudi takratna direkcija za ceste. V pogajanje se je nato vključila tudi celjska občina in kot kaže, je uspela presekati gordijski vozel. Da so dogovor s celjsko občino res sklenili, je potrdil tudi Danilo Goriup. Zaradi zastoja v pogajanjih so v Žalcu že resno razmišljali tudi o tem, da bi kolesarsko pot speljali po južni strani cestišča, kjer bi lahko, kot je pojasnil vodja urada za gospodarske javne službe pri Občini Žalec Aleksander Žol-nir, z rekonstrukcijo regionalne ceste zgradili dvosmerno kolesarsko stezo znotraj obstoječega cestnega omrežja in lastniške parcele. Čeprav bi bila gradnja kolesarske steze na južni strani cestišča dražja, treba bi bilo preurediti tudi križišče, je žalska občina naročila in plačala tudi izdelavo te projektne dokumentacije. Kljub temu so v Žalcu dogovora veseli. Tako lahko kolesarji res upajo, da se bodo v letu ali dveh med sosednjima občinama varno vozili tudi s kolesi. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Pomembna protipoplavna pridobitev Manj kaznivih dejanj MOZIRJE - V kraju je bilo uradno odprtje novega Loškega jezu na reki Savinji. Nov jez, v bližini Mozirskega gaja, ki je nadomestil dotrajanega, je omogočil večjo poplavno varnost tega dela Mozirja. S spremenjeno krono jezu je znižana gladina stoletnih visokih voda za več kot pol metra. Dosedanji Loški jez so pretekle ujme močno poškodovale in to še posebej med poplavami pred štirimi leti. Za nov jez je bila med drugim znižana krona jezu, podaljšan je bil prelivni rob, poskrbljeno je bilo za ribiško stezo, sanirane so bile zajede nasipa. Ministrstvo je naložbo, ki jo imenuje mozirski prag, obljubljalo kar desetletje in jo prestavljalo iz leta v leto. Gre za tristo tisoč evrov vredno naložbo, v sodelovanju med ministrstvom za okolje in prostor ter občino. Občina je financirala projektno dokumentacijo in poskrbela za zemljišča ter gradbeno dovoljenje, ministrstvo bo plačalo investicijsko dokumentacijo, gradbena dela in opravljanje nadzora. Odprtja se je udeležila ministrica Irena Majcen. BJ ▲ 3 antic hujšanje , garantiran usp ...„u,utnemasaže -■■'carboy dvomesečna^ .ingl * osebni u te\esa V menwesneJfn nadzor * ^Srane 0 50 20 60 TOPFIT 040 50 2060 www.top-fit.si VELENJE - Na območju Policijske postaje Velenje je bilo lani manj kaznivih dejanj, tatvin in vlomov v objekte, manj kršitev javnega miru in manj cestnoprometnih nesreč kot v preteklem letu. Na Policijski postaji Velenje je zaposlenih 39 policistov. Osem jih je v preteklem letu zaradi migrantske krize pomagalo pri varovanju meje, zato niso delali na lokalni postaji. »V preteklem letu smo zaznali tudi padec na področju preprodaje drog. Ampak si ne smemo zatiskati oči, da droge ni. Padec se pozna predvsem zato, ker je bil v letu 2014 velik porast glede na pretekla leta. Poleg tega smo imeli konec leta manj policistov in zato smo obravnavali manj primerov,« je povedal komandir Policijske postaje Velenje Boštjan Debelak. Največkrat zasežena droga je bila konoplja, niso manjkale niti trde droge, kot sta heroin in kokain. Žal v preteklem letu beležijo velik porast iskalnih akcijah pogrešanih oseb. »Lani smo iskali osem oseb, vse smo tudi našli. Največ časa smo porabili za iskanje avstrijskega državljana na območju Smrekovca, ki smo ga iskali več mesecev,« dodaja Debelak. Obravnavali so tudi manj cestnoprometnih nesreč, od leta 2012 se število nesreč niža. Lani je bilo 207 prometnih nesreč, žal ena tudi s smrtnim izidom. Policisti ugotavljajo, da sta za nesreče največkrat krivi neprilagojena hitrost in neprimerna razdalja. »Največ nesreč je še vedno na odseku Vinska Gora-Velenje. Padec nesreč beležimo na odseku Vinska Gora-Dobrna. Predvidevamo, da zato, ker so preplastili in uredili cesto,« je zaključil Boštjan Debelak. BGO Za najemnike v dvorcu Trebnik odprt nov razpis SLOVENSKE KONJICE - Na zadnji razpis za najemnike obnovljenih prostorov v dvorcu Trebnik je občina dobila le dve ponudbi. Rok za oddajo ponudb v ponovljenem poskusu je 26. maj. Na voljo so obnovljeni prostori v B-traktu, ki so primerni tako za gostinsko kot storitveno dejavnost. Občina je leta 2009 znova prevzela lastništvo nad kompleksom dvorca Trebnik, ki je bil takrat v precej žalostnem stanju. S pomočjo sredstev sklada za razvoj regij je izvedla obnovo, vredno 1,8 milijona evrov. Od zaključenih del leta 2014 poskušajo na občini dvorcu dati tudi primerno vsebino. StO Cene za uporabnike enake ŠMARJE PRI JELŠAH - 1. maja so začele veljati spremenjene cene storitve pomoč družini na domu, ki jih je občinski svet potrdil na zadnji seji. Cena za uporabnike ostaja enaka, saj bo občina zagotovila večje sofinanciranje. Uporabniki bodo za uro pomoči na domu na delovni dan še vedno plačali 5 evrov, ob nedeljah 7 evrov, ob praznikih pa 7,5 evra. Storitev izvaja Center za socialno delo Šmarje pri Jelšah. Tam predvidevajo, da bo letos to obliko pomoči potrebovalo povprečno 40 uporabnikov, za katere bo skrbelo 5,5 socialnih oskrbovank. Center je urno postavko sicer povišal, saj je ponovno preračunal stroške vodenja in koordiniranja ter stroške neposredne oskrbe, ob upoštevanju dejanskega števila ur, ki naj bi jih opravil v letošnjem letu. TS 10 IZ NAŠIH KRAJEV Za Dobrno dobov drevored Ob vstopu v občinsko središče so posadili sadike hrasta doba, ki je tam že skoraj izumrl DOBRNA - Kraj se imenuje po hrastu dobu. Danes je teh hrastov, v tem kraju tako malo, da jih je mogoče prešteti na prste. V kraju, ki so ga nameravali olepšati z drevoredom, tako ni bilo treba veliko razmišljati, kakšna drevesa naj v njem posadijo. Sadike izumirajočega hrasta doba seveda. Zamisel o drevoredu ob glavni cesti v središče kraja, med odcepoma za dvorec Novi grad in osnovno šolo, je nastala v občinski stavbi. Nastala je med urejanjem šolskega parka. Odličen poznavalec gozdov, častni občan Dobrne Anton Mogu, je za nov drevored poskrbel za sadike iz naravnega pomladka. V občini je še nekaj starih hrastov dobov, ki jih je mogoče videti v parku Novega gradu, pri Vili Ružič-ki, v parku zdravilišča in pri ribnikih. Celo tri stoletja staro drevo je mogoče najti. Na hraste se je seveda treba spoznati, kar za dobre poznavalce seveda ni velika težava. »Hrast dob namreč zelo spominja na hrast graden, vendar se ločita po listih. Dob ima bolj zaobljene in graden koničaste,« je pojasnil Mogu, Po sajenju dobovega drevoreda je bilo treba sadike še zaliti. Ste vedeli, da lahko zraste hrast dob kar 45 metrov visoko? ki je postal častni občan zaradi dolgoletnega delovanja v občinskih in društvenih od- borih. Po dva mandata je bil predsednik krajevne skupnosti in lovske družine. Mogu, ki je po izobrazbi gozdarski tehnik in je imel dolga leta na skrbi gozdove Dobrne vse do vrha Paškega Kozjaka, tako opozarja, da dobu ustrezajo vlažna tla. Posebej mu ustre- zajo tla ob velikih rekah, kjer so naplavine. Dob je namreč znan po močni in globoki korenini. Zato je Mogu za nov hrastov drevored poiskal ustrezne sadike, ne prevelike seveda, saj je večje korenine težko izkopati. Saditev novega dobrnskega drevoreda s štirinajstimi sadikami hrasta doba je bila tako slovesen dogodek. Sodelovali so domači osnovnošolci, ki so vključeni v krožek Vrtek krtek, otroci iz vrtca in gojenci Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, predstavniki občine ter seveda častni občan Mogu. Ta je zbrane med drugim spomnil na pomen ravnovesja v naravi in na pomen doba za Dobrno. »Nov drevored pomeni bolj urejen vstop v Dobrno. Hrast ima obenem močan simboličen pomen, še posebej dob za Dobrno,« pravi župan Martin Brecl, ki je sodeloval tudi pri sajenju dobov. Med nepričakovano zmrzaljo so morali sadike že zaščititi. V kraju razmišljajo, da bi v prihodnjih letih dobov drevored še podaljšali ... BRANE JERANKO Foto: arhiv občine V kulturnem programu so člani dramske skupine Peilenstein in učenci OŠ Lesično v obliki skrajšane šolske ure prikazali pouk, ki so ga bili deležni otroci v drugi polovici 40. let prejšnjega stoletja. Tovarišica Marija - upodobila jo je Marija Lupše - je učence učila zgodovino, zemljepis, prirodopis, slovenski jezik in petje. Tovarišica Marija se je spoznala na vse 550 let šolstva na Pilštanju obeležili z učno uro v stari šoli KOZJE - Kulturno društvo Le-sično-Pilštanj je pred dnevi vabilo na prav posebno učno uro. Njegovi člani in učenci OŠ Lesično so obiskovalce na nedeljski prireditvi po -peljali v čas tik po drugi svetovni vojni. V učilnici povojnega časa je na Pilštanju še vedno mogoče občutiti delček častitljive zgodovine. Muzejsko učilnico iz tistega časa sta uredila Kulturno društvo Lesič-no-Pilštanj in Turistično društvo Pilštanj, pri čemer so jima pomagali tudi strokovnjaki iz Kozjanskega parka. Učilnica je opremljena z lesenimi klopmi, s katedrom in šolsko tablo. Prav tako so na klopeh razstavljene raznovrstne lesene peresnice, šolski črnilniki, peresniki in peresa. Med razstavljenimi predmeti je tudi tablica, ki je bila v povojnem času že zelo redka. Ob steni sta na ogled pozicijski računali, poleg njiju je tudi omara, v kateri so muzejski predmeti iz Limonada za žejo in dober namen Kljub dežju so se prvomajski pohodniki izkazali takratnega obdobja. Ne manjka niti globus. »Ob steni so razstavljeni dokumenti o zgodovini šolstva. Prva omemba šole na Pilštanju je zapisana z datumom 12. marec 1466. Ukaz o zgraditvi šole je izdal že cesar Jožef II. 14. marca 1782, šolsko poslopje, ki stoji še danes, pa so zgradili leta 1824,« je nanizala podatke predsednica kulturnega društva Nives Ko-stevc Arzenšek. Zgolj stavba stare šole, kjer je danes urejena muzejska učilnica, je stara skoraj dvesto let. V tej šoli že pol stoletja zaradi premajhnega števila otrok ni več pouka. Kraj pa še danes kiti ena najbolj častitljivih šolskih obletnic v regiji. Z osrednjo slovesnostjo jo bodo praznovali v septembru. V tem letu v občini Kozje sicer obeležujejo tudi tisočletnico prve omembe kraja. StO, foto: LIDIJA KOTNIK KLAUŽER Klub študentov občine Celje je v okviru Meseca mladih organiziral tradicionalni prvomajski dobrodelni pohod na Celjsko kočo. Kljub kislemu vremenu so se študenti polni energije z ostalimi udeleženci povzpeli na vrh, kjer so jih aktivisti kluba že pričakali z limonado. Kozarec odlične limonade ni imel cene. Za napitek so pobirali prostovoljne prispevke. Ti so v celoti namenjeni družini Jerman, ki je pred približno mesecem izgubila komaj 31-letno mamico in ženo. Tanji Jerman so namreč prepozno odkrili raka na dojki, ki je ob diagnosticiranju že krepko napredoval. Kljub neizmerni volji do življenja, ljubezni in pogumu je mlada mamica boj izgubila. Poleg bolečine v srcu je očetu ostal tudi kredit za hiško, kjer je mlada družina načrtovala srečnejše življenje. O veli- ki ljubezni, toplini in boju smo pisali tudi v Novem tedniku. Podajmo jim roko Včasih se nam zdi, da pri vsakodnevnih obveznostih nosimo vse breme sveta. Za družino Jerman iz Griž je večina teh kot sladka skrb nekdanjega srečnega življenja. Preobremenjeni sami s seboj vedno znova pozabljamo, kaj je v življenju res pomembno. Da se naš svet lahko raztrešči v trenutku. Da se lahko zgodi vsakomur. Žanu in Hani mamice ne more nihče več vrniti. Lahko pa jima skupaj pomagamo, da bosta ostala varna v zavetju svojega doma. Zato družini v nedeljo, 8. maja, podajmo roko na dobrodelnem koncertu, ki se bo v dvorani KUD Svoboda Griže začel ob 16. uri. LK, foto: Tadej Perčič Kozarec osvežilne limonade na cilju pohoda na Celjski koči je vsakomur v sicer deževnem vremenu ogrel srce. Pohodniki so s prostovoljnimi prispevki za limonado in donacijo Kluba študentov občine Celje za družino Jerman zbrali 500 evrov. 10 IZ NAŠIH KRAJEV Tako so se bojevali v grajskih časih. V Živa zgodovina ponovno na Starem gradu Animacijske slike iz življenja rodbine Celjskih vse do konca oktobra CELJE - Zavod Celeia Celje je minulo soboto začel novo sezono turistično-animacij-skega projekta Živa zgodovina na Starem gradu. Program izvaja od leta 2010 z željo, da obiskovalcem ob koncih tedna, ko je na gradu največji obisk, omogoča doživetje grajskega načina življenja. tusklub W - i Simona nakupuje za vas brezplačno! Pripravite svoj nakupovalni listek! Pokličemo vas v sredo ob 12.15! __________________________________________ novi tednik radio celje KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-mail: Naročniška številka Noveg Številka TUŠ KLUBA (če ste član) Lastnoročni podpis: Kupon pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Preser Pravila nagradne igre so objavljena na www.radiocelje.com. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 3000 Celje. Razdeljen denar VELENJE - Mestna občina Velenje bo letos kulturnim programom in projektom namenila malo več kot 79 tisoč evrov. Na javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov je prispelo 99 prijav. Od popolnih 96 prijav se jih je v sofinanciranje uvrstilo 82, in sicer 23 programov kulturnih društev, 36 kulturnih projektov, 22 projektov s področja založništva in program zveze kulturnih društev. 14 prijav se v sofinanciranje ni uvrstilo, ker po merilih za ocenjevanje in vrednotenje projektov niso prejele zadostnega števila točk. BGO Skupaj za večji obisk VELENJE - V konec aprila ustanovljeno regijsko turistično zvezo Saška se je vključilo 42 društev iz Spodnje Savinjske in Šaleške doline, okolice Dobrne in s Koroške. Upajo, da bo tudi zaradi nove zveze obisk turistov v regiji še večji. Nameni ustanovitve regijske turistične zveze so predvsem povezovanje društev, obveščanje o prireditvah ter izmenjava izkušenj. »Skupaj se tudi želimo predstaviti na različnih turističnih sejmih,« pravi predsednik zveze Franc Špegel in nadaljuje, da bo prvi njihov skupni nastop oktobra na Dnevih slovenskega turizma v Radencih. Zaenkrat večjih projektov v zvezi ne načrtujejo, saj še nimajo zagotovljenega financiranja. Del delovanja zveze financira občina Velenje, nekaj pa občina Žalec. Franc Špegel si želi, da bi regija tudi zaradi zveze postala prepoznavna turistična destinacija. »Če bomo skupaj vabili turiste iz tujine ali domovine, sem prepričan, da lahko veliko naredimo za razvoj turizma v regiji, ki ima veliko še neizkoriščenih potencialov.« Sedež novoustanovljene zveze je v Vili Bianci, kjer deluje tudi turistično društvo Velenje. BGO Živa zgodovina na Starem gradu prepleta mnoge zgodbe in mite o življenju ene najpomembnejših srednjeveških rodbin v Evropi. Ljubezen, spletke, tragedije, ljubosumje, poroke in vojne so le nekateri motivi, ki burijo človeško domišljijo še danes. Živo zgodovino animatorji ustvarjajo spontano in pri tem svoje nagovore domiselno prilagajajo različnim tipom obiskovalcev (mlajši, starejši, družine z otroki), ki obiščejo Stari grad. Izvajalci, umeščeni v območje pod platanami, se s svojimi nagovori premikajo po celotnem grajskem območju in s svojimi premiki ustvarjajo žive grajske zgodbe. Letos bo program Žive zgodovine od aprila do predvidoma konca oktobra vsak konec tedna sooblikovalo osem skupin, poleg njih bodo na voljo lokalni vodniki s kostumiranim vodenjem po gradu. Program ne predvideva bistvenih novosti, saj v zavodu sledijo predvsem željam obiskovalcev, ki jim je tovrsten način prikaza grajskega življenja zanimiv. Za program Žive zgodovine so v Zavodu Celeia Celje letos namenili 18 tisoč evrov, gre za denar iz vstopnin na Stari grad, ki je tudi namenjena tovrstnim vsebinam. V soboto so za animacije poskrbeli člani Črnega feniksa, skupine, ki šteje 30 članov, animacije pa je izvajalo 17 članov skupine. ROBERT GORJANC Foto: GrupA 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe vMn<3 £ илгиој/ Vabljeni: Pon.-pet. 7.00-16.00 / Sob. 7.00-13.00 / Ned. 7.00-11.00 Gostili zeleni festival ROGATEC - V muzeju na prostem so minulo soboto gostili zeleni festival, ki ga je organiziral tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in razvoj. Festival je odprla Ana Vovk Korže s predavanjem o sa-mooskrbnem vrtu. Obiskovalci so lahko obiskali stojnice s ponudbo semen, sadik, zelišč, vrtnarske opreme in izdelkov iz zelišč. Dopoldan so v zeliščnem vrtu muzeja na prostem prikazali izdelavo visoke grede, svoja vrata je na ta dan odprl konjeniški center Rogatec. V viničarski hiši so pripravili delavnico o uporabi zelišč v kulinariki, popoldan pa je v Šmitovi hiši sledila še delavnica peke posebnega kruha - žulik. TS VTV - Vaša televizija, Žarova cesta 10, 3320 Velenje, t.: 03 898 60 00, www.vtvstudio.com,vtv.studio@siol.net www.facebook.com/vtvstudioslo WWH-fl narodnozabavna TV oddaja / V četrtek, 5.5.2016 ob 20.00 gostimo ans. Sekstakord in ans. Marela. Vabljeni k ogledu! KRONIKA 11 Ne gre samo za »ždenje za zapahi« Celjski zapor daleč pred ostalimi po številu izobraževanj za zaprte osebe Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij je pred dnevi izdala letno poročilo o delu slovenskih zaporov. Iz njega je razvidno, da z zapori niso povezane samo informacije o pobegih ali nedovoljenih dejanjih, ki se kdaj zgodijo. Preučitev poročila jasno kaže tudi, da je celjski zapor na primer eden tistih, kjer zaposleni dajo velik poudarek na možnost izobraževanja zaprtih in priprtih oseb s ciljem, da se te po prestani kazni čim hitreje in lažje socialno vključijo v okolje brez ponovitvene nevarnosti, da bi zašli na stara pota. V celjskem zaporu se je v času prestajanja kazni lani izobraževalo kar 42 obsojencev, kar je polovica vseh, ki so za zapahi. V Prevzgojnem domu Radeče se je 28 mladoletnikov lani vključevalo v že vzpostavljeno mrežo formalnih izobraževalnih programov. Tako so se izučili za obdelovalce lesa, pomočnike v tehnoloških procesih, ličarje, kuharje, mizarje, zidarje, trgovce, strojne inštalaterje, natakarje, avtoserviserje in tudi za sliko-pleskarje, bolničarje negoval-ce in ostale poklice. Nekaj jih je opravilo tudi nacionalne poklicne kvalifikacije za varilce ter pomočnike kuharjev. Nagrajeni za izobraževanje V mrežo izobraževanja zaprtih oseb je vključenih več kot 25 izobraževalnih ustanov v naši regiji. Da je ravno celjski zapor zelo visoko v primerjavi z ostalimi zapori, kaže podatek, da to priznavajo tudi v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij: »V tem zavodu izjemno veliko pozornosti namenjajo motivaciji za vključitev v učni proces in vztrajanje v njem tudi s študijskimi dopusti, skrajšanim delovnim časom ter z učno pomočjo in izposojo učbenikov. V celjskem zaporu imajo Tudi v Celju kot v ostalih zaporih obstajajo trije t. i. režimi oziroma oddelki: odprti, polodprti in zaprti. Med seboj se razlikujejo predvsem glede na stopnjo omejevanja svobode. Med prestajanjem kazni se režim obsojencem in mladoletnikom spreminja glede na njihovo uresničevanje osebnega načrta in varnostni vidik. V Celju je največ pripornikov in zapornikov na zaprtem oddelku, sledita polodprti in odprti oddelek. Nekaj jih kazni zapora prestaja samo ob koncih tedna. Nekaj zapornikov prestaja kazen s strožjim režimom, predvsem zaradi tega, ker so grozili ostalim sojetnikom oziroma so jih na kakršen koli način motili. V celjskem zaporu so lani pravosodni policisti dvakrat uporabili prisilno sredstvo oziroma fizično silo zoper zaprti osebi. V prvem primeru je šlo za napad na delavca, v drugem za preprečitev samopoškodovanja obsojenca. vsi obsojenci, ki so vključeni v izobraževanje na Ljudski univerzi Celje, izobraževanje zastonj, v ostalih programih v nekaterih primerih delno krijejo stroške centri za socialno delo delno zavod, ostali pa so samoplačniki. Za mladoletnike v Prevzgojnem domu Radeče je bilo izobraževanje lani v celoti brezplačno in mladi so bili za udeležbo tudi nagrajeni. Ne gre samo za »ždenje« za zapahi Zapor za tiste, ki morajo prestati več let zapora, ne predstavlja samo »ždenja« za štirimi stenami. Mnogi namreč opravljajo tudi delo izven zapora, če jim to glede na kazen omogočijo, ali znotraj njega. Plačilo je sicer minimalno, vendar je. Poleg tega, da delajo, so mnogi obsojenci in priporniki aktivni tudi v prostem času. Tega preživljajo v najrazličnejših organiziranih dejavnostih, ki jih vodijo delavci zapora. Tudi v celjskem zaporu in ra-deškem prevzgojnem domu se zaprte osebe ukvarjajo s športno-rekreativnimi aktivnostmi. Poleg nogometa, košarke, odbojke, tenisa, celo balinanja in namizne- Lani v celjskem zaporu ni bilo nobenega pobega, v Radečah je bilo kar enajst takšnih primerov. Se je pa lani v celjskem zaporu zgodil tudi samomor. Storil ga je moški, ki je bil v priporu zaradi umora svoje partnerke. ga tenisa ter fitnesa, imajo možnost, da se ukvarjajo tudi z jogo. Velikokrat so na primer organizirani tudi turnirji med obsojenci in strokovnimi delavci posameznih zaporov. Samo v celjskem zaporu imajo zaprte osebe na razpolago dobro opremljeno fitnes sobo, poleg vrste turnirjev in tekmovanj v športnih igrah pa so organizirali tudi štiri rekreacijske pohode izven zavoda. Mnogo zapornikov in pri-pornikov v zaporu spoznava tudi svoje talente. V ustvarjalnih delavnicah se ukvarjajo tudi s slikanjem, poslikavo stekla, z modelarstvom, vezenjem, vlivanjem mavca, oblikovanjem iz gline. Tudi s kvačkanjem, šivanjem gobelinov in z izdelavo cvetnih venčkov ter mozaikov. Slednje je predvsem v domeni žensk. Izdelke so v nekaterih zavodih uporabili kot domiselna darila za zunanje obiskovalce. Tudi oni potrebujejo ustvarjanje V Celju so tako v zadnjem letu imeli več ustvarjalnih delavnic, izpostaviti velja fotografsko, kjer obsojenci fotografirajo s fotografskimi aparati za enkratno uporabo. Enkrat mesečno organizirajo voden skupinski namenski izhod, ki traja do dve uri za obsojence, ki že imajo podeljene ugodnosti. Ekskurzija je namenjena sprostitvi, pre- Pomanjkljivost celjskega zapora je le to, da obsojenci, ki nimajo izpustov iz objekta, praktično nimajo nobenega stika z naravo, saj je zapor v središču mesta. Foto: arhiv NT (SHERPA) Celjski zapor je znan po tem, da organizira različne prireditve. Svoja vrata odpre tudi svojcem zaprtih oseb in svojcem zaposlenih. Na ta način lahko obiskovalci vidijo, kje biva ali dela njihov sorodnik. Foto: arhiv NT (GrupA) žeta je s kulturnimi ali športnimi vsebinami. Celo leto so gostili tudi vrsto zunanjih izvajalcev, gledališke skupine, potopisna predavanja, glasbene ustvarjalce in podobno. V prevzgojnem domu v Radečah so se mladoletniki vključevali v planinski, vr-tnarsko-sadjarski, naravoslovni in novinarski krožek, kuharsko ter likovno in kreativno delavnico. Pripravili so tradicionalni dan odprtih vrat, na katerem so predstavili zanimiv igrani film o prikazu življenja mladoletnikov v prevzgojnem domu. Organizirali so tudi več prireditev, pohodov, izletov, ogledov, v času počitnic so redno obiskovali tudi letni bazen v Radečah. Vsak mladoletnik je bil vključen v vsaj eno aktivnost, saj se tako učijo aktivnega preživljanja prostega časa, hkrati pa se jim na ta način razvija pozitivna samopodoba. Pojavi se stiska V vsakem zaporu imajo ključno vlogo tudi psihologi. Četudi se zapisano bere, kot da je zapornikom in priporni-kom v zaporu dobro, je treba vedeti, da prestajanje kazni -ne glede na storjeno kaznivo dejanje - pomeni zanje tudi spremembo v miselnosti in osebnosti. Zato je delo psihologov v zaporu vsebinsko prilagojeno populaciji, s katero se srečujejo. Vsi psihologi zapora vedno najprej s priporniki ali z zaporniki opravijo uvodne razgovore, kjer jih seznanjajo z življenjem v zaporu. Pri svojem delu največkrat zaznavajo osebnostno problematiko, kot so prilagoditvene težave, odvisnost, samomorilna ogroženost in psihične težave. Tudi zato je pomembno, da imajo zaprte osebe možnost pogovora s psihologi, če je to potrebno. Posebno stisko v za- V zavodu v Celju je lani prestajalo kazen 5 mladoletnikov, v Prevzgojnem domu Radeče so obravnavali 30 mladoletnih oseb, od tega eno mladoletnico. Najstarejša obsojenka v Sloveniji je stara 81 let in kazen prestaja na Igu, najstarejši obsojenec je star 81 let in je na Dobu. Na prestajanju kazni je bilo tudi devetnajst invalidnih oziroma gibalno oviranih oseb, vendar nobena od teh v Celju. poru doživljajo ženske. Nekaj jih kazen prestaja tudi v Celju. Stiske so pogosto povezane predvsem z njihovo vlogo v družini, saj imajo nekatere tudi otroke. Zato imajo mnoge občutke tesnobe, nemira, krivde in samoobtoževanja. Posebne težave, povezane z obravnavo žensk, so se nanašale na obsojenke, pri katerih stiki z družino in otroki niso bili možni. Otežena zaposlitev in nastanitev Ena od težav pa še vedno ostaja še iz preteklih let in v Celju ni nič drugačna kot drugje. Večina zapornikov po prestani kazni namreč nima redne zaposlitve. Ravno zato je možnost izobraževanja med prestajanjem kazni pomembna. Tudi v času pred odpustom je celotna obravnava obsojenca osredotočena na konkretne priprave na odpust. Od zaposlitve, nastanitve, urejanja materialnih razmer in priprave ožjega domačega okolja na vrnitev obsojenca ali mladoletnika. »Pogosto želje in pričakovanja obsojencev in mladoletnikov niso v skladu z možnostmi, postopke pa večkrat otežuje tudi njihov protisloven odnos do prostosti, posebej pri daljših kaznih,« pojasnjujejo v Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Lani odpuščeni iz celjskega zapora na primer niso imeli zaposlitve ob odpustu. Nekaj problemov je bilo tudi z nastanitvijo oseb po odpustu iz zapora. Večina jih je sicer odšla nazaj domov, oteženo pa je bilo predvsem urejanje nastanitve za obsojence, ki niso imeli prijavljenega stalnega prebivališča. Za obsojence, ki so potrebovali pomoč pri urejanju nastanitve, so si zato vodstva zaporov pomagala tudi z zavetišči za brezdomce, s podnajemniškimi sobami in samskimi domovi. SIMONA ŠOLINIČ Večno težavo vseh zaporov predstavljajo predvsem alkohol in droge. Lani je imelo v celjskem zaporu težave z alkoholizmom sedem zaprtih oseb, v prevzgojnem domu v Radečah, kjer je največ mladoletnikov, kar 15. Ni skrivnost, da do nekaterih težav v zaporih pride tudi zaradi abstinenčne krize. Bolj kot z alkoholom so za zapahi težave z drogo. Kar 56 oseb je bilo na primer v celjskem zaporu takšnih, ki so bile odvisne od drog. Prvi padel v bunker, drugi z balkona Konec minulega tedna so morali policisti, domačini in sorodniki na območju Šentjurja iskati pogrešanega domačina. Zatem ko niso vedeli, kam je moški odšel, ga je v zapuščenem bunkerju našel sosed. Zaradi hudih poškodb, ki jih je pogrešani dobil pri padcu v bunker, so ga odpeljali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center Ljubljana. Na območju Rogaške Slatine je bil hudo poškodovan moški, ki je skočil z balkona stanovanjske hiše. Kot so sporočili s celjske policije, naj bi to storil po sporu s sorodnikom. Pri padcu je dobil hude poškodbe nog in glave. Policisti okoliščine primera še preiskujejo. 