UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : • sprejemajo. : : NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 2t-60, polletna K 10 '80, četrtletna K 540, mesečna K 1 "80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za • ■ ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'—. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •* •' •* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od S. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. ::: Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije lista so poštnine proste. — Štev. 291. V Ljubljani, v soboto dne 25. majnika 1912, Leto II. Dobro došli! Tutri se zbero v Ljubljani zastopniki naših organizacij na zboru jugoslovanske socialno demokratične stranke. Poleg njih pozdravimo mile goste bratskih strank. Ne shajamo se na zabavo, temveč na resno delo. ki ima za dve leti določiti življenje naše stranke. Shajamo se v dobi živahnega razvoja, pa tudi trdih bojev. Razmerje med zavednim, organiziranim delavstvom in njegovimi nasprotniki se ni ublažilo, lr> Povsem naravno je. da se ne omili, dokler ne doseže proletariat končne zmage. Zakaj nasprotje je utemeljeno v dejanskem položaju, v nadvladi posestnih in v brezpravnosti nepo-sedujočih slojev. Dokler si delavstvo ne pribori popolne enakopravnosti, ne more biti konca socialnih bojev, in čim. večji so uspehi organiziranega proletariata, tem besnejši mora postajati boj nasprotnikov. Poostreno nasprotje, ki ga čuti stranka ob ysakem svojem nastopu, je le znamenje nagega napredka. Obenem pa je to tudi razum-'Jjv oponiin. da si ne sme zavedno delavstvo mkdar privoščiti počitka, če noče izgubiti dragocenega časa in sadov onega dela. ki bi se ■nielo med tem opraviti. Nasprotnik ne miruje, m v marsikaterem oziru mu je delo veliko lažje kakor nam. Tembolj je potrebno, da se na naši strani upro vse sile in da izpolni vsak posameznik svojo dolžnost. 1'emu namenu ima služiti tudi strankin z°°r. ki ima predvsem podati organizacijam, župnikom, funkcionarjem in članom direktivo Za delo v bližnji bodočnosti. Da pride v tem Pogledu do pravih sklepov, si mora najprej nabaviti sliko o preteklosti. Kaj se je od zadrga zbora storilo, v kakšnih razmerah in s kakšnim uspehom? Sodrugi. ki bodo podajali Poročila, bodo morali priznati, da nismo dosegli toliko, kolikor bi zahtevale srčne želje vseh pravih pristašev stranke. Naravno! Nikogar ne more biti med nami. ki bi bil zadovoljen, dokler nismo pri cilju in vsak uspeh, ki ga dosežemo stedi poti. nam mora biti premajhen, ^er tudi v najboljšem slučaju ni popolna zm&ga. Ali pri presojanju političnega dela mora govoriti razum; njemu gre beseda pred srcem. ^ tega stališča se bo strankin zbor lahko z za-^oljncstjo oziral v preteklost zadnjih let, zakaj relativni uspeh strankinega dela je bil csriično velik in se je dejansko pokazal na sakem polju. Najvažnejši moment je ta, da se ut Sa,,kina organizacija razširila, razvila in trdila. Prodrla je v kraje, ki so bili- dolgo ne-^ostopni, kjer je pa že prej obstojala, se je poljubila in učvrstila. Razume se. da tudi v tem m doseženo vse. po čemer streme opravičene e'ie, vendar pa je rezultat dela ravno na tem Polju vs’2ga uvaževanja vreden. v Problem organizacije je v stranki ne le važen, temveč tudi težaven. Kriva je tega Predvsem velikanska zaostalost avstrijskega ?.a,konodajstva na društvenem polju. Vsaka pomična stranka je sama po sebi pravzaprav pomično društvo. In vendar se ne more organisti na tej podlagi, ker so zakonite določbe 0 Političnih društvih v Avstriji naravnost predpotopne. Vsi mladoletni in vse ženske so sploh 'zključene od članstva pri političnih društvih; j^rnogoče so podružnice političnega društva, ’a drugi strani pa je tudi prepovedana zveza Revolucija v j lo je torej prava revolucija. Tako daleč zločinska svojat madjarskih bečarov na- Y j. . ogrsko ljudstvo, da vidi edino pomoč še k( ,/^ni s>l>. da postavlja svoje življenje na a >cko, da ne verjame ne vladi, ne parlamentu, jfr gre s pestjo v boj za pravice, ki mu j! °do in za katere ga tolpa nesramnih aristo-p atiČnih pustolovcev že leta in leta goljufa! jeir k3'1 Slavnega mesta ogrskega se nadalju- II , boji, sc seka, bode, strelja, požiga, demonu’1' ^rat*c se barikade, vojaštvo jih naska-bre"’ Voiaštvo sc uniika — državna sila je iit f1Tl0<'na Proti skrajno razpaljenemu srdu leta obl la Po^Pežljivo čakajočega, leta in leta z ,'^ami zapeljavanega, leta in leta- goljufa-vjM ljudstva. Po budimpeštanskih ulicah divja s .mr, po glavnem mestu ogrske države raz- revolucija! Ali je moralo priti tako? tlj .v si zgodovinski dogodki so nujni. Nikjer jn Jučaja, karkoli