12 NAŠA TEMA Ali v boju z naravo Najve sploh lahko zmagamo? sadjai ' Na stvarno oceno p< Katastrofalna pomladanska pozeba - Ne sneg, usoden je bil mraz - Ta je odnesel dobršen del pridelka Za konec aprila nenavadno nizke temperature z obilnim sneženjem so botrovale nevšečnostim v večini države. Pod težo snega so se podirala drevesa in lomile veje. Pozeba in sneg sta ponekod uničila tudi 90 odstotkov pridelkov. Zgodnji spomladanski meseci so za kmete, vinogradnike in sadjarje vedno nekoliko tesnobni. Pozeba je tista ujma, ki zgodbo uniči, še preden doumemo uvodne stavke. Po forumih in na družabnih omrežjih zdaj beremo o tisoč in eni modrosti, kako so kmetje razvajeni s subvencijami in kako se obnašajo premalo samozaščitno. Ko je dan po pozebi udaril še snegolom, smo se lahko samo vprašali: ali v boju z naravo sploh lahko zmagamo? Če bi sklepali po skoraj poletnih aprilskih temperaturah, bi na stavnici verjetno prej stavili na majsko točo kot na sneg. Lahko si rečemo, da vse skupaj ni naš problem. A ko gre za ljubi kruhek, prav vsaka katastrofa slej kot prej postane naš problem. StO Ob tokratnem aprilskem snegu so jo najbolj skupili listavci, katerih veje so se pod težo mokrega snega krivile in lomile. Poškodovani listavci, a škoda ni prehuda Koliko bodo poškodovana drevesa še žrtve škodljivcev, je Močno p°mladansk° sne- j . j j , ■■■ ženje na praznični dan je odvisno od zdravstvenega stanja dreves pustilo posledice tudi v goz- dovih. Težak sneg je povzročil lomljenje vej. Škoda, ki po oceni Roberta Hostnika, vodje celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ni prevelika, je predvsem v listnatih gozdovih. Ekipa celjske krajevne enote ZGS si je dan po močnem sneženju ogledala razmere na terenu na širšem gozdnatem območju Celja. Kot je povedal Robert Hostnik, je bila stopnja poškodovanosti drevja odvisna od lege, vrste gozdov in dreves. V višjih legah je zapadlo več težkega mokrega snega, na Celjski koči na primer kar 15 centimetrov, medtem ko ga je v nižinah, v mestnem parku, zapadlo pet centimetrov. »Škoda je predvsem v gozdovih s prevladujočimi listnatimi drevesi. Najbolj so poškodovana mlajša, tanjša in višja drevesa Ne le v gozdovih, delavci so imeli precej dela tudi s sanacijo polomljenega drevja v mestih. ter drevesa z večjimi krošnjami, ki rastejo na bolj strmih legah in so zaradi tega bolj nestabilna,« je stanje po snegolomu opisal Hostnik. Kot je dodal, so polomljena predvsem drevesa z bolj krhkim lesom, kot so na primer topol, divji kostanj in breza. Moker sneg uničil najstarejše drevo v mestnem gozdu V mestnem parku se je odlomilo kar nekaj debelejših vej na divjih kostanjih, padlo je Vremenoslovci opozarjajo, da sneg tik pred začetkom maja in še pozneje ni ravno vremenski dogodek stoletja. Nazadnje je v zadnji tretjini aprila snežilo leta 1988. Še več, v hribih nad Nazarjami je bilo tri leta prej tretjega maja celo V Meji Sent] uničenih 15 Zadnji vremenski pojavi so za šentjursko podjetje Meja brez pretiranega dramatiziranja prava katastrofa. Pozeba je na 72 hektarjih jabolčnih nasadov odnesla letošnji pridelek skoraj v celoti. Snegolom, ki je sledil, je na Ponikvi dobesedno zravnal z zemljo 15 hektarjev obnovljenih nasadov v najlepši rodnosti. V Meji imajo vse nasade pokrite s protitočno zaščito, teh 15 hektarjev so letos že razprli, kar je bilo ob zadnjem snegu zanje usodno. »Lahko je biti general po bitki,« je bil realističen direktor Roman Gregorn. »A po tako toplih zadnjih tednih v aprilu bi lagal, kdor bi rekel, da je mogoče pričakovati kaj takega. Prav lahko bi bili v začetku maja že deležni toče. Da razpremo celoten sistem protitočne zaščite na vseh površinah, potrebujemo več tednov. Seveda bi si želeli, da ga tokrat še ne bi.« Meja Šentjur sicer velik del poslovanja ustvari tudi s peru- tudi nekaj dreves, je še povedal Hostnik. »Med njimi žal tudi krošnja najdebelejše bukve, najstarejšega drevesa, ki je sicer že bilo >v odhajanju, ampak smo vseeno mislili, da bo še zdržalo nekaj let. Moker sneg je krošnjo te bukve povsem odlomil in poškodoval, zato tega drevesa ni več.« Kljub temu da je nekaj dreves poškodovanih, skupno gledano po oceni vodje celjske krajevne enote ZGS škoda ni tako zelo velika. Iglavci so jo Drevesna hiša dobro prestala snegolom Močno praznično sneženje in težak moker sneg, ki je lomil veje, sta bila prava preizkušnja za drevesno hišo v celjskem mestnem gozdu, ki jo je dobro prestala, je ocenil Robert Hostnik. »Vsa drevesa v bližini drevesne hiše so ostala nepoškodovana in tudi na hišo ni padla nobena veja.« Dodal je, da so v mestnem gozdu iskali takšen prostor za drevesno hišo, kjer bo lahko kos takšnim preizkušnjam. Pomembno je, da dobro kljubuje tudi vetru in neurju, pri čemer se je izkazala tudi že med gradnjo. »Drevesna hiša stoji na takšnem mestu, da je s treh strani zavarovana s stabilnimi drevesi in lahko kljubuje tudi močnejšemu se-verniku,« je še poudaril Hostnik. NAŠA TEMA 13 č škode imajo ji in vinogradniki jložaja je treba še počakati približno pol metra snega. Če poznoaprilski in celo majski sneg nista izjemno presenečenje, je za kmetovalce in vrtičkarje vsekakor veliko presenečenje škoda, ki jo je povzročila zadnja zmrzal. Česar ni uničila pozeba, pa je dotolkel snegolom. tninarstvom oziroma proizvodnjo jajc. Kljub temu za sadjarski del podjetja zadnji dogodki predstavljajo izjemen šok in re- Brez izpada dohodka je škode zaradi podrtja nasadov za približno 750 tisoč evrov. V celoti škodo ocenjujejo na poldrugi milijon evrov. bolje odnesli, saj so bolj navajeni takšnega poznega mokrega snega. Je pa bila tokratna snežena pošiljka konec aprila po besedah Hostnika zelo nenavadna. V dvajsetih letih dela v zavodu se takšnega primera ne spomni. Gozd ekosistem z veliko močjo samoobnovitve Ali bodo zdaj drevesa še bolj na udaru različnih škodljivcev? Ko se odlomi večja veja - ob zadnjem sneženju so se lomile tudi veje z do deset centimetrov premera - lahko to na listnatem drevesu povzroči vdor gliv v notranjost. Takšno drevo se začne, če samo pravočasno ne omeji okužbe, razkrajati. Ta proces je po besedah Hostnika odvisen od zdravstvenega stanja posameznega drevesa. »Takšne poškodbe so običajen del dogajanja v gozdu, ki je ekosistem s sposobnostjo, da takšne motnje omeji z nadaljnjim razvojem,« še pojasnjuje sogovornik. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Prvi podatki o škodi na nekaterih kmetijskih površinah v naših krajih so zastrašujoči. Ponekod v nižinah in zaprtih kotanjah se je ohladilo celo na več kot minus tri stopinje in temu primerne so posledice. »To lahko pomeni veliko škodo predvsem v trajnih sno prelomnico. Kaj bodo za njegovo prihodnost pomenili izguba petine nasadov, veliki stroški sanacije in popolnoma porušena sortna struktura, v tem trenutku v podjetju še ne dojemajo povsem. SAŠKA T. OCVIRK nasadih, kot so sadovnjaki in vinogradi,« opozarja kmetijski strokovnjak dr. Stane Klemenčič, direktor Kmetij-sko-gozdarskega zavoda Maribor, ki deluje tudi na našem območju. Klemenčič je tako v prvih dneh po zmrzali govoril o »predoceni« nastalega položaja. Glede orehov je govoril o stoodstotni škodi, zelo velika škoda je tudi pri košči-čarjih, na primer pri češnjah. Pri pečkastem sadju je škoda manjša, vendar še vedno presega petdeset odstotkov. V vinogradih se glede škode pojavljajo precejšnje razlike, saj je škoda od 30- do 80-od-stotna. Povezana je z nadmorsko višino vinograda in njegovo lego ter je odvisna od značilnosti sorte in faze razvoja. Pri zgodnjih sortah so bile mladice seveda večje. Pri poljskih kulturah in zelenja-dnicah je obseg škode manjši in po »predoceni« zavoda ne presega 50 odstotkov. Žita so na primer podlegla predvsem zaradi težkega, mokrega snega. »Treba bo uporabiti agro- tehnične ukrepe, da si bodo poškodovane rastline čim bolj opomogle in bomo lahko v prihodnjih letih računali na običajen pridelek,« opozarja strokovnjak Klemenčič. Po zmrzali še deževje Po zmrzali nas je presenetilo še obilno deževje. »Za tiste površine, ki so bile že nekoliko izsušene, pomeni to dobrodošlico. Poleg tega se je lahko pojavilo nekaj škode,« opozarja Klemenčič. Gre za njive v nižinah, od koder padavine odtekajo počasneje. »Večje škode zaradi poplav zaradi zaviranja razvoja kmetijskih kultur trenutno ne beležimo. Tudi pričakujemo jih ne, saj je vremenska napoved zelo Direktor sadjarskega podjetja iz Spodnje Savinjske doline Vladislav Korber nam je med ogledom škode, ki jo je v sadovnjakih povzročila zmrzal na predpraznični torek, pojasnjeval: »Sneg ni povzročil takšne škode, razen da je polomil kakšno vejo in rastlinam prizadejal stres. Glavna težava je bila zmrzal, ko so se temperature spustile tudi do minus tri stopinje Celzija.« Kot pravi, tako pozne pozebe ne pomnijo niti najstarejši sadjarji. »Nimamo izkušenj z zmrzaljo v tej fazi vegetacije, ko so plo-diči debeli že do deset milimetrov,« pravi Korber in dodaja, da je škodo v tem trenutku še nemogoče natančno določiti. »Po pregledu plodičev ugotavljam poškodbe semenske zasnove in semen na večini sort v 80 do 100 odstotkih.« Sreča v nesreči je bila, da kljub zelo toplim aprilskim dnem še niso razprli protitočnih mrež. Tako te niso bile poškodovane, prav Sneg in mraz sta čebelam odnesla pašo na jablanah, akaciji in oljni repici. Vprašljivo je tudi cvetenje kostanja. Za čebelarski pridelek to verjetno ne bo usodno, a ga bo opazno zmanjšalo. ugodna,« je v torek povedal Klemenčič. In kdaj naj bi se pokazala dejanska škoda? »Glede na prizadetost posameznih rastlin in na regeneracijo potrebujemo vsaj tri do pet polnih vegetacijskih dni,« opozarja Klemenčič. »To pomeni povprečno dnevno temperaturo nad osemnajst stopinj ob ustrezni relativni vlažnosti in vlagi tal. Pričakujemo, da se bo to zgodilo v prihodnjih dneh,« je napovedal strokovnjak. Takrat naj bi bila ocena stanja bistveno bolj stvarna, kot je lahko takoj po zmrzali. Ocena škode zahteva seveda veliko dela na terenu in sodelovanje različnih ustanov. Podatke je mogoče pričakovati konec tega meseca. BRANE JERANKO Vladislav Korber pravi, da se bo prava razsežnost te katastrofe pokazala čez mesec ali dva. Ker sadjarji s pozebo v tako pozni fazi vegetacije nimajo izkušenj, je težko reči, kaj lahko v tem letu sploh pričakujejo. tako zaradi njih drevesa niso še dodatno poškodovana oziroma polomljena. Dela in stroškov bo veliko Čeprav pridelka letos skorajda ne bo, bo dela in s tem povezanih stroškov veliko, pravi direktor sadjarskega podjetja z več kot polstoletno zgodovino. »Delo moramo normalno nadaljevati. Odpadla bodo zgolj določena dela, kot je ročno redčenje. Vsa ostala zaščitna dela moramo opraviti, sicer bi si lahko pokvarili tudi prihodnjo sezono, na katero bomo nestrpno in dolgo čakali,« z negotovostjo v glasu pove Korber. Zavarovalnine ne bo. Bo pomagala država? V Mirosanu, kjer skrbijo za 140 hektarjev sadovnjakov, si zavarovalnine po zadnji naravni nesreči ne morejo obetati. Kot je pojasnil direktor, so tovrstne naravne nesreče zelo redke, poleg tega so zavarovalne premije zelo visoke, subvencije zanje pa zelo nizke. Zato v tem primeru Korber upa predvsem na pomoč države. Ta bo, če sploh bo, verjetno pozna. »Prav bi bilo, da bi država pomagala v primeru takšnih katastrof, ki se mogoče ponovijo dvakrat v sto letih. Sadjarji smo že močno izčrpani in bi lahko ta katastrofa ogrozila obstoj marsikoga. Poleg tega, če pridno in redno plačujemo davke in prispevke, bi nam lahko ob takšnih dogodkih država res pomagala,« razmišlja Korber. LEA KOMERIČKI Foto: GrupA, TT jur popolnoma hektarjev sadovnjakov V Mirosanu pridelka skorajda ne bo Po približno tednu, odkar je Slovenijo zajel poznoaprilski mraz, ki je povzročil hudo pozebo, so prizori v sadovnjakih podjetja Mirosan precej klavrni. Višine škode zaposleni še ne morejo oceniti, a bo zagotovo ogromna. Letos pridelka skorajda ne bo. Na Slomu je popolnoma uničenih 15 hektarjev jabolčnih nasadov. (Foto: RG) Žalosten pogled na sadovnjak. Pridelka letos skorajda ne bo. Bo pa veliko dela, če bodo želeli v podjetju zagotoviti normalno naslednjo letino. Na njivah upajmo na najboljše, na vrtovih posadimo na novo Kot pravi kmetijski svetovalec Igor Škerbot, specialist za področje zelenjadarstva, okrasnih rastlin in poljedelstva, nas je narava v aprilu zavedla z obljubo o vsaj nekaj tednov zgodnejšem prihodu toplega vremena. Torkova slana je tako najbolj prizadela že presajene plodovke. Čeprav za spomladanski sneg pravijo, da je siromakov gnoj, je bila tokrat odeja odločno pretežka in predebela. Pred pozebo je Škerbot svetoval vrtičkarjem, naj s kopre-no ali celo dvema prekrijejo krompir in sadike, ki so jih že presadili na prosto. Pri paradižniku, kumaricah, bučkah in papriki so problematične že temperature okrog sedem stopinj Celzija. Temperaturni šok precej upočasni rast teh rastlin. Da bi preživele bistve- no nižje temperature od tega, je nesmiselno pričakovati. Kot svetuje Škerbot, jih je na vrtovih najbolje nadomestiti z novimi. »Tudi če so te rastline videti brez poškodb, zaradi šoka prvi cvetovi niso zmožni oploditve in tako najbolj zaželeni prvi plodovi izpadejo. Pod spomladanskim snegom je rastlinam topleje kot na suhem mrazu, taljenje snega tudi na najboljši možni način napoji tla. Tokrat je sneg precej škode povzročil zaradi teže. »Krompir, ki je bil višji od desetih centimetrov, se bo polomljen težko obrasel, če ga ni prizadela že pozeba. Največji problem je pri žitih, ječmenu na primer, ki je polegel. Če ga že pred tem niso zaščitili s fungicidi, ga bo zdaj težko zaščititi in obvarovati.« Kot še dodaja Škerbot, bi nam narava trenutno najbolj ustregla z bolj suhim vremenom, da bi lahko kmetje čim prej pokosili poleglo travo in tako preprečili širjenje plesni in gnilobe. Na njivah stanje ni tako katastrofalno, da bi jih bilo treba preorati. Kako močne bodo posledice, se bo pokazalo med letom. SAŠKA T. OCVIRK Igor Škerbot, foto: arhiv NT (SHERPA) »Baldrijanove kapljice so eno od naravnih sredstev, ki preprečujejo pozebo, a je treba imeti precej izkušenj, da pri uporabi ne povzročimo še večje škode. Največ, kar lahko zdaj naredimo za rastline, je, da jih okrepimo z raznimi naravnimi krepčilnimi biostimulativnimi sredstvi za moč in rast.« 14 KULTURA Živali o območju političnega Premiera nove produkcije Gledališča Hiše kulture Celje Gledališče Hiše kulture Celje bo danes ob 20. uri v centru konjeniškega športa premierno uprizorilo novo mladinsko predstavo Živalska farma. Dramatizacijo predstave, ki gledalcem pokaže, kako krhka je resničnost, v kateri živimo, sta po predlogi besedila Georga Orwella in po stripu Andreja Rozmana Roze pripravila Luka Marcen in Nuša Komplet Peperko. Gledališče Hiše kulture Celje se vse od ustanovitve, torej zadnjih pet let, s pomočjo različnih besedil in pristopov ukvarja z analizo medčloveških odnosov in družbe. »Glede na širše družbene razmere in na dogajanje v Sloveniji, Evropi in svetu se nam je letos kar sama ponudila Živalska farma kot odlično izhodišče za razmišljanje in ustvarjanje na temo neskončnega razvoja območja političnega skozi zgodovino,« je povedal Luka Marcen, ki je prevzel tudi režijsko taktirko. Predstava se ne opira le na roman Georgea Orwella, ampak tudi na strip Andreja Rozmana Roze Živalska kmetija, ki je avtorjema dramatizacije ponudil še dodatna izhodišča za priredbo. Prostor za razmislek Odkar je Gledališče Hiše kulture Celje leta 2012 pripravilo prvo predstavo, se je na različnih mestih v Celju in na gostovanjih po Sloveniji zvrstilo že pet produk- cij, pri katerih je z danes že prepoznavnim avtorskim pečatom vedno sodelovala razmeroma stalna ekipa mladih ustvarjalcev. Ta želi vsako leto k novi igri pristopiti na nekoliko drugačen, eksperimentalen način. Tudi izbira prizorišč je na primer stvar režijske odločitve. »Letos je dramska predloga, ki sva jo pripravila z dramaturginjo, ponujala ogromno praznih mest, nekakšnih prostorov za razmislek, ki smo jih polnili tako, da smo se med študijem veliko ukvarjali z improvizacijo, gibanjem, razmislekom o prostoru. Velik pomen pri nastajanju predstave so tako imeli im-provizacijske vaje in pogovori,« je pojasnil Marcen. Oder za povezovanje V predstavi igrajo Živko Beškovnik, Nejc Jezernik, Urška Klajn, Žiga Medve-šek, Neža Strenčan in Sara Jeromel. Ustvarjalci prihajajo med drugim tako iz Gledališča Zarja Celje kot iz Gledališkega društva Radeče ter drugih gledaliških sredin. »Pri ustvarjanju gre že od začetka za to, da se v sorazmerno majhnem mestu, kot je Celje, povezujemo in se pri takšni ustvarjalni stvari, kot je gledališče, ne zapiramo med štiri stene enega društva. Tako oplajamo delo drug drugega,« je dejal sogovornik. Čeprav ob premieri sveže produkcije še ne gleda v prihodnost, si kljub temu želi, da bi Gledališče Hiše kulture Celje s podobnim tempom stopilo tudi v šesto sezono. TINA STRMČNIK Foto: TADEJ PERČIČ »Mladi ustvarjalci smo želeli na svoj način in s pomočjo tako kultnega besedila, kot je Orwellova Živalska farma -sami jo imamo kar za pravljico - iskati izhodišče za razmislek o neskončnem razvoju, >regresu< in >progresu< območju političnega,« je povedal režiser Luka Marcen. Dramatizacijo predstave sta po predlogi besedila Georgea Orwella in po stripu Andreja Rozmana Roze pripravila Luka Marcen in Nuša Komplet Peperko. Slednja je odgovorna tudi za dramaturgijo, medtem ko je Marcen poprijel še za režijsko taktirko. V predstavi igrajo Živko Beškovnik, Nejc Jezernik, Urška Klajn, Žiga Medvešek, Neža Strenčan in Sara Jeromel. Priporočamo O Laškem pod kljukastimi križem Nova knjiga domačega ljubiteljskega zgodovinarja Andreja Mavrija Nedavno, pred dnevom upora proti okupatorju, je izšla knjiga Laško pod kljukastim križem, katere avtor je domači ljubiteljski zgodovinar Andrej Mavri. V njej predstavlja obdobje, ko je bilo Laško pod nemško okupacijo. Knjigo jo Mavri premierno predstavil v Kulturnem centru Laško v pogovoru z dr. Tončkom Kregarjem, vršilcem dolžnosti direktorja Muzeja novejše zgodovine Celje. Luč sveta je ugledala v času, ko mineva 75 let od prihoda sovražne nemške vojske v naše kraje. Tudi jubilejni spomin na te dogodke je bil eden od motivov, da se je odločil napisati to knjigo. Avtor ocenjuje, da so ti dogodki po 75 letih povsem utonili v pozabo, zato je pravi čas, da se tudi sedanje generacije spomnijo ljudi, katerih imena so napisana na spomenikih, a jih nismo nikoli prav poznali. Ostri ponemčevalni ukrepi »Največji vsebinski poudarek v knjigi sem dal ponem-čevalnim ukrepom Nemcev, ki so imeli za cilj v šestih mesecih prevzgojiti Slovence z našega območja v Hitlerju zveste nemško govoreče Štajerce,« je povedal Mavri. Podoba Laškega iz časa nemške okupacije med drugo svetovno vojno Ponemčevalni ukrepi so bili zato zelo intenzivni. Z njimi so Nemci hoteli izbrisati Slovence iz teh krajev. »Tiste, za katere so menili, da jih ne morejo prevzgojiti, so izgnali na Hrvaško in v Srbijo.« Avtor je pri pripravi knjige več kot leto preučeval obsežne arhive nemške tajne policije, bolj znane kot gestapo, pri čemer je prišel do zelo zanimivih spoznanj. »Knjiga ni napisana po metodologiji dela pravih zgodovinarjev, ki sintetično prikazujejo dogodke. V njej predstavljam zgodovino Laškega med NOB in v drugi svetovni vojni na osnovi osebnih zgodb naših nekdanjih krajanov.« Andrej Mavri, letnik 1948, je danes upokojenec, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Laško. Zadnja leta vodi Rudarsko etnološko društvo Brezno-Huda Jama, ki se ukvarja z ohranjanjem rudarske dediščine, pri čemer je bil med soustanovitelji tega društva. Po upokojitvi je leta 2011 napisal knjigo Med Kojzico in Šmohorjem, v kateri je opisal življenje v zahodni polovici občine Laško, ki se je sto let imenovala občina Sv. Krištof. ROBERT GORJANC Foto: osebni arhiv avtorja Ob bisernem jubileju zborovodstva Mešani pevski zbor Jesen Društva upokojencev Laško vabi ta petek ob 18. uri v Kulturni center Laško na svečano prireditev ob bisernem jubileju - 60-letnici zborovodstva Jožice Soko. Za ustvarjalno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi ji je republiški javni sklad za kulturne dejavnosti januarja podelil srebrno plaketo. Jožica Soko, učiteljica glasbe in zborovodkinja, je svoje življenje posvetila glasbi. Že v otroških letih je rada prepevala in igrala na harmoniko, kasneje je pela v več pevskih zborih. Kot učiteljica je delala v osnovnih šolah v Odrancih, Vidmu pri Ptuju in Celju. Svojo poklicno pot je sklenila s sedemletnim službovanjem v Berlinu, kjer je poučevala slovenščino z otroki in odraslimi pa pripravljala nastope na prireditvah Slovenskega kulturno-prosvetnega društva Slovenija. Prispevala je h kulturnemu sodelovanju med slovenskimi zdomci in Nemci v Berlinu. Zaslužna je tudi za bogato sodelovanje slovenskih in čeških zborov. Jožica Soko je vodila 20 pevskih sestavov in kot njihova mentorica na tekmovanjih ter pevskih revijah dosegala najvišja priznanja. S svojim delom in z uspehi je pridobila ugled spoštovane pedagoške osebnosti. Na petkovi prireditvi bo nastopil Mešani pevski zbor Jesen, ki je k prijateljskemu druženju povabil goste iz Odrancev, Vidma pri Ptuju, Celja, Berlina in Laškega. Večer bodo popestrili še Trio Vikija Aši-ča, pianist Hinko Haas, klarinetist Franjo Maček in Godba veteranov Gambrinus Laško. TS Kresnice ob polnoletnosti Vokalna skupina Kresnice je letos postala polnoletna. Tako bo 18. letni koncert, ki bo 7. maja ob 19.30 v Kulturnem domu Gorica pri Slivnici, namenjen obujanju spominov na »otroška« leta. Pevke bodo predstavile dosedanje uspešnice in nov program. Z delčkom tega so pred kratkim uspešno nastopile na Festivalu ruskih balad in romanc v Škofji Loki. Njihov gost bo Moški pevski zbor Planina pri Sevnici. BGO KULTURA 15 Aleksander Kavčnik meni, da je delo rudarja nevarno in ga je najlažje opisati s fotografijo. Rudarji, ki osvetljujejo vso Slovenijo Razstava fotografij Aleksandra Kavčnika v velenjski galeriji na prostem Mestna občina Velenje je povabila fotografa in rudarja Aleksandra Kavčnika, ki se zadnjih deset let resno ukvarja s fotografijo, da bi razstavljal na temo Velenje, rudarsko mesto. Ob 140-letnici izkopavanja premoga v Šaleški dolini z razstavo Srečno, knapi naključnim obiskovalcem približuje utrinke iz svojega delovnega okolja. V rovih globoko pod zemljo vladajo nemogoče razmere, poleg teme je še veliko vlage in prahu, ki zahtevata drugačen način fotografiranja. »Večinoma fotografiram brez bliskavice. V jami je namreč veliko prahu, ki bi bil zelo moteč na fotografiji. Tako so vse razstavljene fotografije nastale le s pomočjo rudarskih svetilk.« Le trikrat s fotoaparatom v jamo Kavčnik, tudi sam zaposlen v Premogovniku Velenje, je za fotografiranje pod zemljo najprej potreboval dovoljenje podjetja, saj specifično okolje v jami zahteva posebne varnostne standarde. Z njim je tako šel nadzornik, ki je meril jamske pline. Če je bila povečana koncentracija plinov, fotografiranje ni bilo dovoljeno. Tako je smel s seboj le trikrat nesti opremo za fotografiranje in takrat se je moral zelo potruditi za fotografske presežke. »Če bi imel možnost nositi vsakič s sabo fotoaparat, bi nastajali takšni motivi, da bi brez vsake stavke rudarji dosegli bistveno višje plače,« z nasmeškom razloži Kavčnik. Razstava je naslov Srečno, knapi dobila po prepoznavnem pozdravu. »V jami, kadarkoli srečaš sodelavca, pozdraviš srečno, ne glede na to, če je to trikrat na dan.« Naslovna fotografija, ki prikazuje dva rudarja, kako s svojima svetilkama osvetljujeta »dolino črnega zlata«, ima po Kavčnikovih besedah zelo sporočilno vrednost, saj rudarji ne osvetljujejo samo Šaleške doline, ampak vso Slovenijo. Delo in ustvarjanje v popolni temi Kavčnik je tudi avtor koledarja Knapi 2013, ki je bil zaradi rudarjev v spodnjem perilu, ki se sprehajajo po premogu, medijsko zelo prepoznaven. Razstavljal je tudi v dvorcu Gu-tenbuchel. Na fotografijah ga je predstavil v vseh letnih časih in časovnih razmerah. »Ker delam v premogovniku v skoraj popolni temi, najraje tudi ustvarjam ponoči. Dvorec je bil prikazan v vseh letnih časih, uspelo mi je ujeti tudi kakšen utrinek.« BGO, foto: Matej Vranič Nostalgija med platnicami knjige Društvo prijateljev Rogatca, ki letos praznuje petnajst let delovanja, se v teh dneh pripravlja na izdajo knjige, ki bo osvetlila spomin na družbene razmere in podobo kraja v preteklosti. Društvo ima približno 170 članov, 25 jih je iz Rogatca, ostali imajo tam korenine, a so se iz te občine razselili po vsej Sloveniji. Projekt je prevzel tajnik društva Anton Dirnbek, ki je povedal, da je doslej svoje prispevke oddalo več kot dvanajst avtorjev, rojenih med letoma 1935 in 1942. Otroštvo so preživeli v Rogatcu, sicer pa že nekaj let ne bivajo več v tem obmejnem kraju. V njihovih zapisih po besedah Antona Dirnbeka prevladujejo spomini na mladost. »Nekateri pišejo celo, kako so hrano dobivali v zameno za karte, kako težko so ljudje po vojni dobili želene dobrine.« Kljub temu da so bili časi težki, avtorji svoje mladosti ne objokujejo, ampak se teh časov spominjajo z nostalgijo. Kot še dodaja Dirnbek, prispevki med drugim govorijo o tesni povezanosti ljudi z obeh strani meje. Rogatec na primer nikoli ni imel kina, zato so Ro-gatčani filme spremljali na sosednjem Hrvaškem. Ro-gatčani so dolga leta imeli pošto, to so na Hrvaškem dobili šele okoli leta 1960. Posebne zgodbe med ljudmi so se spletle tudi po zaslugi železnice, ki je bila dolga leta pomembna za povezovanje tamkajšnjih prebivalcev. Mnogi se spominjajo, kako so se ob štirih zjutraj z vlakom vozili v Celje v gimnazijo in kako so se zvečer vračali domov. Predstavitev knjige z branjem nekaterih prispevkov Drama o nizu dogodkov V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bodo ta petek premierno uprizorili dramo Rose Bernd. Gre za zgodbo mlade ženske, ujete v tradicionalno in zaprto okolje, ki zaradi svojih nekonvencionalnih, za družbo nesprejemljivih dejanj pade v nemilost okolice. Je pretresljiv prikaz propada mlade ženske, ki si od življenja želi več, kot ji nameni družba. Nemškega pisatelja in dramatika Gerharta Hauptmanna, ki velja za najpomembnejšega ustvarjalca nemškega naturalizma, je za dramo o Rose Bernd navdihnila resnična zgodba o petindvajsetletni detomorilki Hedwig Otte. Rose je mlado dekle, razpeto med svojimi željami in pričakovanji drugih ljudi. Že več kot tri leta odlaga poroko z Augustom Keilom. nesrečnih Njen oče si silno želi, da bi se poročila z Au-gustom, saj bi se lahko preselila k njemu, in njuni materialni problemi bi bili rešeni. Poročeni Flamm flirta z Rose, izgovarja se na bolehno ženo na invalidskem vozičku. Rose se zaljubi vanj. Streckmann, ki pride mimo, ji namigne, da ve, kaj se je dogajalo med njo in Flammom. Izkaže se, da je Rose noseča, zato se odloči poročiti z Augustom, čeprav otrok ni njegov. Niz nesrečnih dogodkov in hudobija zavistnežev pripeljeta Rose do detomora. Delo, ki je bilo sicer prvič uprizorjeno leta 1903 v gledališču Deutsches Theater Berlin, je tokrat režirala Mateja Koležnik, za dramatur-gijo je poskrbela Nika Leskovšek. Scenograf je Marko Japelj in kostumograf Alan Hranitelj. TS Društvo prijateljev Rogatca bo spomine ljudi, ki imajo korenine v tej občini, zbralo v knjigi. Društvu sta pomoč obljubila tudi občina in tamkajšnji zavod za kulturo, turizem in razvoj, ki bosta odkupila del izvodov in tako prispevala del denarja za tisk. je predvidena ob občinskem prazniku Rogatca, v začetku septembra. Izid knjige je načrtovan za prvo soboto v oktobru, a po besedah Antona Dirnbeka člane društva do tedaj čaka še precej dela. Prispevke bo treba urediti, jih lektorirati, opremiti s fotografijami in delo natisniti. TS Foto: arhiv NT (SHERPA) Državno tekmovanje v hitrostnem računanju Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je bilo konec aprila prvo državno tekmovanje v Brainobrainu, na katerem se je 150 otrok, starih od pet do štirinajst let, pomerilo v hitrostnem računanju. Sodelovalo je tudi štirinajst otrok iz Celja in okolice, ki obiskujejo Brainobrain center v Celju. Test se piše tri minute, otroci na nižjih stopnjah računajo na abak, na višjih stopnjah pa s pomočjo mentalne aritmetike. Kot pravi vodja celjskega centra Svetlana Lazović, metoda razvija intelekt in osebnost pri otrocih, izboljšuje zbranost in lajša učenje. Program že dve leti uspešno izvajajo v vseh večjih mestih v Sloveniji. 16 VSI NAŠI MOJSTRI razmišljate: o prei л v"' 1НШ1Ш nakupu ali odlični storitvi? Preberite aktualno -ponudbo 1\a s>L -privoščite ia,ajboljšei /• I • v v . • • • I "> Se vedno iscete zanesljiv servis za svoje vozilo? Zdaj ste ga naSli. Poiščite najbližji Euroservis na www.euroservis.si in se prepričajte, da je prava izbira za vaše vozilo in varno vožnjo. Vse Euroservis delavnice so povezane s sistemom TecDoc, ki omogoča iskanje rezervnih delov po znamki vozila. Sami tehnični postopki, podatki in normativi, vpoklici in servisni intervali za posamezno vozilo so dostopni euroserviserjem preko programa Haynespro ali Avtodata. Avtoservisna mreža Euroservis je del globalne svetovne mreže Eurogarage, ki jo trenutno predstavlja več kot 5600 servisov širom Evrope ter Amerike. Slovensko mrežo sestavlja skupina preko 30 neodvisnih servisov, ki so bili skrbno izbrani na podlagi svojega preteklega dobrega dela in v skladu s kriteriji celotne svetovne servisne mreže. V Sloveniji se avtoservisna dejavnost deli na dva sistemska sklopa. Prvi so pooblaščeni servisi proizvajalcev vozil, drugi pa neodvisni mehaniki. Mreža EUROSERVIS je edinstven koncept, ki vam ponuja le najboljše lastnosti obeh sklopov: vrhunsko vzdrževanje in popravila vašega vozila po pošteni ceni. TEL.: 091693394 PRODAIA IN SERI/IS ТМШШ Zakaj bi servisirali svoje vozilo v mreži Euroservis? 1. Nižje cene servisiranja, saj vam vozila ni treba servisirati na pooblaščenih servisih, katerih storitve so praviloma dražje. 2. Zagotovljena garancija proizvajalca vozila, saj vam kljub izbiri Euroservisa ta ne preneha veljati. 3. Vgradnja originalnih rezervnih delov po nižjih cenah, saj dobavitelji rezervnih delov prve vgradnje lahko zdaj tudi samostojno nastopajo na trgu s svojimi blagovnimi znamkami in ne pod imenom precenjenih blagovnih znamk proizvajalcev avtomobilov. 4. Hitra storitev, saj so Euro-servisi vključeni v distribucijsko mrežo rezervnih delov Grou-pAuto International, ki servise vsak dan zalaga s potrebnimi avtodeli. 5. Usposobljeni serviserji in tehnološko opremljene delavnice, saj morajo Euro-servisi izpolnjevati predpisane kriterije kakovosti. 6. Enoletno jamstvo na kupljene rezervne dele in opravljene Euroservisne storitve, saj smo prepričani v njihovo kakovost. 7. Servis v bližini vašega doma, saj lahko izbirate med Euroservisi iz različnih regij Slovenije. flVILjfld ГШЖ FLIkCA Tet.: 031 m 014 a*N a DELOVNI ČAJ: /m. - pet.: ој1Љ Murt; stir.: o& X. dtr 13. urt Originalni rezervni deli za distributerje in serviserje: s h «ЕВИ- FTF ^ I <€8—> I I Hay—Prtf j (|јш» HMPrt; j urnimi i оимј j ДЦојјр^ј j Јвјујмп^јјјГј j дкжшншГј С5а<Д) gvg ЕВД nimur OSUAM0 BPHIUPS НЛШТТЕВ ® Ш2 .OH— ■ ■■ -SSSS- trtww (ami) OROUPAUTO ^rtreža po Sloveniji i/.euroservis.si (?) Euroservis.Slovenia Г" asfalt kovač d.o.o., Planina pri Sevnici 47 a, 3225 planina pri sevnici ASFALTK +386 3 7491 031 +3B6 3 7491 032 asfalt.kovac@siol.net 4. INOVOMAT I AVTO STEKLO CENTER Д V PROSTORIH AVTO CELJA Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322 ■ STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA ■ KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA ■ STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE ■ KVALITETNE KONTAKTNE LEČE • ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE ■ SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV - LASTEN FÄRKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE - o * 10% popust* ob nakupu yL -k ftoreftcijskih in sončnih očal ^ POPUSTI SE NE SEŠTEVAJO 'B/ROSERV/S aleš žolnir s.p. Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si Znižujemo stroške tiskanja Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav J tiOL^l V 1 I z™ 'АШШШШ ce želite oglaševati v rubriki vsi v^aši mojstri, pokličite оз± ŠPORT 17 »Pevac« tudi na šesti tekmi brez poraza Lestvica 1. SNL Celjani Mariborčane oddaljili od naslova Štajerski nogometni obračun med Celjem in Mariborom tokrat ni dal zmagovalca. Mreži sta mirovali. Trener rumeno--modrih Robert Pevnik še naprej ne pozna poraza, potem ko je s svojo ekipo vpisal nov pozitiven rezultat. Po 32. krogu so znova razočarani Mariborčani, saj se je njihov zaostanek za vodilno Olimpijo povečal na tri točke. Celjani imajo na osmem mestu lestvice pred Koprom pet točk naskoka, pred zadnjo Krko šest. Velenjčani so šesti z 38 točkami. Pevnik je v Celju poskrbel, da se znova precej več govori o nogometu. Po njegovem prihodu so Celjani v prvenstvu dvakrat zmagali (Koper 3:0, Gorica 2:1) in zdaj drugič remizi-rali (Krka 1:1). V polfinalu pokalnega tekmovanja so z dvema zmagama z 1:0 izločili Domžale. Zadeli prečko Glavna tribuna celjske Arene sprejme 3.600 gledalcev in je bila tokrat dobro obiskana. Skupno je tekmo spremljalo okrog 3.000 gledalcev. Tadej Vidmajer, ki igra v reprezentančni formi, je na ogrevanju začutil bolečino v nogi, zato ga je Pevnik iz previdnosti zamenjal z Markom Krajcerjem. Obračun z Mariborom so domači začeli zelo dobro, v prvih petnajstih minutah so prevladovali. V 8. minuti smo videli najlepšo priložnost na tekmi. Celjski nogometaš Žiga Kous je ob poskusu z razdalje zadel prečko. Pri gostih je v prvem polčasu v 22. minuti najnevarneje zapre-til Dare Vršič z roba kazenskega prostora, a je streljal Žiga Kous (v rumenem dresu) je zatresel okvir gola ekipe Maribora. naravnost v vratarja Matica Kotnika. V drugem polčasu so si več priložnosti ustvarili gostje, a so se gostitelji hrabro zoperstavili in razveselili domače občinstvo. Maribor je tekmo končal z igralcem manj, kajti Željko Filipovič je v 91. minuti prejel rdeči karton. Točka velik uspeh Robert Pevnik je po novem uspehu upravičeno spet prejel veliko čestitk, pohval, objemov ... Po njegovem prihodu je celjski nogomet vstal kot feniks iz pepela. »Točka je lep uspeh. Dobro smo začeli tekmo, a na žalost nismo zadeli. Zatem je tudi nasprotnik pokazal svojo kvaliteto. Navdušen sem nad borbenostjo in tak- tično disciplino naših fantov. Vesel sem tudi glede občinstva, ki se je začelo vračati na tekme. Na koncu mislim, da je delitev točk pravična. Ostajamo pozitivni. To je najbolj pomembno, za nas je vsaka točka dragocena,« je veselo razlagal Pevnik, ki pa seveda miren še ne more biti. Pred moštvi so še štirje krogi, v katerih se lahko zgodi marsikaj. Celjane že jutri čaka gostovanje v Zavr-ču, zatem domača tekma z Olimpijo, pot v Domžale ter za konec, v 36. krogu pred domačimi gledalci, obračun z Rudarjem. Na razpolago je še 12 točk, z morebitnim jutrišnjim uspehom pri Za-vrču, ki mu zaradi finančne nediscipline na prvi stopnji ni bila dodeljena licenca za Dvajset tekem v štirih dneh V Konjeniškem centru Celje bo naslednji teden znova najpresti-žnejše mednarodno tekmovanje v preskakovanju ovir za nacionalne ekipe na svetu, Pokal narodov Celje 2016. Tokratni dogodek bo prava športna poslastica. Letošnje tekmovanje namreč šteje kot kvalifikacijsko v sklopu Furusiyya serije, vodilnega mednarodnega ekipnega tekmovanja na svetu, obenem pa bodo lahko tekmovalci individualno nabirali točke v kvalifikacijah za olimpijske igre v Riu in za evropsko prvenstvo prihodnje leto v Göteborgu. Na glavnem ekipnem tekmovanju za Pokal narodov se bodo pomerile ekipe v sestavi najboljših jahačev iz vsaj desetih držav, med njimi tudi štiričlanska slovenska ekipa v sestavi Tajda Bosio, Hana Bajrovič, Pato Muente in Robert Bombek, rezervi bosta Lana Tanko in Tadej Skaza. DŠ Foto: arhiv CKŠ bile vidne. Pogoji za igro so bili izjemno zahtevni. Sodnikov dodatek k drugemu polčasu je zaradi čiščenja igrišča znašal osem minut. Tik pred njihovim iztekom so se gostitelji razveselili izenačenja na 1:1. Z glavo je zadel Damjan Vukliše-vić. Trener Rudarja Jernej Javornik je imel po tekmi mešane občutke: »Nikoli ni prijetno dobiti gol v zadnji minuti. To se nam je že zgodilo. Vse pohvale fantom, dobro so odigrali, ampak so upravičeno razočarani, saj je bila zmaga tako blizu. To je pač nogomet. Takoj se Rudar (4-4-2): Radan -Jahić, Džinić, Kašnik, Bolha - Črnčič, Pišek, S. Babić, Trifkovič - M. Babić, Etero-vić. Igrali so še Ihbeisheh, Prašnikar, Krcić. OLIMPIJA 32 19 8 5 67:22 65 MARIBOR 32 17 11 4 69:29 62 DOMŽALE 32 13 11 8 44:28 50 GORICA 32 13 712 43:44 46 ZAVRČ 32 9 11 12 31:38 38 RUDAR 32 10 814 31:46 38 KRŠKO 32 10 814 23:45 38 CEDE 32 81212 26:43 36 LUKA KOPER 32 8 7 17 34:51 31 KRKA 32 7 916 26:48 30 je treba pripraviti na naslednje tekme, ki nas čakajo. Sprva najpomembnejša sobotna s Koprom, proti kateremu lahko s pozitivnim rezultatom naredimo velik korak k obstanku.« Zavrč, Rudar in Krško imajo po 38 točk, sedem več od predzadnjega Kopra in osem več od zadnje Krke. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Celje (4-2-3-1): Kotnik -Travner, Hadžić, Krajcer, Kous - Vrhovec, Miškić -Pajač, De Sousa, Podlogar - Omoregie. Igrali so še Pi-šek, Spremo, Požeg Vancaš. igranje v prvi ligi, bi bilo precej lažje. Celjani so licenco dobili. Tudi za nastopanje v kvalifikacijah za ligo Europa, kamor pelje zmaga v pokalnem finalu 25. maja v Kopru (proti Mariboru). Oh, ta zadnja minuta Nogometaši velenjskega Rudarja so na štadionu Matije Gubca v Krškem vpisali osmi letošnji neodločen rezultat. V 32. minuti so povedli prek Mateja Etero-vića. Ta je svoj sedmi letošnji gol dosegel s prostega strela. Vremenski pogoji so bili v drugem polčasu nepričakovani za zadnji teden aprila. V Krškem je namreč tako močno snežilo, da črte na zelenici niso Panorama KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 8. krog: Zlatorog - Krka 81:80; Vašl 25, Booker 18; Ivanov 24, Union Olimpija - Rogaška 96:101; Robinson 19; Davis 30, Ferme 20, Helios Suns -Tajfun 63:68; Čakarun 21; Bratož 17, Čebular 13. Vrstni red: Union Olimpija, Krka, Zlatorog 13, Rogaška, Helios Suns 12, Tajfun 9. 1. SL (ž), 1. tekma finala končnice: Athlete Celje - Triglav 85:56; Dojkić 18, Trebec 17; Meden 13. NOGOMET 1. SL, 32. krog: Celje - Maribor 0:0, Krško - Rudar 1:1 (0:1); Vukliševič (87); Ete-rović (32), Koper - Olimpija 1:2 (1:0), Domžale - Krka 1:1 (0:0), Zavrč - Gorica 1:1 (1:0). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 1. krog: Ribnica - Celje Pivovarna Laško 27:27 (14:15); Grebenc 9; Mlakar 6, Žvižej 5, Gorenje -Koper 35:23 (18:12); Šoštarič 8, Medved 7; Smolnik 10; 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Koper 45:25 (21:13); Kodrin 8, Janc 6; Smolnik 6, Loka -Gorenje 29:38 (16:19); Kavčič 7; Skube 10, Šoštarič 9. Vrstni red: Gorenje 53, Celje 52, Maribor 39, Ribnica 34, Koper 31, Loka 30. (MiK) Športni koledar 1. SL, dodatne kvalifikacije za obstanek, 1. krog, Polzela: Hopsi - Maribor (20). Sobota, 7. 5. NOGOMET 1. SL, 33. krog, Velenje: Rudar - Koper (17). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 3. krog: Maribor - Gorenje (17), Celje Pivovarna Laško - Loka (18). 1. SL (ž), 22. krog: Velenje - Ljubljana (16), Zelene doline Žalec - Koper (18), Celje Celjske mesnine - Jadran (19). KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 10. krog: Rogaška - Tajfun (18). Nedelja, 8. 5. KOŠARKA 1. SL, za prvaka, 10. krog, Laško: Zlatorog - Helios Suns (19). Ponedeljek, 9. 5. KOŠARKA 1. SL (ž), 3. tekma finala končnice, Celje: Athlete -Triglav (18). Torek, 10. 5. KOŠARKA 1. SL, dodatne kvalifikacije za obstanek, 2. krog: Sežana - Hopsi (20). Petek, 6. 5. Sreda, 11. 5. Tajda Bosio NOGOMET 1. SL, 33. krog: Zavrč - Celje (19). KOŠARKA 1. SL (ž), 2. tekma finala končnice, Kranj: Triglav - Athlete Celje (20). ROKOMET 1. SL, za prvaka, 4. krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (19). NOGOMET 1. SL, 34. krog: Celje -Olimpija, Maribor - Rudar (16). 18 ŠPORT Med najboljšimi na svetu (1986) Legendarni Rolando Pušnik Po zadnjem izpadu iz 1. lige bivše Jugoslavije so se celjski rokometaši v sezoni 1984/85 pod vodstvom trenerja Slavka Bambirja komajda obdržali v 2. zvezni ligi-sever, vendar pa so v finalu slovenskega pokala v Ljubljani močno oslabljeni premagali Slovan (19:18), kar je bil njihov 12. naslov pokalnih zmagovalcev Slovenije. Celjski rokomet je leta 1984 dobil tudi najvišjo možno funkcijo v jugoslovanskem rokometu in s tem lepo priznanje za dosedanje delo -Milan Zupančič je bil za dve leti izvoljen za predsednika Rokometne zveze Jugoslavije. Rolando Pušnik Jugoslovanska reprezentanca je leta 1986 na svetovnem prvenstvu v Švici po finalni zmagi nad Madžarsko (24:22) osvojila svojo prvo in edino zlato medaljo, pred tem pa bronasti medalji na SP 1970 in 1974 ter srebrno medaljo na SP 1982. Takrat je v ekipi igral Vlado Bojović. Med nosilci zlate medalje na SP 1986 sta bila tudi Celjana vratar Rolando Pušnik in predsednik RZJ Milan Zupančič. Na SP je sodeloval tudi takrat eden najboljših sodnikov na svetu Štefan Jug. 13. marca 2016 je bila v Kraljevu proslava ob 30. obletnici osvojitve tega naslova, vendar brez Hrvatov (Bašić, Portner, Saračević), Bošnjakov (Memić, Arnauto-vić, Arslanagić) in Slovencev (Pušnik, Zupančič). Kot da bi bili za ta uspeh zaslužni le udeleženci iz Srbije ... Milan Zupančič, takratni predsednik RZJ, je bil ob tej novici nemalo začuden in razočaran, saj ga o proslavi ni nihče obvestil. Rolando Pušnik je bil takrat član RK Železničar iz Niša. Od vseh Slovencev ima največ odigranih tekem za jugoslovansko reprezentanco (134) in je slovenski rokometaš z največ trofejami (zlato OI 1984, SP 1986 in mladinsko SP 1981, bron OI 1988). Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je bil prvi kapetan njene reprezentan- ce in za njo odigral 114 tekem. Je zaslužni športnik Jugoslavije in leta 2010 kot prvi rokometaš prejemnik Bloudkove nagrade. Svojo bogato rokometno kariero je v prvi ekipi Celja začel leta 1978, odigral štiri sezone, leta 1982 prestopil v Crvenko ter nato branil za Železničar iz Niša in po razpadu Jugoslavije za Zagreb (evropski klubski prvak 1991 in 1992). V Celje se je vrnil leta 1993 in odigral dve sezoni. Sedaj je uspešen trener vratarjev, trenutno v Katarju. Naslednjič: Borba za obstanek v 2. zvezni ligi Foto: arhiv RK CPL, almanah RZJ, A. ŠUŠTERIČ Zlata medalja s SP 1986, lastnik Milan Zupančič Naša najboljša sodnika Štefan Jug (desno) in Herbert Jeglič (levo) s predsednikom RZJ Milanom Zupančičem na SP 1986 v Švici. џ mesec šPnrtall^B Mesec šP°rta tretJič v Ce|iu Šport za vse-brezplačni programi • Šola teka / Stadion I. gimnazije v Celju / od 9.5. 2016do2.6.2016 ■ Nordijska hoja /Spica / od 10.5,2016 do 3.6.2016/ ■ Kegljanje / Kegljišče Golovec/od 10.5.2016 do 3.6.2016 • Plava nje/Bazen Golovec/od 10.5.2016 do 2.6.2016/tečaj ni namenjen neplavalcem! ■ Pohodništvo / Mestni park - An s ki vrh, vrhovi okoli mesta / vsako nedeljo od 8.5.2016 dalje ■ Potapljanje / Bazen Golovec/od 11.5.2016 do 1.6.2016 ■ Odbojka / IV. osnovna šola Celje ■ velika telovadnica/od 16. S. 2016 do 3.6.2016 • Družabni plesi / Plesna šola Ramen ko / od 6.5. do 3.6.2016 / vsak četrtek, od 18.30 do 19,30 - Kajakaštvo / Spi ca / od 6. S. 2016 do 3.6.2016 • Samoobramba za vse / Regijski center, dvorana Zlatorog /od 6.5.2016 do 3.6.2016 ■ Aerobna vadba / Regijski center, dvorana Zlatorog / od 10, S. 2016 do 2.6.2016 ■ Vadba za sproščanje - nirvana / Regijski center, dvorana Zlatorog / od 9,5.2016 do 30.5.2016 • Balinanje / Balinišče pred Fakulteto za Logistiko /od 10.5,2016do 31. S. 2016 ■ Športna rekreacija za začetnike prvič na Špici, nato na zunanjih in notranjih športnih objektih v Celju /od 9. 5.2016 do 1.6.2016 ■ Strokovna predavanja / Fakulteta za logistiko / od 11.5,2016 do 1.6.2016 ■ Športna rekreacija za vse/športno društvo Gaberje / od 9.5.2016 do 30.5.2016 • Supanje / Šmartinsko jezero / 31. 5.2016, 2.6.2016 in 4.6.2016 / obvezno znanje plavanja! • Konjeništvo / Konjeniški centerCelje / četrtek, 26.5., petek, 27.5. in sobota, 28.5.2016 Tekmovalno-rekreativni programi ■ JURIS NA GRMADO I pohod in gorski tek / start pri gasilskem domu v Zagradu / v petek, 6. S. 2016, ob 18. uri . OTflOŠKI MALI URBANI GLADIATORČEK / Savinjsko nabrežje, pri splavarju / sobota, 14.5. 2016, ob 11. uri • URBANI GLADIATOR CEUE / ekipni izziv celjskih grofov / Savinjsko nabrežje, pri Splavarju nedelja, 15.5.2016, ob 11. uri/ - družinski gladiator, 3 km in 10 ovir - mala trasa, 6 km in 20 ovir - srednja trasa, 10 km in 30 ovir -PRO trasa, 15 km in40ovir - OTROŠKI TEKI VITEZA HERMANA / ploščad pri kinu Metropol/petek, 20.S. 2016,ob 18. uri • NOČNI TEK CEUE / S km tn 10 km / ploščad pri kinu Metropo!/petek, 20.5.2016, ob 21. uri -TRIATLON ŠMARTINSKO JEZERO/ akvatlon, triatfon, štafetni triatlon / Sm a rti nsko jezero, pri Brkatem somu/sobota, 21.S.2016, ob 16. uri • KOMAK KOLESARSKI MARATON / 30 km, 65 km, 110 km/parkirišče pred Ingradovo poslovno stavbo na Lavi / nedelja, 22.5.2016, ob 10. uri • OCEAN LAVA RACE, Celje-SI O venia / polovični ironman triatlon: 1.900 m plavanja, 90 km kolesarjenja / 21 km teka / Smart i nsko jezero, pri Brkatem somu / sobota, 28.5.2016, start ob 9. url Informacije in prijave: www.celje.si www.szc.si www.fatburn.si Kontakt - brezplačni programi: Hasan Ibrič, szc.celje@gmail.com, 041 320130 Kontakt - tekmovalno rekreativni programi: Nino Cokan, nirtocokan@gmail.com, 041 346346 Jutri se bo začel mesec športa v Celju. Vsebuje 18 brezplačnih rekreativnih programov. Drugi del je posvečen tekmovalnim izzivom, za njih bo treba odšteti nekaj evrov. Podžupanja MOC Darja Turk je izpostavila nameri projekta: »Želimo promovirati šport kot zdrav način življenja in predstaviti vse zunanje in notranje lokacije, ki jih premoremo v občini in ki omogočajo kakovostno preživljanje prostega časa.« Nosilec projekta je Športna zveza Celje, njen sekretar Hasan Ibrič pravi: »Radi bi privabili staro in mlado, predvsem pa tiste, ki se doslej še niso preizkusili v določenih dejavnostih. Dodali smo tri nove panoge, gimnastiko, supanje in konjeništvo. Prvo leto smo imeli 18 tisoč obiskov, lani 21 tisoč, letos jih pričakujemo okoli 25 tisoč.« Izvedbo programa sta omogočili Mestna občina Celje in Fundacija za financiranje športnih organizacij v RS. Koordinator tekmovalno-rekreativnega programa je Nino Cokan: »Športno društvo Slovenc in Triatlon klub Celje skrbita predvsem za prireditve, ki so namenjene vsem starostnim skupinam in vsem stopnjam pripravljenosti. Otvoritveni dogodek bo v petek Juriš na Grmado. Najbolj znan je Urbani gladiator, ki bo v nedeljo, 15. maja.« Pričakuje med 500 do 700 udeležencev. »Trasa bo zelo zanimiva. Priskrbeli smo nekaj novih ovir. Brez prečkanje Savinje ne bo šlo, treba bo preskočiti ognjeno oviro, se preplaziti pod bodečo žico, pluti na zračnici. Ne bo manjkalo blata, smeha.« Prihod na slovensko atrakcijo so napovedali Italijani, Hrvatje, Avstrijci in seveda Novomeščani, Ljubljančani, Ravenčani, Koprčani, Jeseničani ... Sledili bodo še tek, triatlon in kolesarski maraton. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Z leve stojijo Nino Cokan, Darja Turk, koordinatorka projekta z Mestne občine Celje Barbara Gorski in Hasan Ibrič. ŠPORT 19 Podviga Zlatoroga in Rogaške V Treh lilijah bodo verjetno obžalovali zadnji minuti Košarkarji Tajfuna so v 8. krogu lige za prvaka prišli do prve zmage. V Domžalah so domači Helios Suns premagali z 68:63. 17 točk je dosegel Domen Bratož, 14 pa Sandi Čebular. Presenečenje sta pripravila Zlatorog in Rogaška. Laščani so v dvorani Tri lilije z 81:80 premagali Krko, Slatinčani so v Stožicah s 101:96 ugnali Union Olim-pijo. Dramatična končnica Laščani so s trojko Mihe Vašla in košem Chrisa Bookerja minuto in 45 sekund pred koncem povedli s 77:67, ko je marsikdo pred finišem tekme pomislil, da je odločena, a se je zgodil preobrat. Krka je s košem Ivanova dvajset sekund pred koncem povedla za točko (80:79). Zadnji napad so domači spretno izpeljali, žoga je pod košem prišla do Boo-kerja, ki ni zgrešil ponujene priložnosti. Gostom je zatem ostalo premalo časa za preobrat. Vašl je za gostitelje dosegel 25 točk. V zadnjem delu zadnje četrtine so se prebudili še domači gledalci, ki so glasno vzpodbujali varovance trenerja Aleša Pipana. Laščani so imeli sicer lepo možnost, da zmagajo za več kot točko, za kolikor so izgubili v Novem mestu, a jim ni uspelo. Konkurenčni vsem Laški košarkarji imajo v ligi za prvaka za sabo dobre predstave. Na lestvici so skupaj z Ljubljančani in Novo-meščani v samem vrhu. »Čestitke fantom za vztrajnost do konca tekme. Ne morem reči, da smo zadovoljni s svojo igro, predvsem ne z zadnjima dvema minutama, ki ju bomo verjetno obžalovali. V prvem polčasu se nismo znali sprostiti in smo igrali v krču. V drugem polčasu je bila slika čisto drugačna. Na koncu nam je na srečo uspel ta zadnji napad in smo po mojem mnenju zasluženo zmagali,« je dejal Aleš Pipan. Miha Vašl je pristavil: »V prvem polčasu nam met ni stekel, v drugem pa. Z neumnostmi smo dopustili, da so nas gostje ujeli in povedli. Srečno smo potem zadeli v zadnjem napadu. Gledalci? Košarkarji Tajfuna, ki jih vodi trener Dejan Mihevc, so vpisali prvo zmago v ligi za prvaka. Veseli nas, da so prepoznali dobro igro in nas vzpodbujali.« Laščani, ki so konkurenčni vsem moštvom, so sinoči gostovali v Hruševcu pri Tajfunu. V zadnjem krogu bodo v nedeljo gostili Helios Suns. Še druga »klofuta« Košarkarji Rogaške so po dveh zaporednih porazih zabeležili četrto zmago. Varovanci trenerja Damjana Novakovića so favorizirano Union Olimpijo, ki je imela do te tekme štiri zmage v nizu, premagali povsem zasluženo. Ljubljančanom so podelili še drugo »klofuto«, saj so jo premagali tudi v Rogaški Slatini. Ljubljančani so vodili s 66:61, ključen pa je bil delni izid gostov s 13:1 sredi drugega polčasa. Rogaška je z njim prišla do vodstva s 74:67, ki ga do konca ni izpustila iz rok. Prvi strelec tekme je bil Darwin Davis. Dosegel je okroglih 30 točk. »Srečanje smo dobro začeli. Gostiteljici nismo dovolili, da bi bila tekma zanjo lahka, saj so naši fantje pokazali največ, kar lahko. Verjetno so nas tekmeci po dveh visokih porazih tudi nekoliko podcenjevali. Vse to je tehtnico prevesilo na našo stran in zasluženo smo zmagali. Upam, da ta zmaga nakazuje, da smo na pravi poti do izhoda iz krize,« je dejal trener Rogaške Novakovič. Ta je z ekipo sinoči gostoval pri Krki, v soboto bo gostil Tajfun. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Najboljši strelec Zlatoroga proti Krki je bil Miha Vašl s 25 točkami. Mladenke odločno proti Triglavu Košarkarice Athletea povedle z 1:0 - Jutri v Kranj V torek je bil med slavjem nogometašev madridskega Atletica po preboju v finale lige prvakov v ospredju fantastični vratar Jan Oblak. Njegova (starejša) sestra Teja je bila članica celjskega košarkarskega kluba in z njim osvojila po dve državni in pokalni lovoriki v letih 2012 in 2013. Zdaj blesti na Slovaškem v evroligaški ekipi Good angles. Njene naslednice v Celju so pred koncem leta 2013 začele niz zmag, ki se je zaustavil pri številki 59. 18. marca letos je namreč v Kranju v zadnji sekundi Sara Meden z osmih metrov zadela trojko za 74:71. Celjanke so kljub temu obdržale vodilni položaj pred končnico in prednost domačega igrišča. Taktično zrele Celjska ekipa je zelo mlada. Če ji bo uspelo do naslova, bo najmlajša šampionka doslej v vseh slovenskih prvenstvih. Pokazala je zobe že na uvodnem obračunu finalne serije in ga prepričljivo dobila. Odločno se je podala proti vrhu slovenske košarke, proti Triglavu. Presenečenje je pripravil trener Damir Grgič, z oddaljitvijo Ivane Dojkić in pametno postavitvijo bližje koša La-rise Ocvirk, Ive Slonjšak in Zale Friškovec, ki so nekajkrat nadigrale nižje tekmice. Ko je ukrepal gostujoči trener in v obrambi postavil višje igralke, pa so Celjanke izkoristile hitrost. Prednost je vidno narasla. V finišu je znašala več kot 30 točk, končni izid je bil 85:56. »Naša dekleta so z medlo obrambo dopustila domačim nosilkam igre, da so se razigrale že v prvem delu. Ko se nam je ustavilo še v napadu, ni bilo več pomoči. V Kranju bomo skušali izid izenačiti,« je menil Gašper Sluga, trener ekipe Triglava, ki je v drugem polčasu dosegla zgolj 17 točk. Pozabiti zmago Athlete je odlično vodila Ivana Dojkić, zbrala je 18 točk, eno manj pa Tina Tre-bec. Tretja strelka ekipe je bila Anamarija Prezelj s 13 točkami: »Rezultat je posledica dejstva, da smo odigrale točno tako, kot smo se dogovorili na treningu. Poleg tega smo v tekmo vnesle dovolj energije in želje. To moramo ponoviti tudi jutri v Kranju. Naša želja je, da v ponedeljek zaključimo sezono s slavjem.« Tina Jakovina je kapetanka ekipe: »Priprave na obračun so bile ustrezne, vse skupaj smo prenesle na igrišče. S popolno osredotočenostjo smo bile prave in lepo je bilo gledati našo igro. Uspešne bomo le v primeru, če bomo takoj pozabile na zmago.« Skoraj vse je uspevalo mladim igralkam Athletea, še 195 cm visoka Hrvatica Andrea Marić se je dobro znašla v napadu. »Pred svojimi glasnimi navijači bodo igralke Triglava jutri krenile na vse ali nič. Lahko so nevarne, ne bodo se predale. Takoj jih bomo morale razorožiti,« pravi Ja-kovina. Sodniki boljši od cone »Ta zmaga nas ne bo zavedla. Triglav je odigral malce slabše, a to je storil tudi proti Grosupeljčankam in visoko izgubil prvo polfinalno tekmo, nato pa dvakrat gladko zmagal,« ostaja previden Damir Grgič. »Letos so dekleta napredovala, čeprav morebiti to nekaj časa ni bilo razvidno. Ustreza jim, da bodo zdaj manj obremenjena. Pritisk smo prevalili na pleča Gorenjk.« V rezervi ostaja conska obramba, katero je Grgič preveril v krajšem obdobju, a so jo z meti z razdalje Kranjčanke takoj razbile. Morda jim jutri ne bo uspelo. Kaj pa sojenje? V dvorani Gimnazije Celje -Center je bilo, presenetljivo, zelo dobro. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Podpora s klopi je bila zelo glasna v prvem delu tekme. Kasneje so Celjanke pod vodstvom Damirja Grgiča (desno) igrale tako dobro, da je bila tekma glede rezultatske negotovosti povsem nezanimiva. Najboljši igralki tekme, Ivana Dojkić (z žogo) in desno Tina Trebec. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Zavarovalnica ж I Maribor STANOVANJE 4 PRODAM U_L ; i / _ I M Val avfo nima zgolj prijateljev. STROJI PRODAM TROSILEC hlevskega gnoja, samonakla-dalko, cisterno in tračni obračalnik prodam. Telefon 041 397-566. 1019 TRAKTOR znamke Fiat Štore 504/04, letnik 1983, v voznem stanju, zelo dobro ohranjen, prodam. Telefon 031 305-488. 918 KROŽNO žago, skobeljnik in mlin, 220 V, 1,5 kW, prodam. Telefon 040 645-144. 1001 KUPIM I Ш Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine. PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14, 03 / 425 70 00. Bonafin ena d.0.0., Slovenska 27,1000 Ljubljana. NOVO robotsko kosilnico Wiper Lizard 485, še zapakirano, prodam. Telefon 031 891-715. 1014 KOSILNICO Gaspardo za Tomo Vinkovič prodam 220 EUR. Menjam za skuter, lahko v okvari. Telefon 051 491 386. 1017 MOTOKULTIVATOR, frezo, koso, mulčar, traktor, prikolico, obračalnik, pajek in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 822 TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Deutz, Univer-zal, Štore ali Tomo Vinkovič, letnik in model traktorja nista pomembna ter ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 031 562-809. p POSEST PRODAM V CELJU na Hudinji prodam dvoinpolsobno stanovanje, 77 m2. Telefon 051 499566. 897 V CELJU prodam garsonjero, 30 m2. Telefon (03) 547-1267. 965 ODDAM APARTMA v Savudriji, za 3 do 4 in za 4 do 5 oseb, oddam. Informacije po telefonu 041 424-086. p V CELJU oddam delno opremljeno stanovanje, 50 m2. Najemnina 220 EUR. Telefon 031 768-711. 959 DVOSOBNO opremljeno stanovanje z balkonom in manjšo sobo za eno osebo oddam. Telefon 041 650-737. 967 V CELJU oddam enosobno stanovanje. Telefon 031 687-043. 1016 90,6 95,1 95,9 100,3 radio cehe vMuc? г цлмстј/ ZEMLJIŠČE ob avtocesti, 1,7 ha, prodam ali dam v najem. Možno posamezno, za vrtičkarje. Telefon 051 413-688. 