se zgodi, izvira iz vzrokov >Hiile neiz°Kibno Budimpeštanska revolucija je sle i Posledica premis, ki so jih s trmasto do-Kj-0J!0stj° blaznega ustvarjali ogrski vladajoči ki *.r sebični zastopniki sebične fevdalne klike, st v'* dolgo niso hoteli verjeti besedam Ijud-q., ‘V dokler jim niso krvava dejanja pokazala, J>a ue*avstvo živi, misli in hoče, ter da ni gnoj, (»b? . er.cm i,tia le rast* oderuški dobiček brez-k( '"'»e in brezobrazne, brezsrčne in brezumne, (j.,, “Ptpiriinc in demoralizirane koterije fev-‘'oaristokratičnih klativitezov. V „ or je prišlo, tako je moralo priti, zakaj Prost 110 Posodo se ne more vliti več nego je Ij^ora v njej, ne da bi se prelila. V posodo akn Potrpežljivosti pa so vlivali in vlivali, da je brez dna in kakor da bi se dala raz-siciv -X |leskonČnost. Ni jim bilo dovolj, da so rili in goljufali delavstvo kakor navadni samostojnih političnih društev. Vrhutega učinkuje tudi določba, da mora biti vsak član političnega društva naznanjen oblasti, zlasti na pne, ki še niso utrjeni v političnem življenju. Oblika organizacije pa postaja tem težavnejša v razmerah, kakršne so po naših deželah, kjer mora stranka svoje pristaše politično tako-rekoč od abecede vzgajati. Zakaj nobena druga stranka ni storila nič resnega za politično vzgojo slovenskega ljudstva; uganjala se pač vsestransko demagogija, ki je še danes glavna metoda nasprotnišekga delovanja. V teh razmerah, katerim se pridružuje kot. največja težava še pomanjkanje materialnih sredstev, je uspeh, ki se je dosegel na polju organizacije, priznanja vreden. To pomeni, da bo treba korakati na tej poti dalje in razviti ono obliko, ki se je obnesla, do največje popolnosti. Seveda ni nobena oblika za večnost. Prišel bo čas, da se bo vsa stranka organizato-rično morala postaviti še na boljšo podlago. Na to bo zlasti misliti, če se temeljito modernizira avstrijski društveni zakon. Medtem pa bodo obstoječe organizacije izpolnile svojo nalogo in bodo člani v njih pridobili potrebno okretnost, da se bo prelevljenje v višjo formo organizacije izvršilo brez težav in bolečin. Dotlej pa se mora delo na sedanji zdravi podlagi nadaljevati marljivo- smotreno. dosledno in z vso vnemo proletarskega zanosa. Razuti te najinternejše zadeve ima strankin zbor rešiti vprašanja, ki so za nadaljevanje dela velikega pomena, in posvetiti jim bo moral svojo najživahnejšo pozornost. Tako je velikanskega pomena vprašanje tiska, ki je z ustanovitvijo »Zarje« stopilo v nov štadij. Kakor je izdaja delavskega dnevnika razve-selila vse pristaše, tako je njen daljnji obstoj in razvoj stvar in briga vse stranke in vseh njenih pristašev. Poleg tega pa se seveda tudi ne sme zanemarjati ostali tisk stranke, ki se je začel zadnja leta prav lepo razvijati. Z vso trdno načelnostjo, pa tudi s potrebno hladnokrvnostjo bo treba presojati razmerje jugoslovanske socialne demokracije do ostalih bratskih strank, ki zahteva definicijo in pojasnilo vsled znanih neljubih dogodkov med češkim delavstvom. Vsak poznavalec naše stranke ve. da stoji neomajno na podlagi socialističnih načel, mednarodnega principa, absolutne enakopravnosti v delavske vzajemnosti. S tega stališča tudi strankinemu zboru ne bo težko najti pravo pot v zadevi, ki jo jugoslovanska socialna demokracija z vsem zavedam..v pravem pomenu besede mednarodno čutečim delavstvom globoko obžaluje. I udi drugim točkam dnevnega reda, agrarnemu vprašanju, ki je v naših malo industrialcih deželah posebno akutno, političnemu položaju itd. bo strankin zbor nedvomno posvetil vso pozornost, ki jim gre. Glavno pa je. da sklepi kongresa ne ostanejo sklepi, temveč, da preidejo stranki popolnoma v kri in meso, in da se iz njih porodi tisto živo delo, ki nas povede na dosedanji poti s hitrejšimi koraki in mogočnejšimi uspehi naprej. V tem zrnislu kličemo vsem dragim delegatom in gostom; Pozdravljeni in dobro došli! Budimpešti. kriminalni goljufi. V svoji neomajani hohštap-lerski prevzetnosti, ki ne pozna ne dostojnosti n.; razumnosti, kaj še poštenja, se je drhal pravili političnih propalic in pustolovcev drznila ce.o zasmehovati ljudstvo in se rogati njegovim opravičenim zahtevam, njegovim najele-mentarnejšim pravicam. Cela jata državnih hudodelcev v magnatskih oblekah, s prevzetnim, naslovi, je kriva, da se je vsa Budimpešta izpi emenila v krvavo bojišče; simbolična imena nt. zvestobe in protiljudskega zločinstva pa ostaneta Lukaes in Tisza. Ali je bilo le neumno, kar je storil Lukaes? Delavstvo se bojuje za volilno pravico, ki je bila glavno politično geslo že v francoski revoluciji. Bojuje se za volilno pravico, ki jo imajo ljudske množice že davno