937 GRADBENO parcelo, veliko 1.500 m2, na lepi, sončni legi, prodam pod gradom v Celju. Telefon 041 263-497. 953 V ŠTORAH prodam opremljeno hišo. Telefon 041 697-247. 1008 GOZD, travnik, 2,7 ha, pri Svetem Štefanu, prodam. Telefon 031 262-504. 1009 PRODAM SI, M: M astrologinjai jasnovidnost BI0TERAPQE jjiij Ш KUPIM V CELJU, Hudinja, Nova vas, Lava, Ostro-žno kupim dvojček, vrstno hišo. Telefon 041 897-485. 825 VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., Kopališka 3, Kidričevo Ograje, ocgrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: D2/78G 99 26 www.ramainox.si ТПП7Г muzejnovejäezgodovinelcelje Muzej novejše zgodovine Celje Vas v sredo, 11. maja 2016, ob 18. uri vabi v muzejsko kavarno v Prešernovi ulici 17 na predstavitev knjige Janko Prunk: Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015 Z avtorjem knjige, prof. dr. Jankom Prun-kom, se bo pogovarjal dr. Tone Kregar. Prijazno vabljeni! PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in gra-haste barve, pred nesnostjo, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 kg naprej, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. n PRAŠIČE, od 30 do 200 kg ter breje mladice, domača hrana in dostava, prodam. Telefon 031 311-476. 799 TELICO simentalko, staro 5 mesecev, težko 220 kg, prodam. Telefon (03) 5772960. 913 TELICE simentalke, pašne, breje 8 do 9 mesecev, prodamo. Telefon 051 688091. 977 SPALNICO s kotno omaro, 3,50 m, posteljo, 2 x 1,60 m, jogije lateks, dve nočni omarici in psiho, uporabljeno dve leti, prodam zaradi selitve ali menjam za bukova drva. Telefon 041 736-262. 1018 NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Zlatko Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel.: (02) 582-14-01. PURANE za nadaljnjo rejo prodam. Naročila in informacije po telefonu 040 744-539. p BREJO svinjo in več prašičev, težkih približno 40 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5738-019. 986 BURSKE mladiče, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 442-443. 990 BIKCE in telice, simentalce, težke od 170 do 250 kilogramov, možna dostava, prodam. Telefon 031 233-599. 991 KOBILO, staro 4 leta, prodam. Telefon (03) 5732-276 ali 070 703-104. 998 TELICO, brejo 8 mesecev, pasme ls/lim, težko približno 600 kg, mirno in pašno, prodam. Telefon 040 524-780. 995 TELICO, 260 kg in kravo, težko 500 kg, prodam. Telefon (03) 5732-226 ali 041 816-119. 1004 KRAVO s teletom in bike od 300 do 500 kg, simentalce, prodam. Telefon 041 794-132. 1009 TELIČKO, 120 kg in bikca, 140 kg, prodam. Telefon 031 424-547. Š 41 DVE lepi kobili, stari 10 let in 2 leti, jahalni, ugodno prodam. Telefon 041 500-394. 1012 DVE mladi zajklji in piščance, očiščene, 4 EUR/kg, prodam. Telefon 041 951527. 1011 TELICO v devetem mesecu brejosti prodam. Telefon (03) 5821-158, 051 344-275, zvečer. 1023 Ime in priimek: C! ^^^ ^^P Naslov, kraj: O C E-poštni naslov: Telefonska številka: Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. BURSKE mladiče, stare 8 mesecev, kozla, starega eno leto in kapitalno kozo s tremi mladiči prodam. Telefon 041 649-414. Š 40 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p PUJSKE, težke 30 kg, mesnate, domače reje, ugodno prodam. Telefon 041 932-348. 1024 JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo ugodno prodam. Prodam tudi zajce pasme belgijski orjak. Telefon 031 880-878. 1021 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653-286. š 221 PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM PRODAM 8 metrov mešanih drv, hrast, gaber, prodam. Telefon 041 963-977. 1000 KONZOLNO dvigalo, nosilnost 250 do 500 kg, priklop 380 do 230 W, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 636633. 999 »FOSNE«, 8 cm, hrastove deske in »špi-rovce« prodam. Telefon 041 570-159. 1013 SENO, otavo in šibe rdeče vrbe, 60, 80 in 100 cm, ugodno prodam. Telefon 070 223-912. 1006 KUPIM BUKOVE goli za drva kupim. Telefon 041 506-958. 1010 ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111*1(1954216 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko ZAPOSLITEV IŠČEM delo v popoldanskem času ali konec tedna: pomoč na domu starejšim, čiščenje in razno. Telefon 070 783-885. 1005 VINO modra frankinja, belo, rdeče, odlično ocenjeno, ugodno prodamo. Možna dostava. Telefon 041 382-735. p BRAJDNO vino (jurka, izabela, kvinton) prodam. Telefon 041 277-327. 923 BELO in rdeče mešano vino žlahtnih sort, možna je tudi dostava, prodam. Telefon 041 631-230. 946 KAKOVOSTNO sladko seno in otavo prodam. Telefon 031 724-538. 1002 SLIVOVKO, domačo, 60 %, prodam. Telefon 041 736-262. 1018 SENO in otavo v rinfuzi in kocke ugodno prodam. Telefon 041 518-421. 1020 OSTALO ШШШ lastrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operateija SEM 51-letni moški. Rad bi spoznal samsko žensko ali vdovo za resno zvezo, lahko s podeželja. Več informacij po telefonu 041 651-166, Jože. 996 Zenitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si i i RA ZNO MLADE kozličke za nadaljnjo rejo in domače vino prodam. Telefon 041 563-725. 993 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n Z vami v živo tudi na vasi najljubši televizij« vedeževanje in astrologija 090 77 77 r d.o.o':, 2,19 €/mln. POKLIČITE ZDAI IN IZVEJTE ш/'C SVOJO PRIHODNOST Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Vse na svetu, mine, vse se spremeni, le spomin na tebe še živi. V SPOMIN Minilo je dve leti, kar nas je zapustil dragi ADOLF DEŽELAK (29. 3. 1934 - 9. 5. 2014) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Tvoji najdražji ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 78. letu zapustil naš dragi mož, ati, dedi in pradedi FRANC ČATER rojen leta 1939, z Ljubečne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, podarjene sveče in darovane svete maše. Posebna zahvala dr. Vesni Arcet Rodič in sestri Aniti v ZD Celje, družini Naglič za pomoč v najtežjih trenutkih, gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen obred, govornici Marjeti Meti Reberšek za izrečene besede slovesa, vokalni skupini M. J. A. V. za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Raj za izvedbo pogreba ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina in dobrota njegovega srca bo ostala vedno z nami. Žalujoči vsi njegovi Poroke Laško Poročili so se: Nika KO-ŠAK iz Laškega in Martin TERAŽ iz Rimskih Toplic, Klavdija STROJANŠEK in Gregor MAROVT, oba z Brega pri Polzeli, Tina GOLOB in Alojz KAVŠEK, oba iz Šav-ne Peči. Žalec Poročila sta se: Živa VOVK iz Velenja in Slavko MAJE-RIČ iz Kal. Velenje Poročili so se: Petra POD-JAVERŠEK in Gorazd GLU- ŠIČ, oba iz Andraža nad Polzelo, Darja KOGOJ in Janko ZACIRKOVNIK, oba iz Velenja. novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC ZAHVALA V 83. letu se je od nas za vedno poslovil naš dragi STANE JAGER iz Ulice Marjana Jerina 16 v Celju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe ter za podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem, ki ste našega očeta, dedka in pradedka pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoča: Erik in Jelka z družinama Zemlja je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, tašče in tete TEREZIJE RAZGORŠEK rojene Videnšek iz Loč 4 a, Šmartno v Rožni dolini (10. 10. 1930 - 9. 4. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za izražena pisna in ustna sožalja ter sveče, cvetje, denarno pomoč in svete maše. Posebna zahvala gospodu župniku Janku Ivančiču za lepo opravljen cerkveni obred, govornici Darji Grdina za ganljive besede slovesa, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi ter pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala sodelavcem podjetja Lesk, d. o. o. Zahvaljujemo se tudi dr. Džordževiću ter osebju kardiološkega oddelka bolnišnice Celje. Vsem, ki ste v teh težkih trenutkih kakor pomagali, še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Martina z možem Dominikom, vnuka Gregor z Ivo in Klemen s Pamelo ter pravnukinja Monika Smrti Celje Umrli so: Ivan RIHTAR iz Celja, 90 let, Franc PLASKAN iz Andraža nad Polzelo, 78 let, Alojzija BLAŽIČ iz Celja, 88 let, Justina LAH z Ljubeč-ne, 90 let, Ana BREZNIKAR iz Marija Reke, 93 let, Ljudmila KINK iz Celja, 79 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožef KOVAČIČ iz Tlake, 93 let, Alojzij KOVAČ iz Jazbin, 87 let, Boris CESAR iz Rogatca, 64 let, Marija REBERŠAK iz Viršta-nja, 95 let, Karel NAHTIGAL iz Jezerc pri Dobju, 69 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Jože ZUPANC iz Šentjurja, 59 let, Srečko DOBNIK iz Leskovca, 52 let. Žalec Umrli so: Ivan PILIH s Polzele, 69 let, Helena KLEP iz Prebolda, 87 let, Antonija KOKOVNIK iz Dobrovelj, 54 let, Barbara LORGER iz Pari-želj, 90 let. Velenje Umrli so: Ana VREČAR iz Velenja, 76 let, Justina KURNIK iz Šoštanja, 95 let, Angela SKELA iz Velenja, 81 let, Elizabeta HRIBERŠEK iz Šoštanja, 89 let, Antonija GORJUP iz Šoštanja, 93 let, Angela REDNJAK iz Velenja, 75 let, Cecilija PETERNEŠ iz Velenja, 88 let, Zofija SEME iz Velenja, 88 let, Martin TURK iz Šoštanja, 87 let, Ivan RAVNAK iz Celja, 83 let, Štefan STARC iz Šoštanja, 65 let, Ana CENTRIH iz Gorice pri Slivnici, 89 let, Vincenc ŽELEZNIK iz Laškega, 85 let, Silva GRUM iz Žalca, 81 let, Stanislav VIRB-NIK iz Velenja, 80 let, Zofija KOROŠEC iz Kasaz, 93 let, Vida OMLADIČ iz Mozirja, 86 let, Leopold PERGOVNIK iz Kamnika, 69 let, Alojzija MLAKUŽNIK iz Studenc, 84 let, Janez SVETINA iz Velenja, 49 let, Stanislav SVEČKO iz Velenja, 68 let, Bogomir PRISTOVŠEK iz Lendave, 85 let, Alojzija HUDOURNIK iz Šoštanja, 85 let, Pavel MIHE-LAK iz Velenja, 59 let, Martina JEVŠNIK iz Velenja, 62 let, Katarina BABIĆ iz Bra-slovč, 81 let. Ni te več na vrtu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši... Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. V SPOMIN 6. maja bo minilo leto dni, kar nas je zapustila draga žena, mama in stara mama MARIJANA RAZBORŠEK iz Strmce pri Laškem (14. 3. 1943 - 6. 5. 2015) Hvala vsem, ki ob njenem grobu postojite ter z lepo mislijo spomin nanjo obudite. Žalujoči: mož Ivan in tvoji najdražji L Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le korak se tvoj nič več ne sliši... (J. Medvešek) ZAHVALA Ob prezgodnji izgubi dragega moža, ata, starega ata in brata MIHAELA PRELOŽNIKA iz Dramelj (13. 2. 1939 - 27. 4. 2016) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, zanj darovali cvetje, sveče in svete maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna hvala gospodu škofu Stanislavu Lipovšku in župniku Niku Krajncu za lepo opravljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem iz Dramelj za lepo odpete pesmi slovesa, govorniku Darku Bezenšku, trobentaču in pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Mirica, sin Miran z družino, sin Jože z družino ter sestri Lenika in Tonika n Tudi jaz sem enkrat peval, tudi jaz sem bil vesel, oh, da bi še enkrat mogel, to bi srečen bil, vesel. ZAHVALA Tiho je odšel naš dragi mož, oče, dedi, brat, stric in nečak STANISLAV BREČKO iz Spodnje Rečice pri Laškem (19. 2. 1940 - 26. 4. 2016) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga tako številno pospremili na zadnji poti, izrekali besede sočutja, darovali sveče in kakor koli pomagali. Posebna hvala prijateljem pevcem Društva moški pevski zbor Laško in njegovemu dolgoletnemu vodji za lepo odpete pesmi slovesa, izrečene besede ob slovesu, predvsem pa za njihovo neizmerno prijateljsko skrb. Zahvaljujemo se osebju Doma starejših Thermane Laško za ves njihov trud in podporo v težkih trenutkih. Hvala prijateljem SD Dušan Poženel Rečica, članom Ribiške družine Laško, članom KUD Lipa Rečica, laški pihalni godbi ter za ganljiv in lepo povedan poslovilni govor. V globoki žalosti in neizmerni bolečini: žena Nuška ter hčerki Irena in Stanka z družinama L1 11 i i 22 NAPOVEDNIK radio celje KINO 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 5. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. WORK FROM HOME - FIFTH HARMONY (5) 2. GIVE ME YOUR LOVE - SIGALA FT. JOHN NEWMAN & NILE RODGERS (3) 3. CHEAP THRILLS - SIA (2) 4. JUST LIKE FIRE - PINK (2) 5. LAY YOU DOWN EASY - MAGIC! FEAT. SEAN PAUL (5) 6. MISERY - GWEN STEFANI (4) 7. HANDCLAP - FITZ AND THE TANTRUMS (4) 8. BONBON - ERA ISTREFI (3) 9. THERE WILL BE TIME - MUMFORD & SONS AND BAABA MAAL (1) 10. INSIDE OUT - THE CHAINSMOK-ERS FEAT. CHARLEE (1) DOMAČA LESTVICA 1. LJUBEZEN - KLEMEN KLEMEN (3) 2. DO KOSTI - TABU (4) 3. DOTAKN SE ME - MANOUCHE (2) 4. TJA DO SRCA - I.C.E. (5) 5. MOJI DNEVI - VLADO KRESLIN (1) 6. NORO - PANDA (3) 7. VEŠ - STATIC (5) 8. ČRNO BEL - RAIVEN (7) 9. ISTO IME - SOPRANOS (2) 10. NI PROSTORA - TRETJI KANU (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: THIS IS WHAT YOU CAME FOR - CALVIN HARRIS & RIHANNA-I DON'T WANNA KNOW - WEATHERS PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DOMA - SITER TO MI JE VŠEČ - NINA PUŠLAR Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. Ans. Jug: Dober par 2. Mladi korenjaki: Najin poljub 3. Hozentregarji: Moja kraljica srca 4. Zaka' pa ne: Boš ob meni vse življenje 5. Lunca: Zgodba najina 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PETEK, 6. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Aygo na obisku, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 7. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 8. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Jure Kravanja, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 9. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Jure Kravanja, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 10. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 11. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Aygova minutka, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) Spored od 5. 5. do 11. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Houston, imamo problem! - fantazijski, igrano-dokumen-tarni četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.40 petek, sobota: 18.40, 22.35 Knjiga o džungli - pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20 sobota, nedelja: 14.10, 16.20 Kung Fu Panda 3 - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Kung Fu Panda 3 - animirani, sinh., 3D sobota, nedelja: 13.45, 15.40 Lovec: Zimska vojna - fantazijski, pustolovski četrtek: 17.30, 20.50 petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.45, 20.00 sobota, nedelja: 17.40, 20.00 Materinski dan - romantična komedija četrtek: 18.30, 20.00 od petka do srede: 18.30, 20.50 Mr. Right: Morilec na belem konju - komedija, akcijski četrtek: 15.30, 19.20 petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 19.20 sobota, nedelja: 15.00, 19.20 Nadzor z neba - drama, vojni od četrtka do srede: 17.10, 20.30 Planet samskih - romantični, komedija od četrtka do srede: 18.00, 20.40 Ponoreli Henry - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do srede: 21.20 Prehod - fantazijski, triler od četrtka do srede: 19.00 Ragljač in Žvenko - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30 Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijski, pustolovski četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 20.10 petek: 17.20, 20.10, 22.15 sobota: 13.50, 17.20, 20.10, 22.15 nedelja: 13.50, 17.20, 20.10 Stotnik Amerika: Državljanska vojna - akcijski, pustolovski, 3D od četrtka dso srede: 15.35, 18.20, 21.10 Zločinski um - akcijski, drama četrtek, sobota, nedelja: 16.40, 21.00 petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 21.00 Zootropolis - animirani, družinski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.40, 15.50 inciropol ČETRTEK 17.00 Shakespeare živi v 2016: Macbeth - vojna drama 20.00 Houston, imamo problem! - igrano-dokumentarna fikcija PETEK 18.30 Puščavska kraljica - zgodovinska biografska drama 21.00 Houston, imamo problem! - igrano-dokumentarna fikcija SOBOTA 18.30 Pretesna koža - komedija 20.30 Houston, imamo problem! - igrano-dokumentarna fikcija NEDELJA 19.00 Pretesna koža - komedija 21.00 Nadzor z neba - vojna drama SREDA 20.00 Nadzor z neba - vojna drama novi tednik OSREDNJA Knjižnica Celje SEZNAM DOGODKOV MED 5. in 12.MAJEM ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 5. maj, Pravljična ura za najmlajše ob 10. uri Za otroke od 3. leta starosti dalje ČETRTEK, ODDELEK GLASBA FILM 5. maj, Zgodovina^_ ob 17. uri ijedava dr. Matic Majcen ČETRTEK, lÄSTIKÖ] 5. maj,V Telo izCTk. Roman o i ob 18. uri nt Milan Dekleva PONEDELJEJ 9. ob IVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO fcL^fer ob I40.obletnici Cankaijevega Ж KNJIŽNICA! oškuknj: 11. m Pravljične dogodivščine z Mojco ob 17. uri Za otroke od 3. leta starosti dalje ČETRTLK, LEViMX)^. DVORA> 12. maj, Zeliščar na spreh ob 18. uri Predavanje in predstavitev knjige KINO VELENJE PETEK 18.00 Prehod - ZF triler 18.15 Medved Bamsi in mesto tatov -animirani družinski, sinh. 19.45 Houston, imamo problem - igrano-dokumentarna fikcija 20.00 Svobodna ljubezen - biografska romantična drama 21.20 Planet samskih - romantična komedija SOBOTA 18.00 Ragljač in Žvenko - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.15 Medved Bamsi in mesto tatov -animirani družinski, sinh. 19.30 Svobodna ljubezen - biografska romantična drama 19.45 Planet samskih - romantična komedija 22.15 Prehod - ZF triler NEDELJA 16.00 Ragljač in Žvenko - animirana družinska pustolovščina, sinh. 18.00 Planet samskih - romantična komedija 19.00 Svobodna ljubezen - biografska romantična drama 20.30 Houston, imamo problem! - igrano-dokumentarna fikcija PONEDELJEK 18.00 Houston, imamo problem! - igrano-dokumentarna fikcija Ob dnevu zmage in dnevu Evrope (brezplačen vstop) PONEDELJEK 19.00 Kombinat - dokumentarni 20.00 Mladost - komična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 5. 5. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Kulturno zgodovinska 17.00 Dom kulture Velenje Deklica, ki je sovražila knjige gledališka predstava OE Lučka Vrtca Velenje 18.00 Osrednja knjižnica Celje Milan Dekleva: Telo iz črk: roman o Almi z gostom se bo pogovarjal Marijan Pušavec 20.00 Konjeniški center Celje Po G. Orwellu in A. Rozmanu Rozi: Živalska farma premiera nove produkcije Gledališča Hiše kulture Celje PETEK, 6. 5. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanova vodna raziskovalnica voden ogled po interaktivni razstavi Herman Lisjak vodi po vodi 17.30 Celjski dom Zapojmo skupaj območna revija odraslih pevskih zborov občin Dobrna, Vojnik, Štore in MO Celje 19.00 Likovni salon Celje Para-noir odprtje samostojne razstave Mateja Čepina 19.30 SLG Celje Gerhart Hauptmann: Rose Bernd premiera 20.00 Konjeniški center Celje Po G. Orwellu in A. Rozmanu Rozi: Živalska farma premiera nove produkcije Gledališča Hiše kulture Celje zbirka javno vodstvo po razstavi 11.00 Savinov likovni salon Žalec Telo in prostor odprtje razstave učenk in učencev osnovnih šol Spodnje Savinjske doline 11.00 Mestni trg Šentjur Mesto pod škornjem: okupirano Celje (19411945) odprtje gostujoče razstave fotografij Josipa Pelikana 17.00 Osrednja knjižnica Celje Zgodovina filma predava dr. Matic Majcen 20.30 Špital za prjatle Celje Makedonski večer: Goran Bojčevski & Marta Kosturska & Moonlight sky večer dobre glasbe in odlične kulinarike 21.00 Celjski mladinski center Radiostorm koncert 21.00 Max klub Velenje Mild'N Minty koncert SOBOTA, 7. 5. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu XX NAPOVEDNIK 23 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin StavMOAino odpjdjsi Jatlna JfyubibrfjAks Juttiwa 2016 SOBOTA, 7. 5. TOREK, 10. 5. 8.00 Žalec 19.30 SLG Celje Gerhart Hauptmann: Rose Bernd abonma Sobota večerni 19.30 Kulturno-gasilski dom Gorica pri Slivnici Vokalna skupina Kresnice letni koncert 20.00 Celjski mladinski center Celje_ Svetniki gledališka predstava; črna komedija 20.00 Večnamenska dvorana Zreče Mama je umrla dvakrat komedija 21.00 eMCe plac Velenje_ Mosh till you drop -Metaldays warm up koncert NEDELJA, 8. 5. 11.00 do 19.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Srečanje otroških in mladinskih cerkvenih zborov 17.00 Grajska Mega pri Dvorcu Novo Celje Citre in kitara, Doroteja Bedenik in Suzana Hebar Čamer koncert za citrarski abonma in izven 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin 19.00 Osnovna šola na Rečici ob Savinji Lucky & ThePipes iz Celja koncert najlepših arij iz oper in muzikalov PONEDELJEK, 9. 5. 10.30 Dom kulture Velenje Žaba Greta družinski muzikal 17.00 Glasbena šola Celje Kitarski orkester Glasbene šole Celje letni koncert 17.30 Osrednja knjižnica Celje Ob 140. obletnici Cankarjevega rojstva spominski večer z Boženo Orožen, prof., in člani Ljubiteljskega gledališča Teharje 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop Blaža Košca, rog in Tilna Kočevarja, bariton 18.00 Dom kulture Velenje Žaba Greta družinski muzikal 18.00 OŠ Antona Brezenška Frankolovo Pozdrav pomladi 13. fsJiwal üokjcdm. Žalec 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Savinjčani beremo zaključna prireditev TOREK, 10. 5, 15.30 Glasbena šola Celje Osnovna stopnja, 5. in 6. razred, sledi 7.in 8. razred ter komorne skupine javni nastop 16.00, 17.15 in 18.30 Dom kulture Velenje Prišla je pomlad območno srečanje zborov vrtcev Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki 18.00 Avla OŠ Lava_ Jaz in mi odprtje tradicionalne medgeneracijske razstave; razstavljajo učenci OŠ Lava ter likovna skupina Prijatelji iz Celja 19.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Pihalni orkester Glasbene šole Rista Savina Žalec koncert 19.30 Narodni dom Celje Koncert komornih skupin predstavitev skladb ruske romantike 19.30 Glasbena šola Velenje Luka Zapušek, evfonij in Timotej Vesel, saksofon predmaturitetni nastop Ostale prireditve ČETRTEK, 5. 5. 17.00 Galerija Velenje Metal craft delavnica izdelovanja kipov iz odpadnega materiala; primerna za otroke starejše od 10 let 18.00 Mestna knjižnica Velenje Vzgojimo psa - prijazno predava: Vanja Knez 20.00 Park Celjskega mladinskega centra Glasnejša od bomb projekcija filma ob filmskem tednu Evrope PETEK, 6. 5. SREDA, 11. 5. 10.30 Dom kulture Velenje Skozi naše oko predstavitev filmov dijakov ERŠ 9.00 do 17.00 Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS Žalec 40-letnica vrta vodeni ogledi po vrtu ob 9., 11., 13. in 15. uri; pridelovanje zdravilnih rastlin, posvet; predavanje Borisa Štruklja; pravljična ura za najmlajše 11.00 Celjski mladinski center EU si ti: Podjetniške inovacije - od ideje k praksi razprava na temo inovacij in podjetništva v Sloveniji 16.00 Celjski dom Maša in medved, medvedja simfonija igrana predstava za otroke; gostuje Gledališče Ku-Kuc 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije predstavitev knjige Janka Prunka; z gostom se bo pogovarjal dr. Tonček Kregar 13.30 Pred vhodom v Gimnazijo Celje - Center Urbani sprehod Jane's Walk v Celju predlogi za ureditev Kosovelove ulice; sprehod vodita: dr. Mojca Furman Oman in mag. Gorazd Furman Oman 17.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Svetovanje ob žalovanju in izgubah vodi: Jasmina Marš 21.00 EMCe plac Velenje_ Klubski večer Podeželska tržnica 8.00 Gotovlje Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 8.00 Titov trg Velenje Okusi pomladi cvetlični sejem 9.00 Ekomuzej Žalec Brezplačna sobotna vodenja po Žalcu pričetek pred muzejem 9.00 do 17.00 Vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin IHPS Žalec 40-letnica vrta vodeni ogledi po vrtu ob 9., 11., 13. in 15. uri; predavanje Sanje Lončar in Matjaža Anžurja 9.00 do 19.00 Podčetrtek_ Festival vina in čokolade pokušanje dobrot na stojnicah in bogat kulturni program 10.00 Branibor club Celje_ Brezplačna otroška delavnica starši na kavo, otroci na zabavo 10.00 Hiša Sadeži družbe Žalec Pogovorne delavnice za mlade 16.00 Ribnik Vrbje Ponirkove otroške delavnice in jezdenje ponijev 19.00 Osnovna šola Vojnik Praznik vina, salam in kruha PONEDELJEK, 9. 5. 9.00 Krekov trg Celje Zaključna prireditev projekta Evropska vas sodelujoče OŠ in SŠ predstavljajo različne države na stojnicah 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni sejem 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, ustvarjalne in kuharske delavnice, družabne in športne igre ... 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovor vodita: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med. 20.00 Narodni dom Celje_ Prem Rawat video prireditev o notranjem miru 17.30 Špital za prjatle Celje Kulinarični in kozmetični izdelki iz industrijske konoplje delavnico vodi: mag. Alenka Zapušek 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Kuba potopisno predavanje Francija Horvata 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Ravni in smeri našega življenja predava nadškof, prof. dr. Anton Stres 20.00 Park Celjskega mladinskega centra Savlov sin projekcija filma ob Filmskem tednu Evrope SREDA, 11. 5. 9.30 Hiša Sadeži družbe Žalec London potopisno predavanje Erne Kumperger 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic namenjena otrokom od 3. leta dalje; pripovedovala bo Vesna Gaber Podhovnik 18.00 Mestna občina Velenje Telekap predavanje Dobrodelne prireditve NEDELJA, 8. 5. 16.00 Dom kulture Svoboda Griže Podajmo jim roke dobrodelni koncert za družino Jerman Razstave Stara grofija pod Celjskim stropom: razstava Kri bo tekla za svobodo zlato, 500-letnica slovenskega kmečkega upora; do preklica Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do nadaljnjega Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava iz stalne zbirke CSU s poudarkom na novih pridobitvah; do nadaljnjega Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava likovnih del Albine Kragelj Skozi abstraktne koprene, do 30. 5. AQ galerija Celje: večmedij-ska postavitev Manje Vadla -Pogreb, dež in pacient, do 6. 5. Osrednja knjižnica Celje: Vrata v vse čase in prostore, razstava ob 110-letnici javnega knjižničarstva v Celju, 70-letnici študijske knjižnice in 40-letnici domoznanskega oddelka; do 20. 5. Krekov trg: razstava Celje, mesto v arhivu Zgodovinskega arhiva Celje, do 15. 6. Galerija Nika Ignjatiča Celje: pregledna razstava celotne ustvarjalnosti Osnovne šole Gla-zija Celje, do 6. 6. Kvartirna hiša Celje: razstava Male plastike - Majk Mulaček in Janja Mihelj, do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Arhivi - zakladnice spomina, do 31. 5. Celjski mladinski center: razstava Vedute avtorice Katje Kovše; do preklica Glavni trg Celje: razstava Celje - mesto v arhivu Zgodovinskega arhiva Celje, do 15. 6. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 30. 5. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Srot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Strmčnik E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI »Spet kliče nas venčani ■ 3 i // Ena najbolj znanih Marijinih pesmi je prvič I I IQAj ^ zazvenela leta 1861 na Kalobju Marijina cerkev na Kalobju v neposredni bližini Šentjurja je že stoletja znana kot romarska cerkev, ki svoj božjepotni datum obhaja 12. septembra. Le malokdo pa ve, da je točno v tej cerkvi leta 1861 prvič zazvenela najbolj znana Mariji posvečena majniška pesem Že kliče nas venčani maj. Prav tako so šmarnične pobožnosti na Slovenskem prvič obhajali prav na Kalobju. Šmarnice v maju so ena najbolj znanih ljudskih pobožnosti. Kot odgovor hudobiji in zablodelemu svetu so se začele v 19. stoletju v Italiji. Prve šmarnice so v ljubljanskem semenišču obhajali leta 1851, leta 1855 pa prvič v kateri od župnij, in sicer v romarski cerkvi na Kalobju. Od takrat to pobožnost v maju obhajajo v vsaki cerkvi in tudi pri številnih kapelicah, kjer verniki šmarnice velikokrat vodijo kar sami. Prvi, ki je ta običaj prinesel med preproste ljudi, je bil župnik Jožef Virk, ki je na Kalobju služboval med leti 1850 in 1861. Izhajal je iz Podreče na Gorenjskem, v Slomškovem času je kaplanoval v Vuze-nici, kasneje tudi v Grižah, in je še posebej vzljubil Marijino romarsko cerkev v Petrov-čah. S Kalobja se je Virk preselil v Loče pri Slovenskih Konjicah, kjer je leta 1880 umrl. Virkovo nadarjenost sta kot učitelja in mentorja spodbujala Matija Čop in Anton Martin Slomšek. S slednjim je Virk ohranjal prijateljske vezi tudi na Kalobju. Jožef Virk je bil v več pogledih izjemen človek in dušni pastir, za večno pa bo v slovensko narodno zapuščino vpisan kot avtor štiri tisoč nabožnih in posvetnih pesmi, od katerih so mnoge že ponarodele. Nekatere so uglasbili tudi Gustav Ipavec, Anton Foerster, Slavko Premrl, Gregor Jožef Virk je bil s približno štiri tisoč pesmimi eden najbolj plodovitih avtorjev svojega časa in ga imenujejo kar Marijin pesnik. Rihar in drugi. Pesem Spet kliče nas venčani maj je prvotno nosila naslov Čaščenje Marije in je imela deset kitic. Sedmo Ko zarja zlati nam gore in osmo Ko sonce za goro beži večkrat zmotno pripisujejo Slomšku. Prvič je bila pesem z notami objavljena leta 1872. StO Foto: Župnija Kalobje Tako kot se je v zgodovino zapisala mala cerkvica v neznani avstrijski vasici Oberndorf, ker je pod njenimi oboki prvič zazvenela Sveta noč, je posebno mesto dobila tudi romarska cerkev na Kalobju. V njej so pred 155 leti prvič zapeli Spet kliče nas venčani maj. II )IJF4 Ted ni ko ve Äzaodbe Št. 18 / Leto 71 / Celje, 5. maj 2016 Michelinova zvezdica na Ljubnem ^ str. 31 Iz Moskve s hvaležnostjo Rahločutni lepotici str. 43 S krtkom Olijem v str. 28 vulkanski svet str. 44 26 INTERVJU 4. A." •Ц i Rdeča luč za rok še ne gori Glasbenik Matjaž Jelen o glasbi - Tudi o tem, da mladi slovenski glasbeniki prehitro pričakujejo uspeh Matjaž Jelen je pevec in »frontman« skupine Šank rock. Je oseba, ki pooseblja slovensko rok sceno. Že več kot trideset let navdušuje na koncertih po Sloveniji, prebuja rokerje po srcu in duši ter v prve vrste privablja vedno mlajše oboževalke. »Naše oboževalke so praviloma zelo prijazne osebe, mogoče je še največja razlika med nekoč in danes ta, da so nas nekoč tikale, danes nas pa vikajo.« V pogovoru, ki sva ga morala zaradi njegove zasedenosti imeti v kratko odmerjenem času, je pomiril stare in mlade ljubitelje električnih kitar, da rok glasba še vedno polni koncertne dvorane in da bomo Šank rock prej videli na odru skupaj peti s Čuki kot z Modrijani. V eni zadnjih oddaj Znan obraz ima svoj glas ste se namesto Samuela Lukasa prelevili v Franka Sinatro. Zelo neobičajna preobrazba za vas. To je tudi bil namen, da naredimo nekaj popolnoma drugačnega. V preteklosti sem z orkestrom že pel pesmi Franka Sinatre, zato mi ta nastop ni bil toliko tuj. Zanimivo je bilo spoznati priprave na oddajo. Ves teden smo se vsak dan pripravljali. Treba je bilo veliko truda, da je na koncu nastal le nekajminutni nastop. Sinatra je pel na zelo določen način, posebna je bila tudi njegova drža telesa. Vedno je pel zelo vzravnan, moj stil pa je popolnoma drugačen. Zelo sem vesel, da sem bil del te izkušnje. Edino, kar je dobro pri posnemanju petja ameriške legende, je to, da ga ni več med živimi in nikoli ne bo mogel reči, da sem karkoli slabo naredil. Če bi današnjo mladino vprašali, kaj je to rock glasba, ali bi vedela? Doma imam dva najstnika, enajstletnika in šestnajstletnika. Najstarejši že ves čas poslu- ša samo rok. A ne zaradi tega, ker odrašča v takšnem okolju, ampak se je sam našel v tej zvrsti glasbe. Vem, da imajo njegovi prijatelji rok skupino. Mislim, da je rok tudi med mladimi znan. V skupini Šank rock smo lani naredili prvi del Zlatorogove turneje ponosa, v okviru katere smo imeli 14 koncertov, ki jih je obiskalo 70 tisoč ljudi. Po dobrem odzivu sodeč, bi rekel, da še ne gori rdeča luč za rok. Je v vaših prvih vrstah še vedno dovolj mladine? Da, zelo veliko. Ne vidim velike krize. Je pa res, da mlade skupine prehitro pričakujejo uspeh. Ko jim razložimo, koliko let je trajalo, da smo napolnili majhne dvorane, nas samo debelo gledajo. Sedem let je preteklo, preden smo imeli kakršnekoli uspehe. A mladi mislijo, da bodo v pol leta imeli pesmi na radiu »Mislim, da je bolje priti domov z >žura< skupine Šank rock in Modrijanov ter spiti kakšen kozarček več, kot da posegaš po drugih opojnih substancah.« in polne koncerte. Poleg tega so prehitro zadovoljni s tistim, kar naredijo. Mogoče dobijo napačen zunanji vtis, da zaradi raznih glasbenih talent šovov lahko uspeš čez noč. Instant talenti so dvorezen meč. Res dobijo tekmovalci takoj velik odziv, a dolgoročno jih lahko naštejemo na prste ene roke, koliko je tistih, ki jim je uspelo, da so vztrajali in puščajo pečat. Imam občutek, da koncertirate zgolj starejše rok skupine, mladi pa niti ne. Saj so na glasbeni sceni, a mogoče prehitro obupajo, ker mislijo, da se bo vse čez noč zgodilo. A potrebujejo kilometrino in veliko koncertov. Na kakšnih naših koncertih damo možnost mladim izvajalcem, da se predstavijo. In katerim skupinam ste dali možnost? Lani decembra smo dali možnost skupini Night Flight, ki ji tudi pomagam pri prvih posnetkih. Gre za zelo perspektivne rokerje. Prejšnji teden sem dobil za poslušati zgoščenko skupine Prelude in sem bil zelo presenečen, kako je dobra glasba. In to s slovenskimi besedili. Tudi v Sloveniji je trend, da skupine pojejo v tujem jeziku. Ali lahko s tujim jezikom tako dobro nagovarjaš slovensko občinstvo kot z materinščino? Trend je vedno bil, da se poje v angleščini, ker je tako bolj »svetovno« in »kul«. A zavedati se moramo, da živimo v okolju, kjer je pogovorni jezik slovenščina in ljudje prisluhnejo glasbi ponavadi zaradi besedila ter tudi vokalnega izražanja pevca. Mladi bi radi to preskočili. Res imajo zdaj prednost, da jih lahko preko svetovnega spleta poslušajo kjerkoli na svetu, česar nekoč nismo imeli. A mislim, da je najpomembneje, da se preizkusiš pred domačim občinstvom, ki je mogoče še bolj zahtevno kot tuje. Če že doma ne moreš uspeti, je treba vedeti, da je v tujini še težje. Ker je vsega več. Poleg tega je naš govor fonetično drugačen kot angleščina. Kitara zveni isto pri nas ali v ZDA, glas pa je povsem nekaj drugega. To seveda govorim iz lastnih izkušenj. V skupini Šank rock smo »Šank rock je bil od nekdaj sinonim za dober koncert.« Foto: Jože Bojec INTERVJU 27 posneli dva albuma v angleščini. Obljubljali so nam gradove v oblakih, a ni bilo ravno tako. Bila je dobra izkušnja. Za nami je bilo takrat pet slovenskih albumov. Če hočeš poskusiti uspeti v tujini, moraš pospraviti kovčke in živeti tam. Ne moreš piti piva v Celju in si želeti, da te bodo tam opazili. Vseeno je, kako uspeš, pomembno je, da imaš jasen cilj, kaj hočeš. A pri tem je pomemben talent z ogromno vajami. Pravilo deset tisoč ur govori o tem, da morajo tudi najboljši geniji vložiti toliko časa, da pridejo do uspeha. Verjetno res. Ni pomembno, ali je glasba ali karkoli drugega. Starejši poskušamo razložiti mladim, kakšen je postopek do uspeha, ki ne pride kar čez noč. Omenjate besedila in pomen slovenskih besedil. Ali se dandanes glasba sploh še posluša ali je samo kot zapolnitev praznega prostora in tišine? Mislim, da se besedila zelo poslušajo, primer so koncerti, ko občinstvo poje s skupino. Najlepša je sinergija obojega, besedila in glasbene podlage. Ko smo začeli, smo bili na koncu najstniških let, misli so nam uhajale na »žur« in zato je bil prvi album Pridite na žur odraz tistega obdobja, v katerem smo živeli. Za vsakim albumom pa smo več razmišljali, kaj bi lahko povedali. Ker nas zdaj poslušajo tudi mladi, jim želimo prenesti sporočilo. Smo v obdobju ustvarjanja, ki je najbolj intenzivno, in na koncu je še večje zadovoljstvo, ko nam uspe res kaj dobrega napisati. Kdo je avtor vaših besedil? To nalogo smo zaupali Leonu Oblaku, profesorju na Biotehnični fakulteti, odličnemu besedilopiscu. Je Metulj pesem, ki najbolj »zažge« na vaših koncertih? Zagotovo je Metulj eden od vrhuncev koncerta. Najboljše je, da obiskovalci poznajo vse naše pesmi in z nami pojejo. Za nami je že 16 albumov, pripravljamo že 13. studijski album, ki ga bomo izdali jeseni. Festivala Pivo in cvetje si brez vaših koncertov skoraj ne moremo predstavljati. Pivovarna Laško je podprla Zlatorogovo turnejo ponosa in z njo smo povezani že od kaj se je dodajalo. Mislim, da je bolje priti domov z »žura« skupine Šank rock in Modrijanov ter spiti kakšen kozarček več, kot da posegaš po drugih opojnih substancah. Člani skupine Big Foot Mama so na svoj koncert povabili ansambel Lojzeta Slaka. Bodo kdaj na koncertu skupine Šank rock tudi Modrijani? Mislim, da je bila ta formula že izpolnjena. Če bo kdaj možnost za sodelovanje, bo to ženski vokal. Vse v smislu, da bo na koncu kakovostna pesem. A nas res ne slišim, da bi združevali heavy metal kitaro in harmoniko. Čestitam Big Foot Mami in gremo naprej. Z Natalijo Verboten vam je uspel dober odmik. Upam, da. Tu smo bolj šokirali oboževalce Natalije Verboten, ker smo jo potegnili iz njenega stila v našega. Pesem Hočeš nočeš je tipična rokerska pesem s hitrim ritmom in Natalija je zelo uživala. Če sem odkrit, veliko na rodnozabavnih ansamblov v zasebnem pogovoru razkrije, da so rokerji po duši. Mi je žal, da trpijo, ko igrajo tisto, pri čemer ne uživajo najbolj. Ne bom rekel, da niso dobri, ker danes imamo v narodnozabav-ni glasbi izvajalce, ki so šolani in dobri glasbeniki, ki obvladajo svoje glasbilo. Na trgu je veliko prostora za to zvrst glasbe in normalno je, da se veliko mladih odloči za to smer. Ljudi, ki jih poznam, v narodnozabav-nih vodah, pravijo, da to počnejo, ker je v tem poslu več denarja kot recimo v roku. Ljudje se prilagodijo ponudbi in povpraševanju. Uspelo nam je zgraditi svoj stil in ni nam bilo treba razmišljati o tem, kaj bi igrali, če ne »Če sem odkrit, veliko narodnozabavnih ansamblov v zasebnem pogovoru razkrije, da so rokerji po duši. Mi je žal, da trpijo, ko igrajo tisto, pri čemer ne uživajo najbolj.« »Jaz točno vem, zakaj se na določenih radijskih postajah ponoči vrti slovenska glasba, ki je zelo podobna med sabo. Če jo samo malce analizirate, pridete do zaključkov, ki jih ne upam več povedati, ker me Sazas toži za izjave, ki sem jih lani povedal na televiziji. To je kompleksna zgodba, tisti, ki najbolj opozarjajo, da ni slovenske glasbe, so praktično največji krivci, da se slovenska glasba vrti zgolj ponoči.« leta 1991 s pesmijo Laški pir, zato je normalno, da je Pivo in cvetje vrhunec koncertne sezone. Lani je bilo pred odrom 20 tisoč ljudi. Komaj čakamo, da se bomo julija spet pokazali na mestu zločina. Ali novi lastniki pivovarne še čutijo z vami? Za nas se ni nič spremenilo. Ljudje, s katerimi komuniciramo, so ostali na istih položajih. Načrt za lani smo izpolnili nad pričakovanji, tako da ni bilo problema letos nadaljevati drugega dela turneje. V najstniških letih smo na zasebnih »žu-rih« poslušali Šank rock in Bajago, zdaj mladina posluša narodnozabavno glasbo. Zakaj takšen premik? Mislim, da malce mešajo. Veliko mladih nam namreč piše, da bi radi dobili note za kakšne naše pesmi. Dokler se poje slovenska beseda, je vseeno, kakšna vrsta je. Poslušalci sami izbirajo. Ali se vam ne zdi, da je trend narodno-zabavne glasbe med mladimi zelo močan? Trend je bil tudi nekoč. Kako pa mislite, da sta nastali skupini Agropop in Don Juan? Skupina Šank rock bo drugo leto praznovala že 35 let in nas ne skrbi, kaj se dogaja na terenu. Organizatorji imajo ideje, da bi na isti oder dali Čuke in Šank rock, a me to sploh ne moti. Na koncu tako opazimo, da tisti, ki so prej plesali na Čuke, žurajo tudi na Šank rock. To se je v zgodovini že dogajalo. Konec devetdesetih let sta rok in pop popolnoma zamrla in je bila bolj tehno scena. Na koncu so ljubitelji te zvrsti sami ugotovili, da jim to dodane vrednosti v življenju ni prineslo, razen da so plesali do sedmih zjutraj. Vemo, bi uspeli v roku. Razumem pa, da je za mladino to problem. Iz izkušenj lahko rečem, da se bo trend menjal, ker se je še vedno obrnilo. A me ne skrbi za prihodnost slovenske rok scene. Pred časom je bil sprejeta novela Zakona o medijih. Ali se na slovenskih radijih posluša dovolj slovenske glasbe ali je bilo veliko besed za nič? Nacionalni radio je po mojih občutkih že prej vrtel dovolj slovenske glasbe. Zasebne radijske postaje so pa odločale, kdaj jo bodo vrtele. Če je bila pesem dobra, so jo uvrstile v dnevni program. V ozadju pa je igra tako zakomplici-rana, da jo malokdo razume. Jaz točno vem, zakaj se na določenih radijskih postajah ponoči vrti slovenska glasba, ki je zelo podobna med sabo. Če jo samo malce analizirate, pridete do zaključkov, ki jih ne upam več povedati, ker me Sazas toži za izjave, ki sem jih lani povedal na televiziji. To je kompleksna zgodba, tisti, ki najbolj opozarjajo, da ni slovenske glasbe, so praktično največji krivci, da se slovenska glasba vrti zgolj ponoči. Šank rok slišimo tudi čez dan? Seveda nas slišite. Nikoli nisem poslušal vplivati na urednika, ga spodbujati z darilom, da bi vrtel našo glasbo. Nenazadnje največ glasbe danes mladina išče po družbenih omrežij in YouTube kanalu. Tudi sam nisem v njihovih letih poslušal radia, šele kasneje, ko se voziš z avtom, spremljaš radijske postaje. Nisem zaskrbljen, ker sporočila, ki jih dobivam od mladine, jasno kažejo, da rok živi, in sem ponosen na to, da sem del slovenske rok zgodbe in da jo skupina Šank rock nadaljuje. V našo regijo je prišel rok radio. Ste njegov poslušalec? Nisem še poiskal njegovih frekvenc. Ko sedem v avto, poslušam radio, ki mi da nujne prometne informacije. Priznam tudi, da si v avtomobilu vzamem čas za poslušanje nove glasbe, ki mi je všeč. Predvsem me zanima, kaj delajo svetovne glasbene skupine, ki so naš letnik. Kam se obračajo. Seveda intenzivno spremljam popularno sceno. Ali je potem tarnanje, da se v Sloveniji ne da uspeti z glasbo, neumestno? Slovenski glasbeniki imamo sindrom, da smo samovšečni in prehitro zadovoljni s tem, kar naredimo. Vedeti moramo, da je za svetovnim hitom zadaj tudi po dvajset studijskih verzij in da se zelo potrudijo, da naredijo dober končni zvočni izdelek. Zdi se mi, da so slovenske skupine, ki posnamejo novo pesem, prehitro zadovoljne s tistim, kar posnamejo. Šank rock si tega ne dovoli več. Ne zdi se mi pravično do poslušalcev, da glasbeniki tarnajo, kako sloven sko občinstvo ne zna ceniti dobre glasbe. Koncerti res dobrih in uveljavljenih slovenskih skupin so namreč polni. Šank rock je bil od nekdaj sinonim za dober koncert, tako avdio kot video. Potrudimo se, da naredimo spektakel. Ne bojimo se prihodnosti, saj smo disciplinirani, da naredimo koncert brez napake. Ker želimo občinstvu dati največ. Predvsem pa želimo nekaj sporočiti s svojo glasbo. Če se občinstvo ne odzove, je nekaj narobe z izvajalcem. Ker občinstvo ima vedno prav. Ali so slovenske rok skupine volj družbeno angažirate? Vrnil bi se na narodnozabavno sceno. Ti izvajalci so med sabo zelo povezani in si hodijo v goste brezplačno. Tako lahko naredijo velik glasbeni dogodek za nizek strošek. Tega na rok sceni ni. Vsi se poznamo, smo kolegi, ampak te povezave, da bi skupaj stopili, ni. To sem poskušal, ampak se mi ne da več, ker so nekateri zelo težki sogovorniki glede finančne plati. Bilo bi super, če bi se izvedlo eno takšno sodelovanje. Ker bi lahko imeli dobre in velike festivale ter bi bolj pripomogli k razvoju rok scene. Presenečenje za poslušalce je bilo vaše sodelovanje s Tonetom Krkovičem, saj ste na slovenski popevki zapeli njegovo pesem Sam. Zakaj ste se odločili za to sodelovanje? Tudi sam sem bil presenečen, ko me je Tone prvič poklical, kajti prej ga razen iz medijev nisem poznal. Ker meni Tone prej ni bil znan kot avtor glasbe, sem šel na prvo snidenje oziroma poslušanje demo posnetka z mešanimi občutki. Ko mi je pesem prvič predvajal, sem bil takoj za sodelovanje. Pesem je po mojem mnenju odlična, predvsem pa sem se lahko našel v njej. Še vedno drži, da »najlepše dekle mora roker imet«? Kdo so vaše oboževalke? Kar se mene tiče, to še vedno drži, saj imam najlepše dekle. Naša glasba je pozitivna, zato je tudi občinstvo na naših koncertih praviloma dobre volje. In ker so vsa dekleta najlepša takrat, ko so dobre volje in nasmejana, imamo srečo, da smo vedno obkroženi z lepimi dekleti. BARBARA GRADIČ OSET, foto: Niko Karo In kaj posluša Matjaž Jelen? Trenutno je na seznamu Ed Sheeran, cel njegov zadnji album je odličen. Lani je izdala nov album skupina Def Leppard, velik oboževalec sem skupine Nickelback. Všeč mi je tudi, da je skupina Guns N'roses spet nazaj, saj je rok skupina, ki nas je vedno navduševala. Poslušam marsikaj, nekaj me mora zanimati v pesmi, da jo dam na glas. Ko se poistovetiš s sporočilom, se te pesmi še dotaknejo. Glasba Eda Sheerana je zelo enostavna, ampak je narejena z občutkom. Tukaj pozivam slovenske izvajalce, naj sami odkrijejo, kaj jim leži. Da sebe poskušajo analizirati, da bodo znali čim bolje izraziti svoja čustva z instrumenti in glasom. Takrat bodo ljudje to začutili. Vsi začutimo, kdaj je pesem narejena z občutkom in kdaj manjka tisto nekaj več. »Starejši poskušamo razložiti mladim, kakšen je postopek do uspeha, ki ne pride kar čez noč.« »Zdi se mi, da so slovenske skupine, ki posnamejo novo pesem, prehitro zadovoljne s tistim, kar posnamejo. Šank rock si tega ne dovoli več.« 28 REPORTAŽA Iz Moskve s hvaležnostjo in kančkom nostalgije Tina in Primož Kranjc sta sedem oziroma osem let predstavljala Tajfun v Moskvi Ko se je Tina vpisala na ekonomijo, Primož pa se je odločil za študij zootehnike, natančnih kariernih načrtov seveda nista imela. A zagotovo se jima ni sanjalo, da bosta na enem prvih delovnih mest postala svetovljana v eni najbolj prepoznavnih svetovnih prestolnic. Podjetje Tajfun s Planine pri Sevnici, od koder sta oba tudi doma, ju je za dve leti poslalo v Moskvo. Vrnila sta se pred kratkim. Tina po sedmih, Primož po skoraj osmih letih bivanja in dela v ruskem glavnem mestu. Tina je bila štipendistka podjetja Tajfun in prav veliko časa za zavlačevanje absolventskega staža ni imela. V času njenih začetkov je planinsko podjetje Tajfun ravno obeleževalo štirideset let delovanja. Ker se je očitno izkazala, so ji ponudili mesto predstavnice v Moskvi. Odločitev, da za dve leti pusti vse za seboj in odide v neznano, ni bila lahka. A po drugi strani je bila to priložnost, ki je ambiciozen mlad človek ne dobi ravno vsak dan. Zima v Moskvi je še bolj turobna in siva »Dokončna odločitev je padla septembra, decembra sem šla tja na kratko službeno pot, da sem si stvari pogledala po-bliže, takoj po praznikih pa sem odpotovala zares,« pripoveduje Tina. Za učenje jezika je imela na voljo poldrugi mesec, a je bilo za osnovno sporazumevanje dovolj. S predhodnico sta bili v Moskvi istočasno le nekaj tednov. Potem je ostala sama. »Priznati je treba, da Moskva ni najbolj prijazno mesto na svetu. Že tako je precej sivo, sredi zime pa je še malo bolj turobno. In potovanja tja pred majem res ne priporočam.« Tajfun v cirilici na sejmu Woodex v Moskvi. Mnogi so jo opozorili, da je zelo malo verjetno, da bo ostala le dve leti. Tako je raziskovala mesto, poglabljala znanje jezika in navezovala stike. »Preko srečanj na veleposlaništvu sem navezovala stike s Slovenci v Rusiji. Takrat naj bi jih tam živelo med 150 in 200, ampak mislim, da jih je zdaj že precej več.« Pol leta je potrebovala, da je postala sproščena govorka ruščine, in prav toliko, da je spletla socialno mrežo prvih poznanstev. Približno takrat je tudi ugotovila, da bo pri prodaji vitlov, rezalno-cepilnih strojev, žičnic in dvigal potrebovala tehnično podporo. In kdo bi bil za to bolj primeren kot njen prav tako v podjetju zaposlen Zaupanje se gradi počasi, a vztrajno Tajfun, ki sicer izvaža v petdeset različnih držav, je imel pred tem v Rusiji zgolj predstavništvo. Tina in Primož sta ustanovila hčerinsko podjetje in širila prodajno mrežo vse do Belorusije, Ukrajine in Baltika. Njuno delo je vključevalo vsa področja, od kadrovskih in pravnih zadev do marketinga, prodaje, svetovanja in tehnične podpore. A za slednjo sta hitro ugotovila, da ne bo potrebna, če ne , bosta predvsem širila prodaje. »Tudi na to so naju opozorili, da se v Rusiji nič ne da čez noč. In Izkušenj z raznimi enodnevnicami imajo namreč toliko, da zelo težko pridobiš zaupanje. Enkrat se nama je na primer zgodilo, da se je kupec pripeljal dva tisoč kilometrov daleč zgolj zato, da je preveril, če imamo stroj res v skladišču. Potem je opravil telefonski klic in potrdil transakcijo.« Izpit lahko kupiš tudi na tržnici V Moskvi sta ju čakala opremljeno stanovanje in služba, nista pa imela avtomobila. »Če Tina in Primož pred eno najbolj prepoznavnih podob Moskve, katedralo Vasilija blaženega na Rdečem trgu. »VMoskvo bi se z veseljem vrnila za teden ali dva, niti slučajno pa ne bi tam živela. In da, brez večjih pomislekov bi sprejela še kakšen takšen izziv. Ampak po možnosti kje bolj na zahodu.« bi šla še enkrat, bi verjetno vztrajala, da avtomobil kupimo takoj, ne šele po dveh letih in pol. Javni promet je sicer dobro urejen, vendar ti prenašanje stvari v nahrbtnikih po tolikem času res preseda.« A kot pravi, tudi vožnja po Moskvi ni ravno mačji kašelj. »Nič nenavadnega niso vozniki, ki so vozniški izpit kupili, dovoljeno je prehitevati po levi in desni, ko pa je gneča, je promet včasih povsem neznosen. Moj rekord v polžji vožnji je bil 700 metrov v uri in pol,« pripoveduje Tina. O klišejsko podkupljivih vzhodnih uradnikih sta zakonca Kranjc diplomatska. »Nekatere stvari obstajajo povsod, le da se v določeni državi delajo, da jih ni, v kateri drugi pa so del poslovne kulture. Ampak tudi po čisto uradnih poteh se da vse urediti, res pa precej dolgo traja.« Carsko mesto kulture in omike Rusija, predvsem Moskva, se je tudi v tem pogledu v manj kot desetletju, ki sta ga Kranjčeva preživela tam, izjemno spremenila. »Ko sem prišla, me je presenetilo, kako veliko ljudje berejo. Na metro-ju si redko videl potnika brez knjige. Te so tam zaradi milijonskih naklad zelo poceni. Danes so vsi zazrti v telefone in tablice. Knjigo vidiš komaj še kje.« Mesto je vedno bolj evropsko, tujcem prijazno, čisto in urejeno. Kot pravita sogovornika, je Moskva postala čudovito mesto neomejenih možnosti, a predvsem za ljudi z globokimi denarnicami. »To, kar po vrnitvi najbolj pogrešava, je bogato kulturno, športno in družabno življenje. Koncerti, opera in balet, muzikali in razstave vrhunske izvedbe so vsak dan na voljo na več kot tisoč različnih prizoriščih. Res pa vse skupaj ni ravno poceni.« Ob njunem prihodu je bilo tudi povsem običajno, da so tujcem zaračunavali dvojno ceno vstopnine, a kot pravita, so v zadnjih letih to prakso skoraj povsod opustili. Fantastična izkušnja, vredna vsakega dneva Življenjski standard bi s slovenskimi razmerami težko primerjali, četudi je povprečna plača skoraj na enaki ravni. »Pri nas so vse trgovske verige približno na enaki ravni. V Rusiji pa se cenovno in glede na ponudbo izjemno razlikujejo. Razslojenost ljudi je tudi v tem pogledu precej izstopajoča.« Položaj finančnih trgov je vedno znova po- REPORTAŽA 29 »Za prav nobeno stvar nama ni žal. S takšno izkušnjo dobiš izjemno širino in zelo drugače gledaš na svet. Nič nama ni več težko. Kaj pa je to, če se pelješ dve uri do Portoroža, potem ko v Moskvi porabiš uro in pol za 700 metrov?« Tina z eno nogo v Aziji, z drugo v Evropi, na uralski meji južno od Ekaterinburga. skrbel tudi za burno dogajanje pri njunem delu. Dinamično nihanje rublja glede na evro je povzročalo precej stresne situacije. »Padec rublja je na primer lahko čez noč povzročil, da so se naši izdelki podražili za polovico ali celo več. V bistvu ni bilo nikoli dolgčas, ker iz dneva v dan nisi vedel, kaj pričakovati.« Če se je Tina z velikim veseljem vrnila domov, pa je Primož potreboval kar nekaj časa, da se je privadil na novo življenje. »V teh letih sem našel prijetno družbo, tudi s pomočjo športnega udejstvovanja. S Tino je bilo drugače, ker je naših žensk, ki bi dejansko šle v Rusijo delat, kvečjemu za prste ene roke. Tiste, ki ostajajo doma, pa sploh težko srečaš.« SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv »Slovenci niti slučajno nismo patrioti. Ne potem, ko vidiš, kako pripadni in zavedni do svoje države in domovine so Rusi. Nam nič ne manjka in živimo v tako lepem okolju, da se kakšen Rus samo čudi, kaj nama je bilo, da sva šla živet v Moskvo. A se zdi, da vsega tega pri nas niti slučajno ne znamo ceniti.« »Rusi dajo veliko na zunanji videz. Pri nas pa je še vedno pomembno, kako živimo med domačimi stenami. Za moskovski delovni tempo ni nič nenavadnega, da otroka odložiš v ponedeljek v vrtec in ga greš iskat šele v petek. Tudi to obstaja. In če se vam kdaj pred prazniki zdi, da je v naših trgovinah gneča, to ni nič proti običajnemu sobotnemu dopoldnevu v moskovski trgovini. Življenje v 15-milijonskem mestu ima svojo ceno.« S kolesom mimo olimpijske bakle v Sočiju. ШЖШЈ.ИНН.] živite cenejel i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT smučarska Sola informacije 041616464 TOPFIT center za zdravje in rekreacijo m Celjska Mohorjeva družba avt(J)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec CELJSKA tO izposoja kolesa SLADA T4GOVSKO РООЈЕГТЈЕ. d. o. o. ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige. - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 15% popust na njihove storitve in blago. - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! 30 PORTRET Dan pred rojstnim dnem so jo presenetili sorodniki, prijatelji in krajani, ki so pred hišo postavili mlaj. V petek je ves dan sprejemala obiske, med drugim so jo obiskali šmarski župan Stanko Šket, predstavniki krajevne skupnosti, društva upokojencev. Karitasa in Rdečega križa. Še posebej slovesno je bilo v soboto, ko so se vsi povabljeni odpravili k maši na Sladko Goro. To je daroval župnik in dekan Župnije Šmarje pri Jelšah Tadej Linasi. Seveda popoldan ni manjkalo veselega druženja. Foto: Katja Palčnik Živeti brez zamer in po zdravi pameti To je recept, kako dočakati sto let - Nanj se zanaša Katarina Verk iz Pijovcev pri Sladki Gori »Ne morem se dovolj zahvaliti večnemu Bogu za ta dar, da sem dočakala takšna lepa leta in da se tudi na starost tako dobro počutim, da še lahko hodim in da me nič ne muči,« mi je ob pozdravu in čestitkah povedala čila in bistra stoletnica. Preživela je vojne, precej političnih sprememb, menjav valut ... Kljub temu da vedno ni bilo najlažje, vse svoje življenje na svet okoli sebe gleda z vedrino, svoje bližnje pa razveseljuje s prešernim smehom. V družini, kjer se je rodila, je bilo dvanajst otrok, dva sta preminila že po nekaj letih. Starša sta jim na srce položila, da morajo biti pošteni in delavni, privzgojila pa sta jim tudi vero. »Ko smo zvečer v hiši prižgali luč, smo najprej zmolili,« se spominja Katarina Verk, ki ji je vera še danes v močno oporo. Od otroštva so bile njene zveste spremljevalke tudi delovne navade. Njen oče je prevzel tovarno, kjer so izdelovali opeke za gradnjo, in otroci so tako že od malega razumeli, da kruh na mizo ne pride sam od sebe. Posebna preizkušnja je bil čas obeh svetovnih vojn, družina je čutila vpliv okupatorjev, slabe namere tujcev v zasedeni državi. Vendar prevelikega pomanjkanja na srečo ni bilo, saj sta starša dala vse od sebe, da so imeli otroci vse, kar so potrebovali. V mesto vode in stekla Ko je zaključila četrti razred, je učitelj obiskal njenega očeta in ga spodbujal, naj Katarino vpiše še v nižjo gimnazijo. Učenje ji namreč ni povzročalo težav. A ker se je družina jeseni preselila iz hrvaškega mesta Ivanič Grad v Slovenijo, je osnovno šolo končala tukaj. Kot mladenka je opazovala sosede, ki so delo dobile v bližnji Rogaški Sla- tini, in tudi njo je zamikalo delo v kraju, ki je doživljal turističen razcvet. Ko se je začela sezona, se je zaposlila v Hotelu Pošta, stara je bila sedemnajst let. Delala je kot sobarica, pomagala je v kuhinji in drugod, kjer so jo potrebovali. »Že po nekaj dneh, ko sem prišla, so rekli, da se pozna, da so dobili pridno dekle,« pojasni. Ker je bilo pozimi zdravilišče zaprto, jo je premamilo delo gospodinjske pomočnice. Nebesa na zemlji Odpotovala je v Maribor, k sestri in njenemu možu. Ko si je nekega dne ogledovala izložbo ene od trgovin v mestu, jo je nagovoril lastnik in jo vprašal, če bi kaj kupila. »Bi, če bi imela delo,« mu je odvrnila. Napotil jo je h gospe, ki je premožnejšim družinam iskala delovno silo. Vprašala jo je, katere jezike govori, in preverila njene izkušnje, nato jo je priporočila bodočim delodajalcem. Katarina se je z njimi takoj ujela. Čistila je hišo, ribala parket, hodila po žemljice v pekarno, pripravljala kot dojenček. Mož je imel obrt, nekaj let sta živela kot najemnika. Nato sta se preselila v Pijovce, saj njena starša nista mogla več skrbeti za posestvo. »Mož me je vprašal, če se strinjam, saj bo veliko dela padlo na moja ramena. Odvrnila sem mu, da sem hodila na delo na tuje njive, da sem imela dovolj za preživetje, zakaj potem ne bi delala na svojem?