po zapadnih kulturnih državah, za volilno pravico, ki zmaguje po vseh sosednih deželah, za volilno pravico, ki prodira že po dolgo preziranih, baje nekulturnih deželah Azije. Vseokrog sc delavci udeležujejo političnih volitev; a na Ogrskem, kjer je volilna pravica ljudskim masam že davno obljubljena na najslovesnejši način, jih vodijo od leta do leta, od zasedanja do zasedanja za nos, izmišljujejo najneumnejše pretveze o statistiki iti študirauju, se lažejo in mažejo, in ko naposled vendar ne gre več z navadno lokavostjo sejmarskih sleparjev, se drzne Lukaes ponuditi temu varanemu ljudstvu pod naslovom volilne reforme najinfamnejše zasmehovanje! Naj večji, tepec, ki je na podlagi samega bogastva, morda nakradenega in prisleparje-nega bogastva, imel privelegij volilne pravice, bo tudi zanaprej lahko volil, če je le dvajset let star. Delavcem pa se upa tak Lukase vreči v obraz, da so šele s tridesetim letom toliko zreli kolikor najslamnatejši puhloglavi pobalin, ki krade Bogu čas po budimpeštanskih kavar- nah in bordelih, že z dvajsetim letom, če mu je le Bog naklonil primerno bogatega ateta in mamico. Delavec, ki je začel izkušati vso resnost človeškega življenja in prenašati vse težave, ko se je kapitalistovo fante še cmerilo za maminim predpasnikom, naj bi deset let dalje kakor taka nepotrebna človeška živalica pre-rašal sramoteči pečat politične nezrelosti! In ob takem zasramovanju naj bi ne vzkipela kri teptanega, zaničevanega, izkoriščanega ljudstva, od čigar žuljev se redi vsa ta zanikrna drhal gospodarskih oderuhov in političnih vagabundov? Kakor da^ne bi bilo tega dovolj, pa posade nazadnje še Stefana Tiszo na prestol državne zbornice z očitnim, skoraj javno priznanim namenom, da zadrgne zanko okrog vratu vsake opozicije, zlasti da pomaga ljudstvo definitivno ogoljufati za njegovo pravico! Treba je vedeti, kaj pomeni na Ogrskem ime Stefan Tisza. V njem vidi ogrsko ljudstvo poosebljeno oligarhijo, brutalnost in felonijo. Štefan Tisza, zlo-duh Ogrske, na predsedniškem stolu državnega zbora v dobi, ko se ima odločati usoda volilne reforme — to je bila najhujša provoka- cija, ki jo je mogla zagrešiti vladna klika s svojim Lukacsem. Kakor da bi morala poleg hudobnosti tudi neumnost prikipeti do vrha in prekipeti, pa nastopijo nazadnje še kapitalisti pot, o kateri je težko reči, če koraka po njej bolj premišljeno zločinstvo in zločinska nepremišljenost. Po celodnevnem krvavem boju sklene organizirano delavstvo, da se drugo jutro vrne na delo, a ko pridejo množice na vse zgodaj pred tovarne, izvršujoče sklep svoje stranke, najdejo vrata zaklenjena. Podjetniki so izprli delavstvo! Kakšni čudeži bi se morali goditi, na kakšen nepojmljiv način bi se morala izpremeniti človeška natura, da bi taka reč ne razbelila komaj ohlajene krvi do najvišje stopnje, da bi se komaj končani boji ne ponovili, silnejši, strastnejši kakor dan prej. Da — zgoditi se je moralo, kar se je zgodilo. kaj bo pomagalo obžalovanje ,omilovanje! Leta in leta so sejali veter — zdaj žanjejo vihar. Nauk te nenadene revolucije pa se ne razlega le po Ogrskem, ampak doni v uho vsem, ki prenapenjajo struno ljudske potrpežljivosti. kanijo Čuvajevi pandurji razdejati delavsko moč. Na razbeljenih hrvaških tleh je pričakovati strastnih erupcij; nihče se ne čudi, če se postavi delavstvo z najostrejšim orožjem v bran zoper rablja njihove organizacijske svobode. Ako bi oni, ki vladajo na Hrvaškem, imeli le iskrico razuma, bi dobro prevdarili korak, ki ga nameravajo izvršiti. Vse posledice padejo nanje, vsa odgovornost bo naprtena njihovim ramam! Strankin zbor. Predlogi. Za strankin zbor so naznanjeni še naslednji predlogi sodruga I. Kocmurja: Ime stranke se naj izpopolni v: Jugoslovanska socialno demokratična delavska stranka. Strankini odbori se naj imenujejo: Izvrševalni odbor, deželno strankino zastopstvo, okrajno zastopstvo, krajevni odbor. Točka 4. organizacijskega pravilnika se naj glasi: 4. Za vstop v stranko se je priglasiti pri eni v smislu tega pravilnika ustanovljeni organizaciji, oziroma njenih zaupnikih; pri politično posebno razglašenih osebah odloča o sprejemu deželno strankino zastopstvo, odnosno izvrše-valni odbor. Točka 22. se naj glasi: 22. Izkaznice in potrdilue znamke naroča krajevni odbor pri deželnem zastopstvu zastopstvu stranke. Deželnemu zastopstvu je obračunati najkasneje do 15. za pretekli mesec. Obračunati je vse prispevke tako, kakor je sklenila deželna konferenca, odštevši samo ti oške za poštnino. Obračuni med krajevnimi in okrajnimi organizacijami se vrše neposredno, lahko pa tudi potom deželnega zastopstva. Pristojbine za list je vposlati naravnost njih upravam po dogovoru. Točka 23. se naj glasi: 23. Za manjkajoče znamke je prejemnik odgovoren onemu, od katerega jih je prejel. Načelo bodi, da se naročene znamke, kjer je le mogoče, plačajo takoj. Pri vsakem naročilu mora biti predidoča dobava poravnana. Točka 33. se naj glasi: 33. Okrajno zastopstvo ima nalogo: Vsako četrtletje obračunati od krajevnih organizacij vposlani strankini davek deželnemu zastopstvu itd. Točka 36. naj odpade. Točka 38. se naj glasi: 38. Imena in naslove izvoljenih odbornikov je v teku osmih dni naznaniti deželnemu zastopstvu stranke. Točka 45., al. b) in c), se naj glasita: b) volitev odposlancev na strankine priredbe. c) obračunavanje nabranega strankinega davka izvrševalnemu odboru, kakor je to določil izvrševalni odbor, odnosno zbor stranke, ter uvedba prostovoljnih prispevkov za deželne potrebe; Točka 48., prvi odstavek, se naj glasi: 48. V kontrolo se ne morejo voliti parlamentarni zastopniki ter nastavljenci stranke in taki, ki opravljajo v stranki odgovorne funkcije. Točka 48., drugi odstavek, se naj glasi: Celotni izvrševalni odbor se sestane vsaj vsakega pol leta, sicer pa po potrebi; skliče ga predsednik na sklep ožjega odbora Sestati se mora, če ga vsi zunanji odborniki ali pa dve deželni organizaciji zahtevati. Točka 49. se naj glasi: Nastavljenci stranke in njenih podjetij ne morejo biti v izvrševalnem odboru, morajo se pa udeležiti sej, če so povabljeni in imajo posvetovalni glas. Točka 52. se naj glasi: 52. Zastopnike na strankin zbor imajo pravico poslati'- a) vsaka krajevna organizacija po enega Pred razpustom delavskih organizacij na Hrvaškem. Pred dvajsetimi leti se je pričelo na Hrvaškem socialistično delavsko gibanje in uspehi so krasni, če pomislimo, da delavskega gibanja na Hrvaškem ne ovirajo le gospodarske razmere, temveč v največji meri tudi žalostni politični odnošaji. Šele pred petimi leti je dobilo delavsko gibanje na Hrvaškem postavni temelj; prej so se morali hrv. delavci skozi 15 let organizirati v tajnih, strokovnih organizacijah. Čeprav so dobile delavske organizacije pred petimi leti postavni temelj, vendar niso mogle voditi nikakšnega gospodarskega boja. Da si pridobi delavstvo vsaj pravico do stavke, je uprizorilo v lanskem letu generalno stavko v Zagrebu, v prejšnjih letih pa generalne stavke v drugih mestih. Doslej znaša število organiziranih delavcev okrog 10.000. S tem je ustvarjen predpogoj za nadaljuj razvoj socialistične stranke, a prišel je lopov Čuvaj, ki hoče uničiti brezobzirno, kar si je delavstvo ustvarilo z velikim trudom. Kakor smo svoj čas poročali, so izdali hrvaški socialisti v Budimpešti natisniti letak »Crvena Sloboda«. Zaradi kolportaže tega letaka je bilo doslej že Več delavcev obsojenih, en delavec, političen begun iz Srbije, je bil izgnan in oddan srbskim oblastem. Ali Čuvajevi lakaji so šli še dalje. Delavsko gibanje hočejo izruvati s koreninami. Zagrebški policijski komisar je poklical k sebi sodruga Viljema Bukšeka. tajnika deželne zveze strokovnih organizacij. in mu povedal, da bodo razpuščene vse delavske organizacije, ako izide le še ena številka »Crvene Svobode«. Torej, strokovno gibanje nočejo uničiti, da bi bila onemogočena vsaka politična akcija socialne demokracije. Klavrna b1 bila delavska organizacija, ki bi po pohejskih predpisih vodila svoj boj Hrvaško delavstvo sc je izurilo v boju proti Khueno-vem vladanju, zato bo tudi sedaj našlo pravo obliko proti policijskim nasilstvom. Socialna demokracija bo vztrajala in bo izpolnila dolžnosti kot revolucionarna stranka, naj pride kar hoče Kakšen duh napolnjuje hrvaški proletariat, kaže resolucija, s katero je odgovorilo de-lastvo Čuvaju; »15. maja v Zagrebu zbrana konferenca strokovnih zvez izjavlja soglasno na grožnjo, da se razpuste delavske organizacije, sledeče :* Delavske zveze kot take se ne udeležujejo političnih akcij socialno demokratične stranke in tudi ne vplivajo na taktiko stranke. Tudi niso poklicane, da bi vplivale na politično delovanje poedinih njenih članov. Konferenca protestira proti nasilni grožnji, da se delavske organizacije razpuste v slučaju, da započne socialno demokratična stranka, karsižebodi v i zpolnjevanju svoje politične misije. Obenem naglaša konferenca, da so strokovne organizacije za delavstvo tako velikega pomena, da bo v obrambo organizacij uporabljala vsa sredstva. V slučaju, da se delavske organizacije razpuste, bo delavstvo prisiljeno, da izreče družbi in državi, ki jo hočeta oropati njenih postavnih pravic in jo ovirata v zasledovanju interesov, protest v najostrejši obliki in že vnaprej odklanja vse posledice ki bi nastale vsled tega. Če se organizacije razpuste, tedaj je delavstvo izven postav, ki določajo pravico združevanja. Zato poživlja konferenca organizirano delavstvo, daizvaja iz tega dejstva logično konsekvenco in da vzlic temu nadaljuje z organiziranjem delavstva v onih oblikah, ki so primerne izpremenjenim razmeram. Združevanje delavstva se ne sme prekiniti niti za trenutek, ker se delavstvo ne sme odreči pravici do organizacije.