« Leta 1948 sta se tako preselila. A začetek ni bil prav nič rožnat. Na hlevih in hiši so bile dotrajane strehe, izplačati sta morala dediče, skrbeti za obnemogle starše, klicalo je delo na poljih in na kmetiji, a z voljo in zagnanostjo jima ni bilo nič pretežko. Vsak dan na krušni peči Danes ji veselje prinašajo otroci, osem vnukov in dvajset pravnukov. Tudi za njen rojstni dan so jo obiskali, pri praznovanju pa ni manjkalo petja in glasbe. Do nedavnega so ji bili v veliko veselje vrt in rože, danes si dneve krajša ob branju knjig, časopisov in revij. Spremlja televizij ski program, še posebej rada gleda informativne oddaje, na primer Odmeve. »Tako vidim, kdo od politikov je večji lopov. Za vse velja, da le drug drugega ščitijo, politika pa je nasploh vsa hudičeva,« zatrdi. Vsak dan počiva na krušni peči, na katero se povzpne po stopnicah. Sogovornica pravi, da ji prav toplota peči izjemno dobro dene za zdravje. Nič čudnega, da je tako še nedavno plesala s svojim vnukom. In kakšen je nasploh recept za tako častitljivo starost? »Zagotovo je pomagalo, da se nisem v življenju nič jezila. Če mi je kdo hotel nagajati, sem mu lepo odgovorila, da se je malo zamislil, nisem pa nikoli kuhala zamer. Tudi če mi je kdo nasprotoval, sem vedno po svoji poti hodila naprej.« TINA STRMČNIK, foto: TS »Želim si le, da bi bila zdra va, sicer pa nimam posebnih želja. Pravim le, kar bo bog dal, tako bo. Tudi stoletnice ne bi dočakala brez božje volje. Zdaj pa naj mi svojo naklonjenost še malo podaljša.« Stoletnica Katarina Verk »Nekaj časa sem se slabo počutila, a ne vem, kaj mi je bilo. Takrat sem odšla k zdravniku, a vsi zdravstveni delavci se za človeka ne zavzamejo enako. Zdaj pa imam krasnega doktorja, ki lepo skrbi zame. Tudi ta je božji dar,«pravi stoletnica Katarina Verk iz okolice Sladke Gore. kavo in obroke ter pomagala v kuhinji. »Bilo je kot v nebesih na zemlji. Tako dobro sem živela! Včasih mi je ostalo meso in sem ga skurila. Nisem upala povedati, da ga imam preveč, da mi ga prihodnjič morda ne bi odrekli,« se spominja z iskrivimi očmi. Na svoji zemlji Po treh letih se je poročila. Njen mož je bil kovač, v zakonu so se jima rodili štirje otroci, a je eden žal zaspal že KULINARIKA 31 Michelinova zvezdica na Ljubnem Kulinarična revolucija s kuharskim mojstrom Erikom Lindelauf om -Iz Bruslja prinesel tartufe, z Ljubnega odnesel postrv Ko sta Helena in Tomaž Žerovnik leta 2010 prevzela in preuredila hotel Planinka na Ljubnem ob Savinji, sta vedela, da želita v te kraje pripeljati drugačno, vrhunsko kulinari-ko. Preobrazba ponudbe in prevzgoja gostov se ne moreta zgoditi čez noč. A mlada zakonca ob podpori prijatelja in mentorja, lastnika prestižne bruseljske restavracije La Truffe Noire Luigija Ciciriellija stopata po kulinarično začrtani poti. Ob pomoči belgijskega kulinaričnega »showmana«, ki je v Slovenijo v začetku aprila posodil svojega kuharskega mojstra Erika Lindelaufa, sta v družinskem hotelu izpeljala dvodnevni kulinarični dogodek, na katerem so razkrili vrline »Črnega tartufa«. Erik Lindelauf je za to po- vrhunski dogodek, kakršnih sebno kulinarično potovanje je v Sloveniji malo. Ljudje iz pripravil dva jedilnika - nor- stroke vedo povedati, da pri dijskega, temelječega na ribjih nas najverjetneje nikoli ne krožnikih, in pomladnega, ki bomo dobili restavracije z je temeljil na mesnih krožni- Michelinovo zvezdico, za to kih. Za vinsko spremljavo je so dogodki, ko pri nas kuhajo poskrbel dober Ciciriellijev največji mojstri, še toliko bolj prijatelj, briški vinski as Mar- dragoceni. Kljub vsemu je ta jan Simčič. Vsekakor je šlo za zgodba nekoliko drugačna »Ob takšnih večerih je zelo pomembna organizacija. Tako v kuhinji kot v strežbi. Pri pripravi krožnikov ima vsak svojo zadolžitev. Tisti, ki je na primer zadolžen za šampinjone, mora na krožnik naložiti samo šampinjone. Ampak jih mora postaviti tako, kot je dogovorjeno, in na vsak krožnik enako,« red in disciplino v kuhinji že nekaj ur pred dogodkom opiše Žerovnik. Belgijski kuharski čarovnik je za razvajanje v objemu narave tokrat pripravil dva jedilnika, pri katerih je upošteval zlato načelo sodobne kuhinje - lokalno in sezonsko. Navdih je našel v okoliških gozdovih, potokih in na travnikih. Tomaž Žerovnik je dva dni pred velikim kulinaričnim večerom prevozil 500 kilometrov, da je zbral najboljše zelene šparglje, jagenjčka, slanino, postrvi, čemaž, divjačino, bukove ostrigarje in sadje. Tartufe je Lindelauf prinesel iz Belgije. »No, vsaj za regrat in zelišča je bilo treba stopiti le skozi vrata, kar je Erika izjemno navdušilo,« pove Tomaž in doda, da je bil belgijski chef s postrvjo, zapečeno s kruhovo skorjico, tako zadovoljen, da jo bo po novem vključil tudi v meni »Črnega tartufa«. od sicer med Slovenci vedno bolj priljubljenih kulinaričnih večerov. Planinka je namreč družinski hotel, ki sta ga na ruševinah starega, ki je svoje zlate čase doživel v nekdanji Jugoslaviji, postavila zakonca Žerovnik in ki krajem primerno krmari med ljudskostjo in ambicijami, da bi gostom iz tujine ponudil nekaj več. »Pri nas lahko za pultom spijete tako cviček kot vrhunska vina, na jedilniku sta tako savinjski želodec kot srnin karpačo s staranim parmezanom in tar-tufi, kuhinja pa poskrbi tako za malice bližnjega podjetja kot za piknik košaro,« široko paleto na trenutek nasprotujoče si gostinske ponudbe predstavi Tomaž Žerovnik. Kulinarična prenova V to domačnost, združeno s čudovito okolico, se je že pred leti zaljubil Luigi Cici- Helena Žerovnik je bila v La Truffe Noire v Bruslju dva tedna na uvajanju in meni, da se da prakso iz omenjene restavracije z določenimi poenostavitvami prenesti tudi v Planinko. K temu bodo vsekakor stremeli. rielli, lastnik prestižne restavracije La Truffe Noire, ki se v Slovenijo redno vrača. Ko je lani na dopust pripeljal tudi svojega dolgoletnega chefa, 52-letne-ga Lindelaufa, so s Heleno in Tomažem in začeli razmišljati o posodobitvi hotelskega jedilnika. Žerovnik priznava, da so šele takrat zares dozoreli za tovrstno preobrazbo. Pred tem namreč niso imeli lastnega kadra, ki bi bil sposoben sprejeti tovrstno vrhunsko kulinarično mentali-teto. »Ko se je ekipi pridružil vodja kuhinje Zdravko Robič, smo res lahko začeli razmišljati o tovrstni posodobitvi menija.« Še preden sta Helena in Tomaž odprla hotel, sta prehodila lep del Evrope, srkala znanje in iskala ideje. Ko sta navezala stik z belgijskim mojstrom kulinaričnih šovov, sta vedela, da želita to nekoč ponuditi svojim gostom. Imela sta izjemno srečo, da je Cicirielli v njiju uvidel željo in potencial ter ju povabil na »urjenje«. Tako sta se mlada hotelirja z otrokom za nekaj tednov preselila v evropsko prestolnico, kjer sta se obrti učila pri najboljših, pripoveduje Tomaž. Ne le hrana, pomembna je tudi predstava Pečat izjemno usklajenega dvoj ca Cicirielli-Lindelaufn se bo tako v hotelu Planinka čutil še dolgo. »Sta izjemno usklajena. Vsak obvlada svoj del posla. Eden je vrhunski vodja, upravnik in komuni-kator, drugi se izjemno dobro znajde v kuhinji. Skupaj sta nepremagljiva, drug brez drugega pa ne moreta,« z navdušenjem delo dueta opisuje Žerovnik, ki se zaveda, da bo proces prenavljanja koncepta hotelske restavracije počasen, postopen in dolgotrajen. »Začne se pri selekciji in izobraževanju kadra, nato pridejo jedilniki in posamezni dogodki. Vse, kar nas gospod Luigi nauči, počasi uvajamo v naš hotel. Tu ne gre samo za pripravo hrane, temveč tudi za preostalo organizacijo in dojemanje kulinarike. Proces razvoja kulinaričnega dela našega hotela mora potekati počasi, ne moremo samo kopirati vsega, kar je La Truffe Noire, saj sta lokaciji popolnoma različni in s tem tudi klientela,« pravi Žerovnik, ki se zaveda, da je v Bruslju pač zbrana smetana evropske politike, ki predstavlja največjo kupno moč, ti ljudje pa si Večer z »michelinko« se je raztegnil na dva večera in kar nekaj kosil. Odziv gostov, ki so pravočasno rezervirali mizo, je bil izjemen. Erik Lindelauf na vprašanje, ali se namerava vrniti in preveriti, kako sledijo njegovim napotkom, s sramežljivim nasmehom pravi: »Če me bodo prosili, zagotovo. Drugače pa na dopust.« Žerovnikova pravita, da ga bosta vsekakor še povabila. Obljubljata tudi, da bo v njuni kuhinji kuhal tudi še kakšen drug kuharski mojster. Pomladni meni 1. Srnin karpačo s pi-njolami in hruškami, prelit s sokom črnih tartufov v družbi svežih tartufov, koromača in staranega parmezana 2. Čemaževa krema z maskarponejem, obdano s popečeno slanino in posuto s čebulnim drobljencem 3. Ravioli, polnjeni z račjo jetrno pašteto, oplemeniteno z vinom Porto Srnin karpačo s pinjolami in hruškami v penasti omaki z zelenimi šparglji 4. Jagnječji fi le z rožmarinom, ratatouille in bukovi ostrigarji, pozlačeni krompirček s curryjem 5. Hrustljavo sušeno sadje, kokosova pena z mangom, popražen ananas z začimbami Popečena tuna v družbi manga Nordijski meni 1. Popečena tuna v družbi manga, ravioli s kremo rdeče pese in japonskega hrena, vse to prelito z oljem kori-andra in posuto s sezamovimi semeni 2. Hrustljava postrv na regratovi posteljici v družbi pinjol in zelenjave, obdano s sokom rdeče paprike 3. Krompirjevi ocvrtki s čemažem, dimljeni losos z jajč-ko, prelito z omako rdečega vina 4. File polenovke s svežimi tartuf, kapučino pravih gob, mousse sladkega krompirja in kumine 5. Sončnica z italijanskim meringuem polnjena s svežim sadjem, preliv pasijonke s kokosovim sorbetom in karameliziranim sladkorjem lahko privoščijo uživanje ob jedeh po zelo visokih cenah. »Želimo postaviti nov koncept, ki je drugačen od teh, ki so zdaj v naši okolici. Sestavljamo svojo zgodbo, vemo, kaj želimo, in počasi, korak za korakom, želimo prispeti do tja,« meni sogovornik, ki v majhnem kraju vidi ogromno potenciala za turistični razvoj. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA 32 ODPRTE HIŠE Slamnata hiša, ki je ne odpihne »Še vedno se v njej počutimo, kot da smo na počitnicah.« -X- - - pihne slamnato hiško, se pojavi vprašanje, koliko je takšen način gradnje varen in stabilen. Arhitekt Veselko pomirja, da je to način gradnje s stoletno zgodovino in da hiša, ki je bila postavljena v začetku dvajsetega stoletja v ZDA, še vedno stoji ter je dobro ohranjena. Veter in vlaga je nista odnesla. A zakaj se nekdo odloči za takšno gradnjo? »O slamnati gradnji sva začela razmišljati, ko sva poslušala predavanje Roberta Veselka o takšnem načinu. Takrat je padlo seme, ki je rodilo nekaj let kasneje. Že ves čas pa sva vedela, da če bova imela hišo, bo ta iz naravnih materialov. Ko sva slišala, kako so lastniki takšnih hiš navdušeni nad kakovostjo bivanja, naju je samo spodbudilo, da bi jo enkrat imela,« razloži lastnik. Družina je v hiši, ki še ni popolnoma dokončana, saj manjkajo razni detajli, preživela leto in po besedah lastnice, žene in mame Urške se v njej še vedno počuti, kot da je na dopustu. »Včasih ker ne moremo verjeti, da nam je to res uspelo. Čim več časa poskušamo preživeti skupaj in doma,« nadaljuje Saša Vu-čina, pri čemer imata z ženo oba službo, ki predstavlja več kot običajen delovni čas. Štedilnik na drva Srce hiše je velika zidana peč na drva. Iz peči včasih zadiši tudi po svežem domačem kruhu. Poleg številnih posebnosti hiše je tudi ta, da je v kuhinji samo štedilnik na drva. Brez indukcijskih in podobnih hitrih kuhinjskih elementov. A lastnik trdi, da je kava na njem skuhana, medtem ko si umije obraz in zobe. »V kuhinji se zadržujemo največ časa. Zaenkrat še ni popolnoma urejena, Na razgledni lokaciji nad jamo Pekel in s pogledom na Celjsko kotlino je hiša mlade štiričlanske družine Vučina. V dnevih festivala Odprte hiše Slovenije si jo je bilo mogoče ogledati kot primer dobre arhitekture in gradnje z naravnimi materiali. Hiša z razgledom je nastala na ruševinah dotrajane kmečke hiše. Nova gradnja nadaljuje staro kmečko pamet, da je treba graditi s pristnimi naravnimi materiali. Za gradnjo so bili namreč uporabljeni izključno naravni gradbeni materiali, slama, les in ilovica. »Slamnata gradnja je po mojem mnenju gradnja prihodnosti, ker odgovarja vsem principom trajnostne gradnje: slama je lokalno proizvedena, je material z zelo nizkim ogljičnim odtisom, kadar so stene ometane, je požarno bolj odporna kot les. Ker je to montažna gradnja, je tudi dokaj hitra,« razloži arhitekt hiše Robert Veselko. Hiša je bila grajena s slamnatimi paneli, ki so se prefarbicirali v kontroliranem okolju in so jih nato pripeljali na gradbišče. »Od podrtja stare hiše do vselitve v novo je preteklo približno leto in pol,« razloži gospodar hiše Saša Vučina. Varen in preizkušen način gradnje Ker nas vse preveč slamnata gradnja spominja na pravljico Trije prašički, kjer hudobni volk z lahkoto od- Robert Veselko: »Čestitke organizatorjem za takšnem vseslovenski festival. To je krasna priložnost, da tudi nestrokovna javnost dobi možnost srečanja z arhitekturo. Ne samo na papirju, ampak v resničnem prostoru.« saj bova še naročila kuhinjsko pohištvo iz masivnega lesa. Mizo in stole sva malce preuredila. Med procesom gradnje hiše sem se tudi sam navdušil nad ustvarjanjem iz lesa, zato me takšni manjši popravki zelo veselijo.« Porušena hiša za kompost Arhitekt, ki je zgradil prvo slamnato hišo prav zase in lahko iz lastnih izkušenj svetuje tudi drugim, dodaja, da je takšen način gradnje vedno bolj zanimiv med Slovenci. Kljub začetnim dvomom. »Najbolj jih je strah škodljivcev in vlage. Mirim jih, da slama ni hrana za škodljivce in da je treba slamnati zid mehansko zaščititi, tako da ne pridejo vanj. Glede vlage je treba stene urediti tako, da dihajo.« Veselko je opozoril tudi na to, da so klasični gradbeni materiali eden največjih onesnaževalcev, saj sodijo med posebne odpadke. »Pri slami te težave ni, saj ko hiša odsluži namenu, jo lahko uničiš, kompostiraš in v enem letu se povrne v prst. Hiša je tako iz popolnoma razgradljivega materiala.« Vonj zemlje in cvetlic Ob vstopu v hišo je zadišalo po svežem, po vonju travniških cvetlic ali domačega vrta. »Res ima hiša popolnoma drugačen vonj. Le kako bi bilo drugače, če je vse narejeno iz naravnih materialov? Z ženo verjameva, da takšna gradnja nudi dobre pogoje za zdrav način življenja. Zdrava telesa poskušamo vzdrževati tudi s čim bolj zdravo hrano. Zato smo se odločili, da bomo na vrtu pridelali, kolikor se da. Vidimo, da zdravo okolje in zdrava hrana dobro vplivata na počutje,« zaključi Saša Vučina in stopi do drugih radovednih obiskovalcev hiše. Po njihovih številnih vprašanjih sodeč, trend sonaravnega bivanja ni več eksotika in nedosegljiva želja. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA REPORTAŽA 33 Med letošnjimi plezalci po mlaju je bila tudi ženska tekmovalka. To je bila Nevenka Praznik iz okolice Mozirja, ki je zdravnica v celjski bolnišnici. Za plezanje po olupljenem deblu mlaja se je seveda treba zelo potruditi. Najmlajši plezalec je bil petnajstletnik. Tekmovalce je varoval gorski reševalec, poleg tega so bili zavarovani pri zavarovalnici. Za plezanje na vrhu gibajočega se mlaja je seveda treba posebej veliko moči in poguma. Zmagovalcu Petru Trogarju je uspelo priplezati celo višje od mlajevega venca, v katerega se je nato še nekoliko zapletel. Občudovanja poguma, spretnosti in hrabrosti ni manjkalo. Najhrabrejši in najboljši z medaljami in s pokali Do vrha mlaja v treh minutah Plezanje po mlaju je zahtevno in pogumno dejanje - Ko pleza po mlaju zdravnica V Mozirju, kjer so letos postavili kar šest mlajev, je bilo v soboto tekmovanje v plezanju na enega od njih. Domače Etnološko društvo Mlajevci, ki se mlajem posebej posveča, je pripravilo že šestnajsto takšno tekmovanje. Privabilo je seveda veliko gledalcev, ki so plezalce bodrili in jih občudovali. Pomerilo se je sedem tekmovalcev, med njimi ženska in petnajstletnik. Plezalci so prišli predvsem iz bližnje okolice. »V preteklosti je že tekmoval Nizozemec iz bližnjega kampa. Plezala sta tudi Nemec in Hrvat,« mi je pred tekmovanjem razlagal eden od vodilnih mlajevcev. »Nizozemec je uspel preplezati dva metra mlaja,« je še povedal. Ob pogledu na mlaj, kjer je bilo označenih osemnajst metrov, sem se ob omenje- nih dveh metrih nekoliko nasmejal. »To, da nekomu uspe preplezati dva metra, je že uspeh,« mi je še pojasnil. Plezanje po olupljenem drevesnem deblu, čeprav ob varovanju gorske reševalne službe, je seveda zelo zahtevno dejanje. Zaradi nevarnosti so plezalci zavarovani tudi pri zavarovalnici. V vseh šestnajstih letih plezanja po mlaju na srečo ni bilo še nobene nesreče. Po mlaju Ob začetku prireditve je organizator zbranim pojasnil pomen mlajev. Tudi to smo izvedeli, da so mlajev venec fantje v starih časih skrbno varovali, da jim ga fantje iz sosednje vasi niso odnesli. Kratkemu »predavanju« o mlajih je v soboto sledilo žrebanje štartnih številk. Kot prva je plezala po mlaju ženska Nevenka Praznik iz bližnje Radegunde, ki je zdravnica v celjski bolnišnici. Potem ko jo je gorski reševalec Metod Sem opasal, se je začela vzpenjati po drseči površini debla. Ob glasnem spodbujanju gledalcev seveda. Uspelo ji je preplezati tri metre. Naslednji, Miha Bizjak, že na videz močan sin sodnika tekmovanja, je priplezal do petih metrov, prav tako Andrej Grlica, ki je že opravljal višinska dela. Še višje, do osmih metrov, je uspelo priplezati Francu Medvedu, najmlajšemu, petnajstletnemu Boštjanu Brinjevcu, pa do štirih metrov in pol. »Mislim, da bodo sledili viški letošnjega tekmovanja,« je napovedal povezovalec prireditve Robert Klemenak, sicer tako imenovano pustno »gobezdalo« mozirskega karnevala. Pravilno je uganil! Pe- Bi se odločili za plezanje do vrha mlaja? Letos je na tem mlaju tekmovalo sedem plezalcev. ter Trogar iz bližnjega Brezja je bil letos brez močne konkurence. Takoj je priplezal do dvanajstih metrov višine, kar ni letos uspelo nikomur drugemu, in si nekoliko odpočil. Ko je priplezal do petnajstih metrov, se je mlaj začel majati, kar zagotovo ni najbolj prijeten občutek. Junaka to seveda ni ustavilo in je nadaljeval vse do osemnajstih me- trov, v mlajev venec! »Zastavo pa kar pusti na miru!« se je na junakov račun pošalil povezovalec. Trogarju je uspelo do vrha priplezati v nič manj kot treh minutah in 23 sekundah! Nato se je še nekoliko zapletel v venec in se srečno vrnil na zemljo. Neposredne priprave ni »Pripravljal sem se le po kondicijski plati. Telovadil sem in vozil kros motor,« nam je povedal zmagovalec Trogar po doseženem uspehu. Dva dni pred tekmovanjem je na mlaju priplezal do dveh metrov višine, za več se ni odločil, saj je bil brez varovanja. Rad pleza po umetni steni v domači telovadnici, igra nogomet in vozi motor. Dela tudi na domači kmetiji. Trogarju je na deblu mlaja sledil še lanski zmagovalec Simon Verbuč, ki mu je letos uspelo priti do osmih metrov. Uspeh je seveda že to, da se za plezanje po mlaju upaš prijaviti in se izpostaviti. Tako kot na drugih športnih tekmovanjih velja seveda tudi za mozirsko plezanje po mlaju pravilo, da je pomembno sodelovati. Če najboljši trije prejmejo še medalje, pokale in praktična darila bližnje tovarne gospodinjskih aparatov, je seveda še toliko bolje. BRANE JERANKO Foto: GrupA 34 ZA ZDRAVJE Od težav z mišicami tudi do dementnosti Točnega števila obolelih, ki imajo parkinsonovo bolezen, ni Aprila je bil svetovni dan osveščanja o parkinsonovi bolezni. Te je tudi v Sloveniji vedno več. Koliko je bolnikov s tem obolenjem na Celjskem, ni natančno znano, saj vsi niso včlanjeni v društvo Trepetlika, ki pomaga ljudem s to boleznijo. To je kronična napredujoča degenerativna bolezen osrednjega živčevja, ki prizadene predvsem telesno gibanje. Osnovni simptom je večja togost ali skrčenost mišic, ki se stopnjuje pri hoji. Če pri omenjenih težavah bolniki nimajo zdravil, togost mišic ne popusti. Pogost simptom, ki ga povezujejo z omenjeno boleznijo, je tresenje oziroma tremor pri mirovanju. Vendar je ta simptom značilen le za četrtino bolnikov. Kadar je tresenje prisotno, je na eni strani telesa bolj izraženo kot na drugi. Znaki te bolezni so tudi težave pri premikanju, spremenjena hoja, motnje ravnotežja, sključena drža in upočasnjeni gibi. Zaradi napredovanja bole- zni lahko pride tudi do težav z govorom in s požiranjem, do spremembe pisave, dementnosti, motnje spanja, vrtoglavice in tudi depresije. Parkinsonova bolezen je neozdravljiva. Njen razvoj je pri vsakem posamezniku nepredvidljiv. Pogosto so po pojavu bolezni bolniki največkrat obsojeni na invalidski voziček. Ker znanstveniki še niso odkrili vzroka za nastanek par-kinsonove bolezni, tudi zdravila, s katerim bi jo ozdravili, ni. Z zdravili, ki so trenutno na razpolago, lahko le omilijo simptome in upočasnijo napredovanje bolezni. Terapija je zato simptomatska, individualna in neprekinjena. Po dolgotrajnem zdravljenju se učinek zdravil zmanjša, bolezen napreduje in pojavijo se zapleti. Parkinsonovo bolezen imajo tako moški kot ženske, največkrat po 50. letu. Zbolijo lahko tudi mlajše osebe. Parkinsonova bolezen je tesno povezana z delovanjem možganov. Zdravnik mora prepoznati depresijo Nov priročnik bo v pomoč osebnim zdravnikom V okviru projekta Moč, ki je usmerjen v delo na področju izboljšanja duševnega zdravja, je v teh dneh izšel novi priročnik, namenjen družinskim zdravnikom in medicinskim sestram. Vsebina se nanaša na prepoznavanje in obravnavanje depresije ter samomorilnosti pri bolnikih. Znano je, da Slovenija sodi med države z najvišjo stopnjo samomora. Vsako leto samomor stori od 400 do 500 posameznikov, med njimi je do štirikrat več moških kot žensk, med ženskami pa je več poskusov samomora. Količnik samomora (to je število le-teh na 100 tisoč prebivalcev) je višji med ljudmi z nižjo izobrazbo, med ovdovelimi in ločenimi ter narašča s staro- Odrasli, ki so v duševni stiski, najpogosteje obiščejo osebnega zdravnika zaradi depresije, anksioznosti ali reakcije na hud stres. Po podatkih je depresija prisotna pri približno 14 odstotkih odraslih bolnikov, ki se zdravijo pri družinskih zdravnikih. Izsledki študij kažejo, da mnogi ljudje v mesecih in tednih, preden storijo samomor, pogosteje obiskujejo osebnega zdravnika (po različnih ocenah v obdobju pred samomorom zdravnika obišče od 45 do 81 odstotkov ljudi, razlog zadnjega obiska pri zdravniku so v večini primerov težave z duševnim zdravjem). stjo. Zato je samomor tudi javnozdravstveni problem. Novonastali priročnik bo v oporo družinskim zdravnikom pri vsakodnevnem delu, pri katerem je čas, odmerjen za srečanje s posameznikom, zelo kratek. Pri številnih srečanjih so v ozadju bolnikove duševne težave, pogosto depresija in samomorilnost. Pomembno je, da posameznik v duševni stiski z zdravnikom odkrito spregovori o svojih mislih, namerah in trenutnih življenjskih okoliščinah. Kljub temu skoraj polovico oseb z depresijo še vedno zdravniki spregledajo, posledično so te osebe neustrezno obravnavane I ui THERM AN A lusko OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey - n;<. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1N1NANDREJ@GMA1L.COM in zdravljene ali celo sploh niso. Nezdravljena depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje. Zato je tako prepoznavi kot obravnavi depresije kot tudi samomorilnemu vedenju treba namenjati stalno pozornost, menijo urednice priročnika za zdravstvene strokovnjake, med katerimi je tudi celjska zdravnica Nuša Konec Juričič. Ta » smr presneta« kihanje in Pionirska knjižnica (1957-1973) Knjižnice, namenjene otrokom in mladostnikom, imajo v svetu že več kot dvestoletno tradicijo. Prvo otroško knjižnico so na začetku 19. stoletja osnovali v Združenih državah Amerike in tam se je njihovo število do konca stoletja najbolj povečalo. Pozitiven vpliv, ki so ga otroške knjižnice imele na razvoj bralne kulture pri otrocih, se je širil tudi v Evropo. Na stari celini so od šolskih ustanov ločene knjižnice največji razcvet doživljale po letu 1918. Pri nas je pobuda za nastanek javnih mladinskih knjižnic s čitalnico nastala med drugo svetovno vojno. Načrt je v vsakem večjem slovenskem kraju predvideval ustanovitev takšnih knjižnic, ki naj bi jih vodili sposobni in za to usposobljeni ljudje. Prva slovenska pionirska knjižnica je bila nato leta 1948 ustanovljena v Ljubljani, število pionirskih knjižnic pa se je bistveno povečalo zlasti v 50. letih 20. stoletja. Pionirsko knjižnico je v Celju jeseni 1957 ustanovilo lokalno društvo prijateljev mladine in nekaj nadaljnjih let skrbelo za njen razvoj. Knjižnični prostor v Razlagovi ulici je bil precej majhen, saj je bilo v eni sami tri krat štiri metre veliki sobi nagnetenih približno pet tisoč knjig, ki si jih je hodilo izposojat več kot tisoč otrok. Ti so v tistem času najraje brali pravljice, radi pa so posegali tudi po knjigah s pustolovsko tematiko in z vsebinami, ki so opisovale partizanske boje. Prostorske stiske se je društvo zavedalo ves čas, zato je po približno dveh letih delovanja knjižnice podalo pobudo za pridobitev večjih prostorov, v katerih bi lahko po zgledu ljubljanske pionirske knjižnice razvijalo vse »izobraževalne panoge«. Selitev v primernejše prostore se je nato vlekla še nekaj let, dokler niso leta 1962 člani sveta za kulturo in znanost pri celjskem občinskem ljudskem odboru o knjižnici sklenili: »Pionirska knjižnica je zavzela že tolikšen obseg, da mora dobiti nove prostore. Ne samo zaradi knjižničarjev, ki nimajo tam niti najosnovnejših pogojev za solidno delo (saj so prostori brez sanitarij, brez peči, tako majhni, da vodja knjižnice nima niti svoje mize itd.), temveč tudi zavoljo otrok, ki naj bi jim prav branje izoblikovalo med drugim tudi čut za lepoto. Knjižnica tako kot sedaj, živeti naprej ne more.