« To je odgovor hrvaškega delavstva Čuvaju. jasen in krepak: Delavstvo se ne straši nobenega boja. pripravljeno je na najhujše, svoboda, ki jo milostno dele vladajoči krogi, ni nič vredna, ker svoboda mora biti pravica. Ali si bo upal komisar razpustiti delavske organizacije? Delavstvo se pripravlja po vsi deželi na generalno stavko, na krepak dejanski protest zoper razpust organizacij, s katerim 'do 50 članov in za vsakih daljnih 100 po enega, pri čemer velja število 50 in čez za celoto; b) vsaka okrajna organizacija po dva; c) vsaka deželna organizacija po dva. Kraji, kjer so ženske organizirane, smejo tudi te voliti zastopnice po ključu, ki je določen za krajevne organizacije. Za delegiranje je merodajno povprečno število članov (članic) dotične organizacije, ki se dožene na ta način, da se število pri deželnem blagajniku od predidočega zbora odvzetih in plačanih potrdilnih znamk razdeli skozi toliko mesecev, kolikor jih je med tem časom poteklo; dobljeni drobec znači povprečno stanje članov (članic), na podlagi katerega je voliti odposlance. Deželno zastopstvo ima najpozneje teden po razglasitvi sklicanja zbora v smislu tega pravilnika podrejene mu organizacije še posebej pismeno pozvati na izvolitev delegatov in jim sporočiti nanje pripadajoče število. Sedež in glas imajo na strankinem zboru nastavljeni tajniki stranke in strokovnih zvez ter uredniki strokovnih glasil. Organizirani so-drugi posameznih industrijskih skupin imajo pravico poslati iz vsake dežele po enega zastopnika; volitev teh osreduje nadrejeno tajništvo, odnosno deželno zastopstvo. Pravico do mandata ima najmočnejša skupina v deželi in če se ta odpove, oziroma ne posluži svoje pravice, ona, ki jej sledi glede števila članov. Uredniki in upravitelj strankinega glasila imajo na strankinem zboru sedež in — v zadevah njih delovanja le posvetovalen — glas. Parlamentarni zastopniki stranke, izvrše-valni odbor in kontrola morajo na strankin zbor in imajo na njem sedež in glas, ki je v zadevah njih delovanja le posvetovalen. Izvoljeni delegati morajo biti iz dotične organizacije. Mandate je izvrševati osebno in morajo biti overovljeni od dotične organizacije in deželnega zastopstva, kakor to določi izvr-šcvalni odbor. Imena in naslove izvoljenih delegatov je vposlati najkasneje osmi dan pred zborom deželnemu zastopstvu, ki jih nato sporoči izvrševalnemu odboru. Izkaznice in vabila na zbor razpošlje neposredno izvrševalni odbor. i Na zboru morajo vsi udeleženci oddati strankine izkaznice in pravilno overovljene mandate, ter če zastopajo industrijske skupine, tudi dotične članske knjižice. Dodatek: Program stranke, narodnostni program in organizacijski pravilnik je skupno natisniti v obliki knjižice, ki jo je vročiti vsem strankinim pristašem. Za redigiranje predlogov, tičočih se organizacijskega štatuta, je izvoliti posebno komisijo, v katero je poslati iz Kranjske, Štajerske in Primorske po dva delegata, ki jim naj načeluje zastopnik izvrševalnega odbora. — Nujno potrebno je, da se ranjenja obvarujejo pred infekcijo. Zanesljivo antiseptično obvezilno sredstvo, ki je tudi bolečine lajšajoče, prisad odvračajoče in zdravljenje pospešujoče, je Praško domače mazilo iz lekarne B. Frag-ner v Pragi. (Glej inserat). Ljubljana in Kranjsko — Na čast udeležencev strankinega zbora priredi splošna delavska zveza »Vzajemnost« jutri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« ljudski koncert s sodelovanjem tamburaškega zbora moščanske podružnice in pevske podružnice »Vzajemnost« v Ljubljani. Strankin zbor privabi v Ljubljano zastopnike vsega slovenskega delavstva in goste bratskih strank. Dolžnost ljubljanskega in okoličanskega delavstva je, da napravi dragim gostom bivanje v Ljubljani kar najprijetnejše in da jih na njim na čast prirejenem koncertnem večeru pozdravi z obilno udeležbo! V nedeljo zvečer vsi v »Narodni dom«! — Mala zgodba o deželnem avtomobilu. »SI. N.« poroča, da se je dr. Šušteršičev kon-cipient dr. Dermastia v deželnem avtomobilu peljal 22. t. m. v Novomesto zastopat metliškega davčnega oficiala Jutraša. Ta slučaj — droban in neznaten v primeri z drugimi — kaže kako klerikalci delajo z javnim imetjem in da so naravnost mojstri v pretvarjanju politične moči v oseben dobiček. Dr. Šušteršič je deželni glavar, ampak Šušteršič je tudi advokat in zakaj naj bi ostalo kar pri tej goli personalni uniji med Kranjsko deželo in Šusteršičevo pisarno? Zakaj ne bi bil avtomobil deželen in kancelijski cbenem? Radovedni smo, kakšne sledove je pustila ta avtomobilska vožnja — ne na Karlovški cesti, temveč v stroškovniku pisarne dr. Šusteršičeve iti causa Jutraš. Ali pa priroma ta postavka iz stroškovnika navsezadnje celo v deželni bidže — če smatra deželni glavar deželo za fiakarijo . . . »Sl. N.« vidi v tem, da je »klerikalni deželni odbor zelo prepojen s komunističnimi idejami, ker prav nič več ne razlikuje med javno in zasebno lastnino.« V tem je pa majhna, prav majčkina nezgodica, da »Narod« prav nič več ne razlikuje pojmov, zakaj predevatije skupne lastnine v lasten žep ne iz-gleda prav komunistično in diši prav luido po individualizmu. Na tej stopnji izguba individualizem že celo svoje pošteno ime in se imenuje — egoizem. Seja inagistratnega gretnija se je vršila v petek dne 24. maja pod presedstvom gospoda župana in se je sklenilo sledeče; Avgust Eder-ju se podeli gostilničarska koncesija za izvrševanje gostilničarskega obrta v baraki Latter-manovega drevoreda. Melhior Ravtarju se podeli koncesija za prodajo vina in piva v delikatesni trgovini na Jurčičevem trgu, istočasno se reši prošnja Emil Keržišnika za podelitev gostluičarske koncesije takoj ko ugasne koncesija Habiča, ki sedaj prebiva v Ameriki. Prošnja Leopold Simončiča iti Neže Klembas za podelitev gostilničarske koncesije se odkloni. Za snažeuje in posipanje trgov in ulic se je za čas od 4. do 10, maja izplačalo 3732 K 45 v za Čas od 11. do 17. maja pa 3353 K. — Stavbeno dovoljenje se je dovolilo Ivan Štrusu za novo pritlično hišo v Poljski ulici št. 17; Matej in Mariji Štucin za zgradbo enonadstropne vile Pod rožnikom; Fran Poljšaku, gostilničarju na Martinovi cesti za zgradbo betonske terase; M. Zalokarju za zgradbo konjskega hleva na Krakovskem nasipu 28; ekselenci bar. Schwe-gelju za zgradbo enonadstropne hiše na dvorišču Bleiweisove ceste št. 11; Andrej Selanu za zgradbo pritlične hiše ob Orlovi ulici; Anton Keržiču za postavo kozolca ob Ižanski cesti in dedičem Marije Zetinovitsch za zgradbo novih stranišč na hiši na Kongresnem trgu štev. 3. Uporabno dovoljenje se je podelilo tvrdki Sclmeider &. Verovšek za uporabo prodajalne in skladišča in Ivan Žvanu za uporabo nove vile v Marmontovi ulici 17. Bolniškim blagajnam se začasno zniža prispevek za prevaženje bolnikov z rešilnim vozom od 20 na 5 K za najbližnje občine to je za Spod. in Zg. šiško. Vič. Rožno dolino. Novi Udinat, Ježco, Rudnik itd. — Ljudski koncert. Splošna delavska zveza »Vzajemnost« za Kranjsko v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 26. maja 1912 na čast udeležencev strankinega zbora v veliki dvorani »Narodnega doma« ljudski koncert s sodelovanjem tamburaškega zbora moščanske podružnice in pevske podružnice »Vzajemnost« v Ljubljani. Spored: 1. * »La Marseillaise«, izv. tamburaški zbor. 2. F. Lehar: Arija iz operete »Vesela vdova«, izvaja tamburaški zbor. 3. Iv. plem. Zajc: »Večer na Savi«, izvaja tamburaški zbor. 4. A. Leichner: »Svobodi«, poje pevski zbor. 5. V. Klaič:^ »Svračanje«, izvaja tamburaški zbor. 6. O. Fetras: »La Barcarolle«, valček iz Offenbachove opere »Hoffmanove pripovedke«, izvaja tamburaški zbor. 7. Ivan plem. Zajc: »Domovini in ljubavi«, izvaja tamburaški zbor. 8. * »Rožmarin«, poje pevski zbor. 9. Leo Fali: »Dolarska princesa«, valček, izvaja tamburaški zbor. 10. P. Mascagni: Intermezzo iz opere »Cvalleria rusticana«, izvaja tamburaški zbor. 11. H. V. Vogrič: »Lahko noč«, poje pevski zbor. 12. * »Ruski ciganski valček«, izvaja tamburaški zbor. 13. V. Parma: »Mladi vojaki«, koračnica, izvaja tamburaški zbor. Dirigent pevskega zbora sodr. P. Balog, tamburaškega zbora sodrug Št. Lehpamer. Začetek ob polu 8. zvečer. Vstopnina 50 vin. Koncert se vrši pri pogrnjenih mizah. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Na obilen obisk vabi sodružice in sodruge centralni odbor. — Ubogi liberalci. Iz Spodnje Šiške nam pišejo: Liberalci so nepoboljšljivi in — neumni! V Ljubljani so v uradniškem konzumnem društvu sami liberalci, celo bivši deželni poslanec Reisner in pa gosp. Višnikar sta zraven, prvi je bil dalje časa celo predsednik, drugi pa je sedaj na čelu, kakor se nam zdi. V Spodnji Šiški bi pa vse konzumarje v žlici vode radi utopili. Neprestano zabavljajo zoper »Konzumno društvo za Ljubljano in okolico«, celo oenuncirajo v »Slov. Narodu«, češ oblasti kje ste . . . Ubogi liberalci res, ali vas bo kedaj pamet srečala ali nikoli? — Tržič. Splošno znano je, da so klerikalci brez razlike neprekosljivi mojstri v lažnjivosti, hinavščini, zahrbtnosti, denunciantstvu itd. Pripomniti pa moramo, da so tržiški klerikalci še posebni strokovnjaki v navedenih lastnostih. Skrivajoč se v senci svojih grehov, vedno izzivajo, češ da smo sirovi, da njihove ovčice teroriziramo, da jim trgamo »Slovenca« ter vsiljujemo »Zarjo«. Pa prav po jezuitsko namigujejo na glavni brlog raznih kričečih jazbe-cov. Tako imenujejo predilniško ključavničarsko delavnico; čez predilničarje zabavljajo sploh, ker niso nič kaj prijazni klerikalizmu. Da pa je glavni brlog fanatičnih teroristov v župnišču in kaplaniji, kjer se kujejo pod zaščito vere najgnusnejše denuncijacije, tega nam pač ne ovrže nihče. Naj omenimo le dva slučaja iz Potokarjevega vladanja, spominjamo se še natanko kako je jezikavi kaplanček Gole denunciral predilniškega delavca pri tovarnarju Gassnerju iz nestrpne hudobnosti, hoteč ga spraviti ob zaslužek. Ravno tako denunci-antstvo je zagrešil župnik Potokar pred kratkim nad dimnikarskim pomočnikom; ker je svobodomislec, ne sme ometati župnikovih dimnikov in ker so dimnikarskemu mojstru ljubši župnikovi dimniki kot svobodomiseln pomočnik, poslednjem seveda ne preostaja drugega, da zveže svojo culico ter po župnikovi zaslugi vzame cesto pod noge. Ker pa je brezbožni svobodomislec že nekaterikrat ometal župnikove dimnike ter jih s svojim telesom oskrunil, spadajo seveda pod interdikt ter bi moral župnik pozvati škofa, da mu jjli blagoslovi. Sedaj pa poglejmo še dobro stran teh Ptičev, ta se izraža zadnji čas najbolj v političnih pridigah, katere so začele odpirati oči tudi kmetom. Tudi naši kmetje so začeli spoznavati škodljivost klerikalizma. Le tako naprej ! — Pojasnilo. Ker govore nekateri, da sem izstopil in konzumnega društva, izjavljam, da so take vesti neresnične. — Bittner Ulrik, stroj, kurjač juž. žel. Jamska veselica v Postojni. Na jamsko veselico v Postojni, ki se vrši binkoštni ponde-Ijek v Postojnski jami. se s tem še enkrat opozarja in sicer glede posebnega vlaka, ki odhaja iz Ljubljane ob 12. uri 30 min. opoldne in je na ta način p. t. izletnikom dana prilika obedovati doma, kar je tem ugodneje, ker je ta dan po gostilnah in restavracijah v Postojni velikanski naval. Samo obsebi se razume, da se vrši veselica v jami pri vsakem vremenu ob 3 .uri popoldne. Vstopnina znaša za ta dan izjemoma samo po 2 K za osebo. Na dan petindvajsetletnice svoje poroke utonil. K utopljenju Nikolaja Tuška v Blejskem jezeru še dodatno poročajo: Mož je obhajal tisti dan petindvajsetletnico svoje poroke. Njegova svakinja iz Celovca, ko je izvedela o njegovi nenadni smrti, se je tako prestrašila, da jo je zadela kap in je umrla. •— Nezgoda pri delu. Kovinskemu strugarju Avgustu Remškarju je pri delu v Samas-sovi, tovarni odskočil kos železa v glavo nad desno oko in ga znatno poškodoval. Zdraviti se mora v deželni bolnišnici. — Vsled strahu pred kaznijo skozi okno. Leta 1889. rojena Apolonija Avšič iz Sela št. 20, občina Moste, je pri znanem požaru v Tomačevem ukradla eno kokoš in odejo. Ko pa je včeraj ob 10. dopoldne prišel v njeno stanovanje poizvedovat o tej zadevi orožnik, je skočila iz stanovanja v podstrešju skozi okno na cesto. Polomila si je roke in pretresla notranje dele telesa. Pripeljali so jo v ljubljansko deželno bolnišnico. — Mednarodna rokoborbna tekma. V cirkusu Stuzbart so že od srede vsak dan mednarodne rokoborbe, ki se jih udeležujejo iz različnih dežel dospeli svetovni mojstri, šampi-joni in mojstrski borilci. Dospeli so: slavni av-stro-ogrski svetovni mojster Czaja, ki je osvojil svetovno mojstrstvo in zlat venec na peter-burški in moskovski rokoborbni tekmi; nemški šampijon Schneider; Thomson, najboljši črnski rokoborec iz južne Amerike; Christen-sen, mojstrski borilec z Danskega; Goldbach, mojsterski borilec z najrazvitejšim mišičevjem iz nemške Češke; Lindmeyer, avstrijski mojstrski borilec; Bordelaise, francoski šampijon; Doughaz, nubijski črnski borilec iz Afrike; Mohamed Juzuf iz Indije, imenovan indijski lev. V četrtek zvečer je po zanimivem tehničnem boju podlegel Goldbach proti Lindme-yerju, ki je bil že takoj iz početka napadalec: Lindmeyer je zmagal s pol Nelsonom v 17 minutah. Ta večer je zmagal tudi svetovni mojster Czaja, nad danskim rokoborcem Christen-senom v sedmih minutah. Sinoči so se borili štirje rokoborci. — izgubila je šolska učenka Antonija Markičeva denarnico z manjšo vsoto denarja. — Gospa Ivana Knifičeva je izgubila zlat uhan. — Kuharica Uršula Vrhunčeva je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 25.. nedeljo 26. in pondeljek 27. maja 1912: 1. Rozalija se debeli. (Velekomično). 