« Po nekaj predlogih, ki so jih podali v več letih glede lokacije novih prostorov knjižnice za otroke so se naposled odločili, da je zanjo najprimernejša lokacija na Gledališkem trgu. Knjižnico, ki je medtem postala samostojni oddelek celjske mestne ljudske knjižnice, so tam konec maja 1963 naposled odprli s skromno slovesnostjo. Knjižnica je v pritličju večsta-novanjske stavbe razpolagala z več prostori, dvema čitalnicama za najmlajše in malo starejše bralce, opremljena pa je bila tudi z novim pohištvom s premičnimi policami. V knjižnici niso hranili in izposojali Pionirska knjižnica se je med letoma 1957 in 1963 nahajala v pritličnih prostorih stavbe v Razlagovi ulici 4 (stavba stoji nasproti Hotela Evropa). le knjig, temveč so v naslednjih letih v njej prirejali tudi številne ure pravljic, organizirali lutkovne predstave, vrteli filme, razstavljali risbe in druge izdelke učencev celjskih šol in še kaj. Novi pogoji so nudili dobro osnovo za delo, vztrajno pa je raslo tudi število mladih bralcev, ki jih je k branju spodbujala tudi bralna značka. Ti so v 60. letih poleg pravljic še vedno radi brali zlasti literaturo s pustolovsko, fantazijsko in partizansko tematiko, med pisatelji so bili najbolj priljubljeni Bevk, Jurčič, May in Doyle z nesmrtnim Sherlockom Hol- mesom na čelu. Knjižnica je bila že takrat odprta šest dni v tednu, kar je otrokom omogočalo, da so v njej lahko pogosto kakovostno preživljali prosti čas. Se nadaljuje. JANJA JEDLOVČNIK, Osrednja knjižnica Celje Kristin Harmel: Dokler bodo zvezde na nebu ■ Xl v■ v■ I ■ ■ v- . Kdor resi eno življenje, resi ves svet 36-letna Hope je ločena in tik pred tem, da bo morala zapreti svojo pekarno oziroma slaščičarno v Cape Codu. Sanjam o tem, da bo postala odvetnica, se je odpovedala, potem ko je zanosila in prevzela skrb za družino, medtem ko je mož sledil svojim sanjam. To in očiten zakon brez umrla zaradi raka, njena hči je prave ljubezni sta botrovala težavna najstnica. Edina, ki jo razpadu. Hopejina mama je razume, je njena babica Rose, ki vedno bolj tone v svoj svet alzheimerjeve bolezni. V enem od babičinih svetlih trenutkov, ko jo Hope obišče, ji babica izroči seznam ljudi, povezanih z njeno preteklostjo. Hope je sicer vedela, da Rose izvira iz Francije, več pa ne. Hope se odpravi v Francijo in tam odkrije, da njeni predniki niso bili kristjani, za kakršne so skupaj z babico veljali v Ameriki. Babičina družina je bila bogata judovska » ... vsi govorimo z istim Bogom. Ljudi ne ločuje vera. Dobro in zlo na svetu sta tista, ki nas ločujeta.« družina, ki jo je med drugo svetovno vojno doletela tragedija holokavsta. Rose je takrat, zaljubljena v mladega Jacoba, zanosila in se prav zaradi njegove informacije, da jih čaka tragičen konec, skrila pri muslimanski družini. Ta jo je za nekaj mesecev vzela pod svojo streho in ji, čeprav je vedela, da je judinja, pomagala, da se je skrivala. Rose se je odločila rešiti svojega nerojenega otroka, zato se je poročila s Tedom, ki ji je omogočil dostojno življenje v Ameriki. Pri tem je žrtvovala svojo pravo ljubezen, Jacoba. Vse življenje jo je mučila slaba vest, da ni dovolj vztrajala pri tem, da bi se rešila njena cela družina, oče zdravnik, mati in vsi njeni bratje ter sestre. Prepričana je bila, da so umrli prav vsi, tudi Jacob. To ji je potrdil tudi njen mož Ted, ki je po drugi svetovni vojni odpotoval v Pariz, da bi poiskal njene morebitne preživele sorodnike. Hope na obisku v Franciji korak za korakom odkriva to zgodbo, pri čemer odkrije, da je še živ babičin brat. Obišče ga in skupaj odkrijeta še nekaj pomembnih drobcev babičinega pobega. Tudi to, da so ji med pobegom priskrbeli nove dokumente z drugim dekliškim priimkom in navedli, da je kristjanka. Le tako je lahko začela na novo. V Ameriki Hope odkrije, da je babičin Jacob vendarle preživel vojni čas in koncentracijsko taborišče, pri čemer ni vedel, kaj se je dogajalo z O avtorici: Kristin Harmel je uveljavljena mednarodna pisateljica. Na floridski univerzi je diplomirala iz novinarstva in komunikacij. Nekaj časa je pisala za različne medije, med drugim za revijo People. Zdaj se preživlja s pisanjem romanov in živi v Orlandu. Roman Dokler bodo zvezde na nebu je prejel več priznanih nagrad. Rose. Hope ga najde in odpelje do babice. Ob razgaljanju presunljive zgodbe o vsej tragiki holokavsta na primeru ene družine Hope obenem odkriva resnico o svojem življenju, razlogih, ki so jo pripeljali do »ničelne« točke njenega življenja in ji pokazali rešitev. MC^T* T—' ' GROFJE CELJSKI Zgodba je večplastna, je zgodba o družini in družinskih vrednotah, zgodba o pogumu, veri in univerzalni resnici, da tisto, kar ločuje človeštvo, ni vera, ampak temeljna človekova notranja naravnanost na dobro ali zlo. MRL Nedelja, 8. maj 2016, ob 11.00 * Pokrajinski muzej Celje -vodeni ogledi razstav Informacije in najave: E: muzej@pokmuz-ce.si, info@pokmuz-ce.si; T: 03 428 09 62, 03 428 09 50 ALMA M. KARLIN POTI etrtek, [2016, 17.00 BRALCI POROČEVALCI 39 Odlični matematiki in v »Spanci« z GCC Z Gimnazije Celje - Center letošnje leto prihaja državna prvakinja v znanju matematike v skupini B, četrtošolka Sabina Borsić. Na aprilskem državnem tekmovanju iz matematike, ki je bilo organizirano v Šolskem centru Celje, je Sabina Borsić, dijakinja 4.h--razreda programa predšolska vzgoja, dosegla najvišje število točk v skupini B (srednje tehniške in strokovne šole) in osvojila 1. mesto in zlato priznanje. Zlato je v tej skupini dosegla tudi Martina Marovšek, 4.a-razred, v skupini A (srednje splošno izobraževanje) pa je srebrno priznanje osvojil gimnazijec Domen Gradišek iz 1.c-razreda. Odlično so se dijaki GCC odrezali tudi na državnem tekmovanju iz španskega jezika -tretješolka Dijana Stojančić je osvojila srebrno priznanje, Blažka Koštomaj, 3.č, in Neža Kočnik, 4.č, pa bronasti priznanji. GD Foto: arhiv GCC Zlatonagrajeni mladi matematičarki - od leve proti desni: Sabina Borsić, mentorica Tatjana Ravničan Ganzitti, prof., in Martina Marovšek Šolarji so se pri preverjanju dobro izkazali. Pri nudenju prve pomoči so bili uspešni V Osnovni šoli Šempeter v Savinjski dolini je bilo 10. regijsko preverjanje usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči v organizaciji Rdečega križa Slovenije - Območnega združenja Žalec. Preverjanja se je udeležilo šest ekip s Celjskega. Namen preverjanja je seznanjanje mladih z ustreznim nudenjem prve pomoči in dejavnostmi Rdečega križa ter poteka v obliki preverjanja usposobljenosti osnovnošolskih ekip prve pomoči na lokalni, regijski in državni ravni. Šestčlanske ekipe so opravljale pisni del iz prve pomoči in delovanja Rdečega križa ter praktični del, kjer so morale na treh delovnih točkah oskrbeti namišljene poškodbe. Ekipe so ocenjevali predavatelji prve pomoči. Prvo mesto je osvojila ekipa OŠ Šmarje pri Jelšah, ki se bo udeležila državnega preverjanja 14. maja na Debelem rtiču. SŠ, foto: RK Žalec Nič in vse V domu II. slovenskega tabora je bil konec marca glasbeno-gledališki večer z naslovom Nič in vse, v okviru kateregasmozumetno-stjo potovali skozi čas. Učenke in učenci OŠ Pe-trovče in POŠ Trje so z mentorji poskrbeli za pravi umetniški spektakel. Tako so inštrumentalisti,nadebudni pevci cicibani, pevci otroškega pevskega zbora Trje in Petrovče ter mladinskega pevskega zbora, ki so se jim pridružili še člani Mešanega pevskega zbora Galicija, poskrbeli, da je dvorana glasno zadonela. Za nadgradnjo večera so poskrbeli izvirni gledališčniki, ki so z upodobitvijo predstavnikov določenih obdobij le še potrdili potovanje v preteklost. V sodobnost pa so nas ponesle energične plesalke in modna revija mladih likovnikov. Za veliki finale je poskrbel devetošolec s svejim miksom elektronske glasbe. Obiskovalci so z bučnim aplavzom potrdili,da se zavedaj o,da so bili priča vrhunski prireditvi, ki je ponovno potrdila, da je šel naziv najbolj kulaurne šole v Sloveniji v prave roke. Še enkrat iskreno čestitamo vsem mladim glasbenikom in oatalim umetni- kom, ki so zagotovo poskrbeli za dogodek, o katerem se bo še dolgo govorilo. Seveda gre iskrena zahvala tudi Aniti Žolnir, idejni vodji projekta, in ostalim mentoricam ter mentorju: Marjani Lešnik, Valentini Ašenberger, Maji Bubik, Zali Valenčak, Mateji Brežnik in Dejanu Košenini. Hvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu večeru. Kolektiv OŠ Petrovče / .'fx ^ t jI * LJ Z Zelenim valom junija na izlet Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Pod-jed, je na sporedu Radiu Celje? žedevetnaj sio leto. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.1j. Že tradicionalno bomo pripravili izlet v zeleno, ki se gaveselimo skupaj s štividesetimi izerebanimi potnic ami in potniki. Izbrv li jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih b ome ti e mesec objavljali v Novem tedniku Jaeni žreb bo v začztku junija v studiu Radia (Celje. Zetniki se bodo v soboto, 11. junija odpravili na Celjskz kočo, še prej pa si bodo v Žalcu ogledali vrt zdravilnih in aromatičnih rastlin. Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pr-šljite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje. Kupon št. 1 Ime Priimek Naslov Telefonska številka Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom. 40 BRALCI POROČEVALCI Plavalni tečaj prvošolcev POŠ Tabor V tednu od 4. do 8. aprila so se učenci l.b-razreda udeležili plavalnega tečaja, ki je bil izveden na bazenu Golovec v Celju. Vsi učenci so se tečaja udeležili in dosegli cilje, ki smo si jih zadali. Učenci so bili navdušeni, nekateri so izboljšali svoje spretnosti v vodi, drugi izgubili strah pred njo. Ko smo pred tečajem ali po njem imeli kakšno prosto minuto, smo jo izkoristili za zunanje aktivnosti ob bazenu in si tudi privoščili sladoled. Na koncu so učenci za svoj trud in napredek dobili priznanja in diplome. TINA PUNTAR Zakaj je šola otrokova odgovornost? V današnjem času, ko se vedno bolj poudarja osebna svoboda posameznika, velikokrat pozabimo na njeno drugo plat, in sicer na odgovornost. Zato je zelo pomembno, da že otroke od malih nog vzgajamo, da bodo znali prevzeti svoj del odgovornosti. V OŠ Blaža Ko-cena Ponikva je konec marca Ljudska univerza Šentjur organizirala vsebine, ki so bile v dopoldanskem času namenjene učencem, popoldne pa njihovim staršem. Dopoldne so v šoli pripravili delavnice psihoterapev-tke Jasmine Kristovič, ki je po izobrazbi mag. zakonskih in družinskih študij, in Darje Kalamar Frece, mag. psi-hosoc. pomoči, ki tudi sicer izvaja preventivne programe v obliki predavanj, seminarjev in delavnic. Obe predavateljici tudi sicer pomagata predvsem staršem pri vzgoji, kolektivom učiteljev pri delu z učenci, otrokom pri odnosih s sovrstniki, mladostnikom pri procesu odraščanja, ženskam pri njihovi vlogi v družbi, delovnim timom pri izboljševanju komunikacije, odnosov in kolektivnega duha ter parom in zakoncem pri krepitvi medsebojnih odnosov. Predavateljici sta tako z učenci kot njihovimi starši sodelovali, vsebine so bile interaktivne, da so vključevale njihove odzive in razmišljanja. Starši in drugi odrasli lahko namreč s prevzemanjem odgovornosti otrok ogrozijo enega najpomembnejših ciljev vzgoje, in sicer otrokom osvestiti dejstvo, da so odgovorni za svoje življenje. Tisti, ki nimajo privzgojene odgovornosti do lastnega življenja oziroma do lastnih odločitev, težko postanejo zrele osebnosti. Še posebej je pomembno, da starši vedo, da je šola otrokova odgovornost. Vsak otrok mora spoznati, da je opravlja- nje šolskih obveznosti osebna odgovornost vsakega otroka. Po psihosocialnih delavnicah sta predavateljici povedali, da so učenci zelo sodelovali in niti niso hoteli imeti odmora, popoldne pa sta svoja spoznanja in rezultate predstavili še staršem, ki so prišli na predavanje. Vsebine sodijo v program centra za družino, ki ga sofinancirata ministrstvo za delo in Občina Šentjur. SN Pohod na Konjiško goro Člani Planinske sekcije Društva upokojencev Šentjur so imeli v načrtu izletništva v aprilu pohod na Konjiško goro. Vse izlete imajo ob torkih, zato so se zjutraj odpeljali z manjšim avtobusom do vznožja omenjene vzpetine. V vasi Črešnjice so izstopili, se planinsko opremili in odšli mimo šole in šolskega igrišča na gozdno planinsko pot. Ta je bila zelo lepo označena in markirana, saj jo označujejo vzorni mar-kacisti Planinskega društva Slovenske Konjice pod vodstvom načelnika Jožeta Kamenška. Pot po gozdu je lepo speljana levo in desno, da je tako lažje pohodna, a kljub temu zelo strma. Kar nekajkrat so počivali po pet ali deset minut, da so prispeli do označbe na bukvi, ki označuje tisoč metrov nadmorske višine. Malo so se ustavili za fotografijo in okrepčilo, kajti bili so že skoraj na vrhu Stolpnika in tudi pri razglednem stolpu (1012 m). Na vrhu so se najprej okrepčali, kajti ura je bila točno dvanajst, in po dveh urah hoda se je prilegla malica iz nahrbtnika. Sonce in strmina sta pohodnike zelo ogrela, da so si zaslužili pol ure počitka. Nato so se povzpeli na stolp in ker je pihal precej močan veter, so si na kratko ogledali okoliške hribe, kot so Boč, Pohorje, Paški Koz-jak, Kamniško-Savinjske Alpe in celo Julijske Alpe. Po ogledu so pot nadaljevali v dolino proti Konjicam. Na tej severni strani je bilo v gozdu mnogo čemaža in so si ga mnogi nabrali za zamenjavo česna v solati. Čemaž je zelo zdravilna rastlina in se uporablja v prehrani in zdravilstvu. V eni uri so prispeli po strmi, a lepi gozdni poti do planinskega razpotja Grofov štand. Tam se odcepijo planinske poti proti lovski koči, proti Žički kartuziji in proti trem križem. Pot so nadaljevali po gozdni cesti mimo konjiškega Starega gradu do gostišča Konjičanka, kjer je bil načrtovan konec pohoda. V tem lepem gostišču se jim je pridružila še predsednica planinskega društva ga. Marta in jim predstavila društvo, ki deluje že 89 let in ima 500 aktivnih članov na vseh področjih, predstavila je tudi občino Slovenske Konjice, ki je bila tri leta ocenjena kot najbolje urejena občina v Sloveniji. Po prijetnem klepetu in prehrani so se sprehodili po lepo urejenem glavnem trgu na avtobusno postajo in se odpeljali proti domu. IVAN STRAŽE Tek starostnikov lepo uspel Tek starostnikov na Titovem trgu v Velenju V Mestni občini Velenje so iz tedna v teden najrazličnejše prireditve, od kulturnih do športnih, od poučnih delavnic do kramarskih sejmov, festivalov in kinopredstav. Sobota, 16. aprila, se je zgodaj začela za tri skupine planincev, ki so se odpeljali na Volovjo reber (PD Velenje - PO Premogovnik), Bistriški Vintgar (PD Velenje) in pod Košenjak (PD Velenje - PO Šentilj). Ob 8. uri sta se odprla Mestna tržnica Velenje na ploščadi Centra Nova in v Cankarjevi ulici ter kramarski sejem na parkirišču za pošto. Ob 9.30 se je začelo osrednje dogajanje 6. medgeneracijske-ga festivala. Začel se je plesni »flash mob«, ki je navdušil že zbrano množico na Titovem trgu. Ob 9.45 je svoj nastop začela godba veteranov Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje. Na stojnicah so starejši pokazali otrokom in mladim aktivnosti in igre svoje mladosti, otroci in mladi pa so starejše poučili o uporabi nove tehnologije in predstavili nove načine zabave. »Sanje pripadajo vsem generacijam,« so prireditelji fe- stivala napisali na lepe športne majice, ki so jih prejeli vsi udeleženci teka starejših. Kratkega teka v Cankarjevi ulici se je udeležilo več kot dvesto tekačev, praviloma starejših od 65 let, nekaj pa je bilo tudi udeleženk na invalidskem vozičku. Tek je lepo uspel, enako tudi večina ostalih prireditev ob podpori Mestne občine Velenje, univerze za III. življenjsko obdobje, šaleške pokrajinske zveze društev upokojencev, Ipak inštituta, doma za varstvo odraslih, knjižice in Festivala Velenje. HINKO JERČIČ BRALCI POROČEVALCI 41 Udeleženci srečanja, v sredini s šopkom Fanika Jelen Petdeset let osnovne šole V petek, 23. aprila, je praznovala petdesetletni jubilej generacija učencev, ki je končala osmi razred Osnovne šole na Polzeli leta 1966. Zbralo se jih je kar 23, in sicer skupaj z razredničarko Faniko Jelen. Sicer je bil to nekoč številen razred z 32 učenci, a je po spominih udeležencev kljub temu pouk potekal kakovostno, saj jih je za tiste čase veliko nadaljevalo šolanje v srednjih šolah in jih tudi uspešno končalo študij na fakulteti. Spominjali so se, da so bile največje vrednote tedanje šole red, disciplina, učne in delovne navade, predvsem pa je bilo veliko poudarka na druženju ... Posebej nepozabne so bile poti v šolo in iz nje, saj so vsi, tudi tisti bolj oddaljeni, hodili peš in so na poti marsikatero ušpičili ... Na slovesnosti so nastopili tudi gojenci Glasbene šole Cecilija. TT Počistili za brezvestneži Nedavno smo pobirali smeti za brezvestneži, ki kljub temu da ima že vsaka hiša ločene posode za odpadke, še vedno mečejo pločevinke, steklenice in celo veliko plastično embalažo iz avtomobila v najbližji gozd ali ob cesto. Žalostno, res. Ker sta PD Podčetrtek in Planinska sekcija Bistrica ob Sotli na ta dan organizirala Pohod po poti štirih gradov (Podsreda, Pišece, Bizeljsko in Kunšperk), smo izkoristili prijetno s koristnim in vmes pobirali tudi plastiko ob poti. Pri tem nam je pridno pomagala tudi psička Neli, prijazna črna labradorka, ki je z veseljem prinašala prazne plastenke. Preživeli smo lep pomladni dan, se družili s prijetnimi ljudmi, ki imajo radi čisto naravo, in se vrnili domov polni lepih doživetij. In še nekaj smo sklenili: vedno bomo vzeli s sabo vrečko in morda bo prišel čas, ko je ne bo treba več uporabiti. MARJANA KRAČUN 42 VRTNARIMO o pnetfnih* tnlMfe x/rtn^rke Pot do lastne solate Kot otrok iz blokovskega naselja, ki se je namesto po travnikih in poljih podil po asfaltnem igrišču, še do danes nisem povsem razvila odnosa do domačega vrta oziroma če sem bolj natančna, do dela na domačem vrtu. Čez sočen domač paradižnik, ki ima res okus po paradižniku, ali čez svetle jagode, ki že dišijo bolje in močneje kot rdeče velikanke v supermarketu, se nisem nikoli pritoževala. Tako tudi danes z veseljem doma »pospravimo« solato s taščinega vrta. Ker se bomo potrudili, da si bomo poleti uredili »štalco« z nekaj zelenice okoli, kjer bo verjetno prostor našel tudi manjši vrtiček, je morda prišel čas, da popravim svoj odnos do domačih zelenic. S trato se dobro razumeva. Tudi s kosilnico, lahko rečem, sva kar prijateljici. No, tu pa se prijateljevanje z domačim rastlinjem že počasi konča. Kakšen grm s sladkimi sadeži, tega še do neke mere obvladam - čeprav je res, da ta posebne nege in spodbude tudi ne potrebuje. In ker je danes nekako moderno imeti vrt - nenazadnje jih imajo tudi že »blokovci« - sva se s partnerjem na parceli, kjer naj bi stala naša »štalca«, že dogovorila za prostor za vrt. Zanj bo na lastno željo odgovoren on. Tako vemo, da bomo od prihodnje pomladi jedli tudi solato z domačega vrta. Ta bo precej obogatena. Glede na to, da bo zrasla na domačem vrtu na robu knežjega mesta, bo verjetno precej bolj bogata z vitamini, minerali in vsem tistim, kar pač ima domača celjska solata. Sicer pa - ali ni tako, da vsi deremo po najboljše slovenske jagode, ki zorijo na krški zemlji? Razen bogate arome in močnega okusa ne puščajo resnejših posledic. No, morda kdaj komu ob okušanju zažarijo oči. A verjetno ne zaradi zemlje, na kateri so zrasle. Čeprav se še nisem povsem poistovetila z misijo, da bi lahko skrbela za majhen kos lastne zemlje, bo to verjetno za našo družino dobrodošlo. Z več zornih kotov. Pravijo namreč, da vrtičkanje sprošča. A dejstvo je, da bi bilo pametno, če želim, da na našem bodočem vrtu tudi kaj zraste, še pred urejanjem poiskati kakšen pameten nasvet. In kdo bi bil za to bolj poklican kot tista, ki že leta za sprostitev ureja domači vrt. Tašča seveda. To bo zagotovo še zanimivo. Na izpostavljene lege lahko posadimo še deteljice, trave, diascijo, verbeno, moljevko, bakopo, bidens in druge rastline. V vrtnarstvu bodo našli rastline, primerne tudi za vaše okolje. Kaj posaditi na izpostavljene lege Poleti lahko presenetijo tako huda vročina kot močna neurja Želja po zasaditvi cvetočih in strukturnih rastlin v posode in korita je veliko. Vendar vse rastline niso primerne za vsako lego. Zlasti moramo biti pozorni na zasaditve tam, kjer rastline ne bodo zaščitene pred močnim deževjem ali hudo poletno vročino. Po nasvet, kaj zasaditi na bolj izpostavljene lege ali morda celo na cvetlične grede, smo se odpravili k Alj oši Nagliču na Ljubečno. Foto: GrupA Korita, ki nimajo zaščite na okenski polici, dodatno obtežimo s kamnom ali tlakovcem, da jih veter ne prevrne. Šotni substrati so lahki, zato teža razraslih in bogato cvetočih rastlin ob vetru obrne korito. Milijon zvončke lahko gojimo tudi na prostem. Namig: na dva tedna jih zalijemo z vodo, ki ji dodamo sok limone ali citronko (na deset litrov vode damo malo rdečo žličko citronke, ki ji je priložena v kvadratni embalaži) in s tem zalijemo. Tako kot surfinija imajo radi kislo. Surfinija je po neurju ali močnejšem dežju klavrna, vendar si po nekaj dneh opomore. Strankam svetujemo foliarno gnojenje, če rastline dobi neurje in jih poškoduje. To pomeni, da jih poškropimo z listnim gnojilom. Potem si rastline hitro opomorejo. Za surfinijo in milijon zvonček je značilno, da zaradi bujnega cvetenja izčrpata gnojilo v substratu, zato jima je treba dodajati železo. Njegovo pomanjkanje prepoznamo po listih, ki pobledijo oziroma se bledo rumeno obarvajo. Kopriva dobro prenaša dež. Ker se v koritu zelo razrašča, jo neurje lahko polomi ali prevrne. Črnooko suzano lahko gojimo kot vzpenjavko ali kot visečo rastlino. Prepletemo jo po več koritih. Zato lahko njeni cvetovi tudi presenetijo, ko nenačrtovano zacvetijo v kakšni zasaditvi. Zmajeva krila so kot druge begonije zelo trpežna. Dobro prenašajo vročino in sušo, tudi različne lege, zato jih lahko sadimotudi v posode, ki stojijo nezaščitene na prostem. Če jih dobi neurje, se zlahka in hitro obrastejo. Dipladenija je izjemno trpežna ob daljšem vročem obdobju. Ne prenaša dobro preobilnega zalivanja in dolgotrajnega dežja. Ob takšnem vremenu se takoj odzove z rumenimi listi, ki začnejo odpadati. Je vzpenjavka, trajnica, ki jo lahko prezimimo, če jo odnesemo v notranje prostore. Pelargonije so že desetletja najbolj priljubljene lepotice. Najbolj trpežne so enojne pelargonije ali bršljanke, ki jih ne zmotita ne dež ne vročina. Pelargonija z dvojimi cvetovi pa daljšega deževja ne prenaša dobro. Njen cvet se »napije« vode, kar povzroči, da začne roža gniti. Setveni koledar Čas za presajanje je od 10. ves dan do 24. ob 13. ur 5. ČE list do 17. ure 6. PE mlaj ob 22. uri 7. SO plod do 18. ure 8. NE korenina do 9. ure Grobeljnik je požrešna rastlina, ki potrebuje veliko vode, vendar je jeseni ena najlepših in najbolj cvetočih rož. Sanvitalija je primerna tako za grede kot za korita. 9. PO - 10. TO cvet do 13. ure, od 14. ure plod 11. SR cvet do 19. ure Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. ŽIVALSKI SVET 43 Rahločutni lepotici »V Velenju je določeno število psov in četudi jih nekateri zadnje čase zastrupljajo, si bodo ljudje nabavili nove. Če je največji problem otroka ta, da stopi Jona in Lili iz velenjske psarne Everlight - Ksenija Mikor pse lovi v svoj objektiv v pasji kakec, potem ima super življenje.« Eleganten, vitek, nežen, čustven, inteligenten in umirjen - tako opisujejo whippeta ali malega angleškega hrta, ki je med kosmatinci res nekaj posebnega. Nekaterim se zdi nekoliko čuden zaradi videza, sploh ko se pozimi trese zaradi mraza in potrebuje toplo oblačilo, saj ima zelo kratko dlako. Toda ko se človek zagleda v njegove oči in se zdi, da pes do potankosti razume vse misli svojega lastnika, da čuti njegove težave in se veseli skupaj z njim, postane njegov neločljivi prijatelj. Tako se je na te prisrčne pasje spremljevalce navezala tudi Velenjčanka Ksenija Mikor, ki jo mnogi še bolj kot po vzreji psov v okviru njene psarne Everlight poznajo po fotografijah. Včasih se je s tem ukvarjala profesionalno, nekaj časa je bila celo uradna fotografinja skupin Jinx in Katalena. Zdaj je tovrstnega dela manj, saj po službi prosti čas najraje preživlja s psička-ma Jono in Lili. Prvič kar devet mladičev Pred whippeti je imela šicuj-ko, ki je dočakala osemnajst let in pol. »Nazadnje je bila slepa, gluha, senilna, sicer pa zdrava,« se spominja vzredite-ljica, ki je že takrat iskala psa, da bi ji bilo lažje, ko psičke ne bo več. Na spletu je iskala razne pasme in vedno bolj so jo privlačili whippeti, čeprav je v Velenju prej videla samo enega. Približno leto je iskala leglo in nazadnje našla psičko, ki se je skotila v začetku leta 2013 in v katero se je Ksenija takoj zaljubila. Na srečo je bila na razpolago in ponjo se je odpeljala v Škofjo Loko. Tako je v stanovanje v velenj skem bloku prišla Jona. Že s prvim leglom PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE Ksenija Mikor in njeni ljubljenki Jona in Lili je doma ostala njena hči Lili. »Karakterno sta različni, a se dopolnjujeta. Jona si jo je sama izbrala med mladiči, ko jo je pri dveh tednih odnesla na posteljo.« Sicer pa je Jona bolj zadržana in nezaupljiva, Lili pa je živahnejša. Za vse whippete pa velja, da so kot mačke, večinoma spijo na kavču, lahko pa so tudi družabniki pri vseh aktivnostih. Ksenija si vzame čas zanju, potem ko pride iz službe. Pri sprehodih mora biti pazljiva. Velikokrat se zgodi, da hrti pobegnejo, ko zagledajo kaj zanimivega. »Ko hrt steče, je lahko takoj nekaj kilometrov stran, ker je tako hiter. Kako bo našel nazaj?« opozarja Ksenija, ki vselej pazi, kje se igra s psičkama, saj so ti psi lahko slepi za razne ovire, ko stečejo za žogo, in poškodbe so lahko hude. Zato si predvsem želi prostor, kjer bi psički lahko v miru spustila, da bi tekali in ne bi bila ves čas v skrbeh za njuno varnost. je poskrbela za šok: kar devet mladičkov je prišlo na svet. Resda v zelo dolgi in razburljivi noči, kot se spominja Ksenija, ki pravi, da je Jona kotila po vsem stanovanju. »Zjutraj sem mislila, da je končano in sem klicala veterinarja, da jo bi pregledal. Ta je ugotovil, da se trije mladiči še niso skotili, in ji je sprožil umetne popadke. Doma je skotila še dva in za zadnjega je bil nujen carski rez.« Jona je bila »skulirana« mama, pravi Ksenija, ki je takrat vzela nekaj dni dopusta, ker je mora- la mladiče dodatno hraniti, sicer pa ji pri psih pomagata mama in babica. »Ampak vse to je bilo lepo in zanimivo,« se spominja tistega časa. »Šicuja sem si nabavila, da bi imela malo krajši nos, a ni uspelo. Mama zdaj čaka, da bo shujšala, ker so whippeti tako vitki »S skupino Jinx smo se našli po naključju. V Velenju sem jo fotografirala, sicer mi je zelo všeč. Fotografije sem dala na njihovo FB-stran in spletlo se je prijateljstvo, šla sem na dvajset koncertov, kjer sem jih fotografirala. Podobna je zgodba s Kataleno. Z nekaterimi ljudmi se hitro povežeš.« Izbranka Lili Ko je videla devet mladičev, jo je bilo kar malo strah, kako bodo vsi našli nov dom, ampak ni bilo težav, pasma je očitno priljubljena. Veliko družin nabavi še enega hrta, ker so umirjeni in se zdi, da jim je dolgčas. Tako je tudi Jona dobila družbo, in sicer Novi lastniki pod drobnogledom Tiste, ki želijo mladiče iz njenega legla, vzame Ksenija pod drobnogled. Ni ji namreč vseeno, kako bo z njimi v novih domovih. »Vsem sem povedala, da so to moji otroci in da mi ni vseeno, kako bo z njimi v prihodnje. Nekatere sem tudi zavrnila. Morda sem komu naredila krivico.« Ve, da se ljudem življenje lahko spremeni. Ko dobijo otroka, morda nimajo več toliko časa za psa in najbolje je, da ji ga vrnejo in mu poišče dobre lastnike, ne pa da ga zanemarjajo. »To so zelo občutljivi psi, vse se da razbrati iz njihove mimike, izraza.« Sama je že kot otrok imela živali, a šele odrasel človek po njenem mnenju lahko prevzame odgovornost in skrb. »Ne moreš kupiti psa otrokom in pričakovati, da bodo sami skrbeli zanj.« Velenjske psičkarije Ker brez fotoaparata kljub vsemu ne more, že nekaj časa nastajajo Velenjske psičkari-je, fotoprojekt, v katerem bi rada poslikala velenjske pse in zraven zapisala mini zgodbico ter vse skupaj razstavila ali objavila v knjigi. Zaenkrat ima te fotografije in zapise na svoji FB-strani in tudi spletno stran ima že skoraj narejeno. »S projektom bi rada povedala someščanom, da je nas pasje-ljubcev veliko, da nismo bav-bav in da nismo le krivci za umazanijo v mestu,« pravi Ksenija, ki je doslej naletela vselej na pozitiven odziv lastnikov psov. »Vsi so veseli, radi pokažejo psa in zraven povedo kakšno zgodbico.« Ko jo vprašam, kakšno zanimivo zgodbo lahko pove o Joni ali Lili, pa se ne spomni nič posebnega. »Jona je zelo pridna, samo en fotelj je zgrizla, Lili nam bo verjetno dala vetra,« izvem, ko doda, da ji je vse zelo zabavno, karkoli počne s psičkama. Jona ima predvsem rada žogo. Enkrat jo je Ksenija imela v žepu in tako dolgo jo je vlekla za hlače, da je gumica popustila in je ostala brez njih. »Tako sem se smejala, da sem še nekaj sekund stala brez hlač sredi travnika!« TATJANA CVIRN Foto: osebni arhiv Ksenije Mikor 44 NAMIG ZA IZLET Ob vhodu v doživljajski park obiskovalce pozdravlja krtek Oli al W. w> t . V* . m-. d ■ Tako pa obiskovalce ob predvajanju tridimenzionalnega filma o nastanku vesolja, vulkanskem preoblikovanju Zemljinega površja in ledeni dobi presenetijo razni resnični učinki, kot sta dež in sneženje. S krtkom Olijem v vulkanski svet Doživeto in adrenalinsko potovanje, ki prikazuje, kako je pred tremi milijoni let bruhal vulkan na Goričkem V doživljajski park Vulka-nija v središču občine Grad na Goričkem smo se pripeljali sredi sončnega sobotnega dopoldneva. Že dokaj polno parkirišče s široko paleto slovenskih registrskih tablic je pričalo o tem, da se v gričevnatem delu Prekmurja skriva nekaj izjemno zanimivega. Da je res tako in da smo se enako dobro zabavali ter podučili tako najmlajša, ki ob vprašanju o starosti pokaže šele štiri prstke, kot tudi tisti, ki tej štirici dodamo še eno številko, smo vedeli čez približno dve uri, ko smo od tam odhajali. Kot pove ime tega edinstveno zasnovanega parka, gre za spoznavanje sveta vulkanov. Že ob interaktivni mizi, ki nas je pozdravila ob vstopu v vulkanski svet, smo »na dotik« izvedeli, katere so geološke značilnosti Zemlje, zlasti tiste, ki so povezane z vulkani. Tisti, ki se imamo za bolj odrasle, smo se pomudili tam, kjer nam je računalniški zaslon povedal več o tem razburljivem svetu in o silah, ki prežemajo naš planet. Naša najmlajša pa je ta svet spoznavala s pomočjo preprostih igric. Ker je ogled po Vulkaniji voden, smo se priključili skupini približno dvajsetih obiskovalcev, si nadeli čelade in se pustili voditi skozi lavino cev do dvigala, ki nas je »popeljalo« v globino Zemljine skorje. Ves čas sta nas vodila »prava« vodička Lidija in »virtualni« krtek Oli. Ta je izvrsten poznavalec podzemlja, ki ve vse o tem, kako je z vulkanskim delovanjem nastalo Goričko, kot ga poznamo danes. Trobčarji in ledena doba Oli je bil tisti, ki nam je med posebno tridimenzionalno stereoskopsko tehniko predstavil tudi zgodovino vesolja, od velikega poka do izobli- kovanja osončja in Zemlje. Pri tem smo bili deležni tudi kakšne kapljice vode in snežinke. Da so bili otroci navdušeni nad tovrstnim »poukom«, najbrž ni treba posebej pisati. Zato so kar srkali vase informacije o tem, kako je bruhal vulkan v okolici Gradu, kakšni trobčarji so lomastili po teh krajih pred milijoni let, kaj se je zgodilo ob nastopu ledene dobe in kako je nastalo današnje Goričko. Vulkani se razlikujejo po aktivnosti in obliki. Izvedeli smo, da je imel v tem delu Prekmur-ja vulkan lijakasto obliko ali maar. Zelo eksplozivni izbruhi so nastali, ko je magma iz zgornjega dela Zemljinega plašča prišla v stik z vodo. Krater je imel približno kilometer premera. Današnja Vulkanija je na delu tega kraterja. Ostanek delovanja nekdanjega vulkana predstavljajo okoliški griči, ki so iz vulkanske kamnine ba-zaltni tuf, in mineral olivin, ki ga najdemo v tej kamnini. Za pogumne in vedoželjne Med obiskom podzemlja smo se sprehodili tudi mimo žarišča, kjer se je magma pri- pravljala na izbruh. Mimo nas je »tekla« lava, ki smo ji seveda uspešno ubežali. Ob koncu obiska podzemlja nas je krtek Oli, ki je ves čas budno bdel nad nami in vmes tudi preveril naše znanje, s svojim vlakom »odpeljal« nazaj na površje. Vožnja je bila zelo adrenalinska in res samo za pogumne. Obisk Vulkanije je primeren za vse vedoželjne ne glede na starost. Način predstavitve vulkanske tematike je edinstven v slovenskem prostoru. Uporabljene so številne sodobne tehnologije, ki so navdušile naše otroke in odrasle spremljevalce. Naravne pojave prikazujejo v skorajda resnični obliki in na ta način obiskovalcu omogočajo, da si vsebino, ki je namenjena izobraževanju, veliko bolj nazorno predstavlja in zapomni. Če napišem še bolj enostavno, je to brez pretiravanja najbolj domiselno zasnovana in tehnološko dovršena predstavitev neke tematike v naši državi. Kar smo doslej hodili gledat v tujino, imamo zdaj tudi na naših tleh. MARJETKA R. LESJAK Foto: vulkanija.si Obisk Vulkanije lahko nadgradite z obiskom geološkega muzeja. Tam si boste ogledali olivin, druge minerale in fosile Goričkega. S turističnim vlakom vas bodo popeljali tudi do kamnoloma bazaltne-ga tufa, do gradu Grad, ki je največji grad v Sloveniji in zgrajen iz vulkanskih kamnin, in po panoramski poti do mlina. Lahko pa se tudi peš podate na kakšno krajšo ali daljšo vzorno označeno pohodno pot po tamkajšnjih krajih. Olivin je rumenozelene do zelene barve. Barva se spreminja glede na vsebnost železa in magnezija. Olivin nastaja globoko v Zemljinem plašču in pride na površje ob vulkanskih aktivnostih. Ob Vulkaniji si lahko ogledate še Lednarjevo usnjarno in geološki muzej. OTROŠKI VRTILJAK 45 Otroški vrtiljak Ш nova . rubrika I Novega , tednika, kjer bodo I prostor I nalle' | pisane' ' aktivnosti! I predšolskih otrok. Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, . nam sporočite. , Z ' veseljem' vas b vesejem vas bomo obiskali. Tekli za Afriko in srečnejšo Zemljo V vrtcu v Bistrici ob Sotli smo se pridružili teku solidarnosti Na dan Zemlje so se otroci iz vrtca v Bistrici ob Sotli udeležili teka solidarnosti. Z željo, da bi poskrbeli za lastno zdravje in čilega duha, so se spomnili tudi vseh tistih, ki zaradi slabega ravnanja z našim planetom živijo slabo ali celo trpijo. Le kako je živeti v Afriki, ko je doma že nekaj ur brez tekoče vode skoraj nepredstavljivih? V vrtcu Pikapolonica se že otrokom približati globalno več let pridružujejo akciji Slo- povezanost vsega sveta in pro-venske karitas Tek podnebne blematiko lakote na območjih, solidarnosti, s katero želijo kot je Afrika. V zgodbah, na fotografijah in v filmski upodobitvi so otroci spoznali življenje svojih vrstnikov na črni celini. Za to priložnost so otroci vseh skupin, od Ce-petavčkov, Sovic, Sončkov in Metuljčkov, izdelali posebne majčke s svojimi imeni in tekmovalnimi številkami. Po skupinah so se od najstarej- ših do najmlajših podali na tek po štadionu. Seveda se teku za skupno dobro niso odrekli ne starši ne vzgojiteljice. Da so poudarili povezovalni pomen projekta, se je teku pridružila tudi skupina šolarjev iz Osnovne šole Bistrica ob Sotli. In kot vedno, ko gre za dober namen - pomembno je sodelovati in ne zmagati. StO Foto: SHERPA Tri- in šestletna sestrica igrata igro človek, ne jezi se, kjer starejši to vodilo le redko uspe upoštevati. Ko ji končno uspe prvi spraviti vse figurice v hlevček, si ne more pomagati. »Prva sem, prva sem! Tiiii siiii pa zaaaadnjaaaa!« Mlajša povsem umirjeno odgovori: »Bog je rekel, da bodo prvi zadnji in zadnji prvi.« Ko vas bodo naslednjič nasmejale vaše bučke, njihove velike misli delite z nami. Pišite nam na tednik@nt-rc.si s pripisom za Otroški vrtiljak. i najmlajših so tekli tudi mamice, vzgojiteljice, ravnateljica, dedki in babice »Pomembno je sodelovati, ne zmagati,« so povedali otroci, ki tokrat niso dobili medalj. Namesto tega so si posebna priznanja s pomembnimi sporočili izdelali kar sami. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Druge Miha si kupi cigarete in vidi, da na njih piše: »Kajenje povzroča impotenco!« Malo se zamisli in gre nazaj v trafiko ter prosi prodajalca: »Ali bi mi lahko te cigarete zamenjali za druge, za tiste, ki povzročajo raka?« Mož in žena Direktor in tajnica sta na službenem potovanju. Zvečer prideta v hotel in on vpraša: »Kako bova spala? Kot direktor in tajnica ali kot mož in žena?« »Kot mož in žena,« odgovori ona in malo zardi. »Dobro,« reče on, se zavali na posteljo, »prdne« in zaspi. Ne bo gledal Kmet je imel ob svoji kmetiji veliko jezero, ob njem pa sadno drevje. Nekega dne je šel z vedrom nabirat sadje in v jezeru je zagledal dekleta, ki so se gola kopala. Ko so ga zagledala, so se do vratu potopila v vodo in ena je zaklicala: »Ne gremo ven, dokler ste tu! Nič ne boste videli!« Starec je odvrnil: »Saj nisem prišel gledat vas.« Pokazal je na vedro in rekel: »Samo krokodile sem prišel nahranit ...« Šale nam je poslala Nande Jakopič iz Laškega. Prah Mož pride domov in vidi lepo pospravljeno stanovanje in ko zagleda, da je na televiziji pobrisan prah, ves zgrožen vpraša ženo: »Zakaj si to storila? Lani sem na ekran v prah napisal pin številko svojega mobitela!« Dež Pred dnevi, ko je bilo slabo vreme, je poštni upravnik naročil poštarju Jožetu: »Danes ne boš nosil pošte, ker preveč dežuje.« Čez dobri dve uri pride poštar ves premočen in upravnik ga vpraša: »Ja kje si pa hodil, da si tako moker?« Jože: »Šel sem od hiše do hiše povedat, da danes ne bo pošte.« Spraševali smo vas, kako je ime prostovoljki leta 2015, ki smo jo predstavili v prejšnjem Novem tedniku. Pravilen odgovor se glasi: Terezija Novak. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon naročnice Danice Kunc iz Škofje vasi, ki ji bomo poslali majico NT&RC. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Kdo sta zmagovalca aprilskega kroga glasovanja za naj maturanta? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 10. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Posoda Štefan pride v vinotoč in naroči deset litrov laškega rizlinga. Prodajalka ga vpraša: »Imate posodo, v katero bi vam ga natočila?« Štefan: »Ja, pravkar se z njo pogovarjate.« Šalo nam je poslala Marko Resnik. Tašče gredo na izlet Na izlet se odpravi avtobus tašč. Med vožnjo se zgodi nesreča in avtobus zgrmi v prepad, vse tašče umrejo. Drugo jutro se srečata dva zeta, ki sta prijatelja, eden se joče, drugi pa smeji. Ta, ki se smeji, vpraša kolega, zakaj se joče. Odgovori mu: »Tudi moja bi morala iti na izlet, pa je avtobus zamudila!« NA SVOJ RAČUN Milijonsko Lektorica Tanja Drolec ob pregledu članka o balkonskih rastlinah previdno vpraša, ali je poimenovanje »milijon zvončki« pravo. Odgovor avtorice: »Ja, milijon zvončki so najleeepši. Le da so pogosto tarča uši.« Tanja: »Logično - tudi pri ušeh gre v milijone.« Lektorski urbani gladiator Še ena iz lektoričine malhe: nekateri novinarski teksti jo očitno tako namučijo, da je pred časom izjavila, da je njeno delo podobno lektorskemu urbanemu gladiatorju. Da je le dobro izurjena in ima dovolj kondicije! Kadarkoli, toda ... »Ni problema pokličite kadarkoli,« je Saški T. Ocvirk ob koncu pogovora o posledicah pozebe prijazno dejal kmetijski svetovalec Igor Škerbot. »Čeprav upam, da me ne boste. Kadarkoli me pokličete, je kaj narobe.« ANEKDOTE Nemškega bakteriologa in zdravnika Roberta Kocha (1843-1910) je hotel nekdo v družbi ponižati in ga je vprašal: »Ali ste zdravnik za govedo?« Koch je živahno odgovoril: »Da, in kaj vas boli? 6 2 5 8 1 3 8 9 2 8 1 6 4 3 6 5 4 4 7 9 3 1 8 9 3 7 2 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV t Sedem kilogramov do sreče Maja Gal Štromar v zabavnem romanu z enakim naslovom opisuje težave skoraj vsake ženske, ki se bori s kakšnim kilogramom preveč in išče srečo s kilogrami manj. Tudi svet igralstva, ki ga Maja zelo dobro pozna, se dnevno sooča s pritiski režiserjev in predvsem medijskega sveta, da je treba biti vedno popoln: v odlični kon-diciji, biti v čvrstem telesu in z nasmejanim obrazom. Kot kaže, je ta medijski pritisk postal nevaren tudi za novinarke. Predvsem lokalnih medijev, kjer se vsi poznamo. Sodelavka je ob jutranji kavi potožila, da je dobila SMS kolegice, v katerem jo je kar malce užaljeno vprašala, kdaj ji je mislila povedati, da bodo imeli dojenčka. Bila je šokirana in presenečena nad nepreverjeno novico, ki je bila le plod bujne domišljije ljudi. Njene trebušne okrogline so le posledica prejšnjega poroda. Ob njenem pripovedovanju sem ji za tolažbo ponudila svojo zgodbo. Tudi sama sem bila namreč žrtev ljudi, ki mislijo, da malce trebuha čez rob hlač pomeni bodoči naraščaj. S prijateljicami iz vokalne skupine smo pele na abrahamu. Po nastopu smo ostale še nekaj časa na zabavi, se krasno imele, klepetale, pile in jedle. Ob tem sem se v pogovor zapletla tudi z lokalnim politikom, ki občasno spremlja naše nastope. Pogovarjala sva se o delu, lokalni kulturni sceni, o tem, kako je treba dobro in veliko delati v vsakem društvu, če želiš karkoli narediti, ter seveda o družinah in najinih letih. Ker nekateri moški želijo laskati ženskam na vsakem koraku, je opazil, da zadnje čase zelo žarim in da krasno izgledam. Ponosna zaradi pohvale sem se svetila še bolj. A gospod je nadaljeval v smer, kamor nisem želela. »Ali pričakuješ?« me je vprašal in namignil na moje trebušne okrogline. Takrat sem zlezla vase in moje srečno žarenje je prenehalo oddajati svetlobo. »Ne,« sem bila odrezava. Ker je čutil, da ni bil ravno taktičen, je poskušal malce zgladiti nepri- REŠITEV SUDOKU 202 3 5 8 6 1 4 2 7 9 7 9 6 8 2 3 1 5 4 4 1 2 9 7 5 8 6 3 9 6 3 4 8 7 5 2 1 2 7 1 5 3 6 9 4 8 8 4 5 2 9 1 7 3 6 5 2 9 3 4 8 6 1 7 1 8 4 7 6 2 3 9 5 6 3 7 1 5 9 4 8 2 jeten trenutek. »No, veš, jaz nisem na tekočem, katera izmed vas pevk je bila kdaj noseča in katera je. Pa saj si pred kratkim rodila ne?« Kot da ni bila dovolj površinska praska, je nož porinil še globlje. »Rodila sem pred štirimi leti, nazadnje.« »Aja saj veš, žensko telo po porodu potrebuje leta, da se spet povrne v stanje pred nosečnostjo,« je nadaljeval in rinil nož ter ga zavijal, da je bolelo. Ko je videl, da ga je polomil, sva hitro končala klepetati in si našla nove sogovornike. Dejstvo je, da moje trebušne okrogline niso posledica zadnjega poroda, temveč vseh lačnih večerov in stresnih dni. Da pa žarim, je posledica krasnih ljudi, ki jih imam okoli sebe in jih redno srečujem v svojem življenju. Med njimi je tudi moj mož, ki svoje dodatne kilograme bolje obrača sebi v prid. Po desetih letih poroke je namreč poleg nove hiše in dveh otrok pridelal tudi precej kilogramov. A v otroških očeh imajo veliki očetje in veliki trebuhi popolnoma drugačen pomen. Z njihove majhne perspektive se velike in močnejše osebe enačijo z medvedki sladkosnedki, ki so prijazni, a presneto hudi, kadar je ogrožena njihova družina, še posebej mladički. V njihovih očeh močni očetje predstavljajo varnost pred nesramnimi sošolci in hudimi kužki. Tako se je najin mladič ponosno hvalil v vrtcu in tudi pri starih starših. Da njegov ati ima pa več kot sto kilogramov in lahko oba, starega ata in staro mamo, dvigne in odnese. Ker on je pa res močan. Podobne zgodbice je ponovila tudi vzgojiteljica v vrtcu, da se mali hvali, kako je njegov ati močan. Hvala bogu za otroški pogled na svet, kjer malce več kilogramov prinaša varnost, pogum in moč. V njegovih mislih sta ati in mamica tako najboljša takšna, kot sta. Mogoče, če kdaj ne bi toliko sitnarila zaradi reda v hiši, ampak to se verjetno s kilogrami ne bo spremenilo. MEDVEDKA SLADKOSNEDKA V Novem tedniku RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ZNAČILNOST PITNEGA Boš... Križam Ke & uganKe ODLOMEK IZ FILMA SOCIALNI DEMOKRATI IGRALKA KAČIČ AMERIŠKA IGRALKA GARDNER PTICA IZ JV AZIJE PISATELJ (SLABŠ.) PREDSTOJNIK FAKULTETE RASTLINA IZ DRUŽINE ROŽNIC SAMO UDRIH IZMIŠLJENA ČASOPISNA NOVICA LASTNOST ČLENJENEGA NEKDANJI HOKEJIST ZUPANČIČ ARABSKI ŽREBEC IZDELOVALEC MEČEV ODSTRANJEVANJE Z UDARJANJEM PAPIRNATO POKRIVALO INDIVIDUALNOST TONE SVETINA MESTO V RUSIJI NEKDANJI ŠVICARSKI SMUČAR KÄLIN BRITANSKA PEVKA (RITA) NEM.SMUČ. SKAKALEC (HANSJÖRG) KRAJ PRI DIVAČI VAS PRI PODKUMU KLOP (NAR.) ROKA (SLABŠ.) VRATNI PODBOJ (POG.) VREDNOSTNI PAPIR GLAS PRI KLENKANJU LIKALNIK (STAR.) FIZIKALNA ENOTA NAJVEČJA ŽLEZA ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING ČRNA CELINA UNIČEVALEC BLAGA ZELENKASTO MODER DRAG KAMEN RICHIE SAMBORA NASAD OB HIŠI PREŠERNOV ROJSTNI KRAJ POZIV PRIPOMOČEK V UČILNICI VOJAŠKA STOPNJA SKRAJŠANA OBLIKA IMENA KAJETANA NABIRALEC GOB PLOVILO BREZ LAST. POGONA GL. MESTO IRSKE DEL ČL. BITJA GL. MESTO GRČIJE SUŠILNIK ZA LASE PETI SKLON SREDNJEAMERIŠKA DRŽAVA INDUSTRIJSKI OBLIKOVALEC KOGOJ POSODICA ZA SOL JUNAK WAGNER-JEVE OPERE KOŽNI IZPUŠČAJ SLOVENSKA PISATELJICA (BERTA) TENIŠKI, ATLETSKI .. PREBIVALEC ANGLIJE IGRALEC V NEMI VLOGI SLOVENSKI SLIKAR IMPRESIONIST (MATIJA) 12 MUSLIMANSKI VERSKI POGLAVAR BRENCELJ GLEDALIŠKI ODER PLOŠČICA IZ NEKVAŠ. TESTA Povsod z vami POT V SNEGU PRIJETEN VONJ 3. GRŠKA ČRKA PEVKA PUČELJ PEVKA ŽNIDARIČ MEHIŠKA GLASBENA SKUPINA KELLY LEBROCK AMERIŠKA IGRALKA OTROŠKA 2 ZABAVA IVO SVETINA 9 AVTO. OZN. HONDU-RASA SUROVINA ZA PLATNO GOBE (STAR.) AMERIŠKA IGRALKA ANDERSON NEMŠKA REKA NASTJA ČEH KOS SUKANCA AFRIŠKI VELETOK TISOČINA MIKRONA VIOLINISTKA BUKOVEC PARA V ZRAKU BUKVIN PLOD PRIPADNIK DRUŠTVA Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za dve osebi za obisk podzemlja Pece 2. nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe 3. nagrada: majica NT&RC Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 10. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 17 Vodoravno: APNO, KOLI, NASADITEV, IN, ZASEGA, STEAK, PAN, TOR, OPAL, ROMANTIČNE, FANI, AAS, AL, OPRSNIK, MAG, ALPE, PREKOL, IRAKLION, ROZA, MLEKO, LENTA, AT, KREOL, MAJCE, VIŠAJ, MAKALU, APA, AGR-ČANI, ATENE, OV, OO, ALADIN, MONA, AVTO, ČELIK, BI- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 ZA VSE LJUBITELJE LOGIČNIH IGER iz dežele vzhajajočega sonca V prodaji od 26. aprila. svet 'ugank s (l.SOO 0 s Ona: Raje vprašajte še enkrat, kajti najslabše bi bilo, če bi si vse skupaj napačno razlagali. Poskušajte se dobro prepričati, preden storite naslednji korak, da kasneje ne boste razočarani. Previdnost je mati modrosti! On: Presenetljiv razplet dogodkov vas bo spravil v izredno dobro voljo. Pri tem boste povsem pozabili, da se lahko vse hitro obrne. S partnerko boste sklenili neke vrste sporazum, ki vam bo prinesel nekaj več zanesljivosti. Ona: Nikar se ne obirajte, temveč izkoristite tisto, kar se vam ponuja. Prijeten prijatelj vam lahko postane tudi kaj več, treba bo le premagati začetno sramežljivost in pot vam bo odprta. Pazite se škodoželjnežev, ki jih nikoli ne manjka. On: Od srca se boste nasmejali nenavadni domislici. Toda hitro boste uvideli, da ne obeta prav nič dobrega. Torej bodite skrajno previdni, saj se nekdo želi le poigrati z vami in vas izkoristiti, potem vas bo zavrgel. TEHTNICA J*J Ona: Kritično boste ocenili trenutno situacijo v ljubezenskem življenju in ugotovili, da vendar ni tako slabo, kot vam to dopoveduje nekdo, ki očitno nima ravno najbolj poštenih namenov. Zaupajte partnerju in vse bo v redu. On: Varčujte takrat, ko imate kaj varčevati, in ne takrat, ko vam gre za nohte. Raje se poskusite vrniti k ustaljeni navadi, ki je bila nekaj povsem drugega kot trenutno tavanje v temi, iz katere ni in ni izhoda. ШПШ Ona: Nesporazum iz preteklih dni, ki ste ga imeli s partnerjem, se bo začel počasi pojasnjevati, saj bosta oba začela misliti z malo bolj trezno glavo. Na koncu se bosta vsemu skupaj le še smejala. On: Preveč ste razodevali svoja nagnjenja do osebe, ki vam že dlje buri domišljijo, zdaj pa se vam bo ponudila priložnost, da končno uresničite svoje sanje. Ne omahujte, postali boste najsrečnejše bitje na zemlji. DVOJČKA M ■ STRELEC & Ona: Marsikaj imate prav, vendar s tarnanjem ne boste veliko dosegli. Ljudje vam sicer radi prisluhnejo, vendar to ni dovolj, zato izpeljite zastavljeni načrt in bogato se vam bo obrestovalo. In to celo na področjih, kjer tega ne pričakujete. On: Nekdo vas bo poskušal prijetno presenetiti, toda vse skupaj boste že vedeli. A vseeno se boste prav imenitno zabavali. In nikar pri tem ne pozabite na svoje prijatelje, saj bo tako še veliko bolj zanimivo ... Ona: Prijatelj vam bo sicer oprostil storjeno neumnost, vendar bi bilo veliko bolje, če se to ne bi več ponovilo. Potrudite se in ne bo vam žal. S partnerjem se nikar ne spuščajte v nesmiselne prepire, saj se ne bo dobro končalo. On: Upate, da bo spet vse po starem, čeprav dobro veste, da to enostavno ni mogoče. Zazrite se raje malo v prihodnost, kjer vas čakajo presneto prijetne reči. Ne pozabite na prejeto pismo in odpišite. Ona: Odnosi z okolico so že dlje časa blizu vrelišča, zato bi bilo dobro, da se pomirite in temeljito premislite, preden boste storili naslednji korak. Poskušajte zadevo urejati po mirni poti, saj bo tako bolje tako za vas kot tudi za ostale. On: Na številna vprašanja boste prejeli le nepopolne odgovore, kar vas bo jezilo, vendar se zavedajte, da ni vedno dobro vsega vedeti. Določene stvari vam lahko le škodijo, tako poslovno kot tudi v ljubezni . KOZOROG & Ona: Vse, česar se boste lotili, se bo razvijalo natančno po vaših najboljših predvidevanjih, zato vam bo zrasel ugled v družbi, s čimer se vam bo izboljšalo tudi v zadnjem času malo zamajano samoza-upanje. Očitno so težavni časi počasi za vami. On: Nenadoma se bo pojavila še tretja oseba, ki vam bo dodobra prekrižala načrte, preden boste ugotovili, kaj želi. Toda hitro se boste znašli in preusmerili potek dogodkov v pravo smer. ČAR, SO, MARCEL, PARIZ, URNOST, MELIK, MOL, ANITA, MACESEN, RE, NIKI, ZEN, SALONIT, KOCBEK, DANIJELA, NAFTA, PROTITOK. Geslo: Dan upora proti okupatorju Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za storitve v kozmetičnem salonu Biona v Celju, prejme: Tatjana Kramer iz Celja. 2. nagrado, darilni bon za obisk podzemlja Pece, prejme: Elizabeta Gorjup iz Mokronoga. 3. nagrado, majico NT&RC, prejme: Cecilija Užmah iz Loke pri Žusmu. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Zaupajte tistemu, čigar zaupanje bi si radi pridobili. Vaša napaka je predvsem to, da se prevečkrat odzovete trezno in preračunljivo, medtem ko partner pričakuje predvsem vaša čustva. Treba se bo prilagoditi... On: Izvedeli boste presenetljivo novico o poslovnih zadevah, ki vam zadnje čase ne dajo miru. Vse skupaj boste temeljito premislili in nato naredili potezo, ki vam bo vsekakor prinesla velik uspeh. DEVICA Ona: Našli boste toliko časa, da boste priskočili na pomoč nekomu, ki vas bo zelo potreboval. Toda poskusite se osredotočiti tudi za svoje težave, saj se vam na obzorju bližajo črni oblaki. Toda nikar se ne ustrašite! On: Popustite, ne bo vam žal. S tem lahko pridobite veliko več, kot morda mislite. Na koncu boste tako ali tako uspeli uveljaviti svojo voljo, četudi bo partnerka mislila povsem nasprotno. In prav v tem je čar vaše trmoglavosti . VODNAR Ona: Slaba volja vas bo minila. Pazite na prehrano, ker se boste v nasprotnem primeru še zelo kesali. Nikar ne zavrnite prijateljevega povabila, saj lahko od tega še veliko pričakujete. On: Naredili boste celo več, kot bo treba, vendar kljub temu nekdo tega ne bo znal pravilno ceniti. Nikar ne zapa-dajte v malodušje, ampak se raje veselite doseženega uspeha, ki vsekakor ne bo zadnji. Ona: Zaradi stvari, ki ste jih naredili, vas nekdo občuduje in ker ste priznali tudi svoje napake, je to le še dopolnilo dober vtis. Sprejmite povabilo, saj se vam obeta nekaj, česar doslej še niste doživeli. Le tako naprej. On: Vse se lahko obrne veliko bolje, kot so vaša najbolj optimistična pričakovanja. Na prijetnem popivanju s prijatelji boste spoznali osebo, ki vam bo v prihodnosti še mnogo pomenila. OKIS 11 10 3 6 TV-ZASLON KADMIJ 5 4 OKRASEK 8 EDEN 7 NIKELJ 48 RUMENA STRAN Zasadili potomko najstarejše trte Na Polzeli so svetovni dan Zemlje obeležili z zasaditvijo sadike vinske trte modre kavčine - potomke najstarejše vinske trte na svetu, ki sicer domuje v Mariboru. Svoj prostor pod soncem je potomka, stara preko 400 let, ki simbolizira bogato vinsko kulturo, dobila pri Ulrichovi kapelici gradu Komenda. LK, foto: TT Polzelski župan Jože Kužnik je pokazal, da mu vrtnarska dela niso tuja. Zasaditev cepiča trte so poleg župana pospremili še predsednik Savinjskih vinogradnikov Silvo Marič, ravnateljica OŠ Polzela Bernardka Sopčič in domači župnik Jože Kovačec, ki je mlado trto tudi blagoslovil, tako da bo polzelska potomka gotovo dobro rodila. Za vse čase Saj poznate tiste znane motive iz naših krajev, ko slavljencem za okrogle jubileje pred hišo postavijo mlaj z raznimi okraski in s tablo, s katere je jasno razvidno, za kako pomemben dogodek gre. Toda to velja za navadne smrtnike. Ko abrahama praznuje direktor in lastnik pomembnega podjetja s Celjskega, je mlaj premalo. Tako je Franci Pliberšek, lastnik in direktor Mika, za 50-letnico dobil velik plakat na enem od prometnih celjskih križišč, za kar je poskrbela ena od njegovih sodelavk. Menda je bil zelo presenečen, ampak če si WD-50, te pač nič ne more vreči iz tira. NC, foto: SHERPA J Aktivna vojaška upokojenca Generalmajor dr. Alojz Šteiner in brigadir mag. Viki Krajnc sta kot upokojenca zelo aktivna, nedavno pa sta nekdanja sodelavca ob sodelovanju celjskega območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo združila moči in pripravila zanimiv »vojaški večer« v Osrednji knjižnici Celje. Na njem je Alojz Šteiner v pogovoru z Vikijem Krajncem predstavili svoj knjižni prvenec Slovenska vojska med transformacijo in tranzicijo. Pogovor dveh visokih vojaških častnikov o stanju o slovenski vojski je bil brez dlake na jeziku in morda tudi model za tovrstne pogovore na drugih področjih. Le kdo zna s pravim vprašanjem izvabiti prave odgovore, če ne vojak od vojaka. RG, foto: GrupA Zdrav duh v zdravem telesu ... ... je eno od stvari, ki jih želijo prenesti tudi otrokom v vrtcu Bistrica ob Sotli. Ko so pred časom ob dnevu Zemlje tekli za solidarnost na svetu, se je otrokom pri vsakem krogu pridružila tudi vodja vrtca Zdenka Valenčak (desno). Na srečo so bili v vsaki novi skupini manjši tekači, tako da jih je vse do konca brez težav dohajala. StO, foto: SHERPA Objem kot zgled složnosti Ne, to ni bil vroči ples izvršnega sekretarja ljubljanske centrale svobodnih sindikatov Andreja Zorka, osrednjega govornika na prvomajskem srečanju na celjskem letnem bazenu, in sekretarke savinjske območne organizacije sindikata Mojce Stropnik. To je bil prisrčen, tovariški objem ob prihodu Zorka na prizorišče srečanja, v hladnem in deževnem vremenu. Saj prav za to je bil ta sprejem bolj topel, še bolj pa sta sindikalista morda simbolično hotela demonstrirati, kako morajo sindikati in delavci v teh težkih časih držati skupaj v obrambi svojih skozi desetletja pridobljenih pravic. RG, foto: GrupA Prvi maj kot srečanje vseh barv in stanov Prvomajskega srečanja na celjskem letnem bazenu se je udeležil tudi Marjan Ferjanc (v spremstvu žene), v. d. direktorja celjske bolnišnice. Sicer je tudi član svetniške skupine SDS v celjskem mestnem svetu. Srečanja ob prvomajskih praznikih se zdijo ena najbolj pristnih: niso elitna, tam vidimo tudi direktorje in seveda predvsem delavce. Tudi samo rdeča že dolgo niso več, ampak vseh političnih barv. Nenazadnje so sindikalne centrale tudi politična mavrica, letos pa so ob prvomajskih srečanjih nastopile enotno. RG, foto: GrupA