2. Duhovnica Manitua. (Krasno kolorirana amerikanska drama. Samo popoldan.) 3. Dobljena nevesta. (Krasna amerikanska veseloigra). 4. Clong-Ki-Long ali kitajski Absalon. (Velezanimiv vari-jetetni film. The japanese film.) 5. Darilo smrti. (Senzacijska umetniška tragedija v dveh delih. Predvajanje tri četrt ure.) Samo zvečer. 6. Moric in njegov brat. (Krasna humoreska s priljubljenim Princem). Jutri na binkoštno nedeljo ob polu 8. zvečer na čast našim zunanjim gostom LJUDSKI KONCERT 0 v veliki dvorani Narodnega doma v Ljubljani. ------------- Vstopnina 50 vinarjev. ----------- ________________________ur* »♦*» Goriško — Morala katoliškega duhovnika. Nedavno je kompitiral učitelj za definitivno nameščenje. Kakor običajno je tudi ta prošnja prišla v roke krajnemu šolskemu svetu, da izreče ta svoje mnenje kompetentu. Vsi udje krajnega šolskega šolskega sveta so se zavzeli zanj, samo en član, katoliški duhovnik, se je strastno protivil definitivnemu imenovanju tega ljudskega trpina. Ker ni imel nobenega tehtnega opravičenega vzroka proti definitivnemu imenovanju, se je lotil kompetentovega političnega mišljenja in je d i! zapisati neopravičeno, ter s podlim in razbojniškim namenom v zapisnik naslednje: »Glede definitivnega imenovanja učitelja N. N. iz N., sem principielno proti temu imenovanju, ker je pristaš socialno demokratične stranke, in je stranka, kateri pripada, protikrščatiska in protidinastična. Zato predlagam, da se ta učitelj sploh ne namesti definitivno, ker kot tak ne nore vzgajati podrejeno mu mladino v krščanskem in patriotičnem duhu.« Umevno je, da niso oblasti upoštevale te gnusne denuncijacije, ker je izhajala iz samega sovraštva, od človeka, ki je prej vse kakor Kristusov namestnik. Na take podle in umazane načine hočejo uničevati neklerikalne učiteljske eksistence, ki vestno in neumorno opravljajo svoj poklic strogo po zakonih. To je višek vseh lumparij! Nasprotno pa se je ta dični rimski duhovnik zavzemal v istem času za človeka, ki je direktno grešil proti zakonu in bi sploh ne smel po šolskem in učnem redu učiteljevati, če bi bilo pravilno. ___________________ Trst. — Veselica v Barkovljah. V nedeljo, dne 26. t. m., prirede zavedni barkovljanski zidarji svojo prvo veselico. Veselica se vrši v konzumnem in posojilnem društvu (Trattoria alla Riviera) ob barkovljanskem sprehajališču. Začetek veselice ob 4. popoldne. Na veselici sodeluje pridna zidarska godba in pevski zbor > Ljudskega odra«. Sodrugom vsem priporočamo, da posetijo to prvo veselico naših bar-kovljanskih zidarjev v največjem številu. Nasprotniki naši skušajo na vse načine onečastiti nas in nam škodovati. Mi pa jim pokažimo, da smo vsak dan bolj vneti za boj, ki smo ga napovedali, da je vez, ki nas druži, vsak dan trdnejša in močnejša. V nedeljo torej vsi v Parkovlje na zidarsko veselico! — To smo izvedeli! Najprej smo izvedeli, da je bil dr. Wilfan oni, ki je Brandnerja silil in ga končno pripravil do tega, da je sprejel tajništvo N. D. O. Dr. Wilfan je predsednik političnega društva »Edinost«. Je torej to narodnjaško društvo, ki sprejema in menda tudi plačuje uslužbence N. I). O. Potem smo izvedeli, da ni v Trstu odvetnika, ki bi tako mizerno plačeval svoje uslužbence kakor dr. Wilfan. Za tega gospoda bi bilo pač bolje, da bi najprej poskrbel dobre mezde svojim uradnikom, potem šele plačeval ljudi za to, da obrekujejo socialne demokrate. Odvetniški uradniki imenujejo dr. Wilfana narodnega izkoriščevalca. Koliko plačuje Brandnerju, ne vemo. Vemo samo, da lačnega človeka kaj kmalu pridobiš za vsako dejanje. Lačnemu ne moreš zameriti toliko, kolikor onemu, ki lakoto in bedo izkorišča v svoje sebične in ostudne namene. Nadalje smo izvedeli, da N. D. O. kot taka niti ne obstoji več, marveč da je bila pridjana političnemu društvu »Edinost« za to. da mu služi. Da se je to zgodilo, je dr. Rybar prisilil svojega koiicipijenta Kisovca, da je sprejel predsedništvo N. D. 0' Poleg tega smo tudi izvedeli, da želi dr. Wil-fan postati okoličanski državni poslanec in da se baš zaradi tega trudi poskrbeti za potrebno obrekovanje socialnih demokratov. To smo izvedeli in to povemo. Dr. Wilfanu pa zagotavljamo, da bomo poskrbeli, da ne bo zastopal okolice v državnem zboru. — »Edinosti« ne odgovarjam, in sicer zato ne, ker pametni ljudje, ki me poznajo, njenim lažem, priobčenim na moj naslov, itak ne verjamejo in ker tistim, ki »Edinosti« verjamejo, ne pomaga nobeno zdravilo, niti moj odgovor ne. Josip Sedmak, cand. iur. — Njena slovenščina. Petkova »Edinost« je objavila to zanimivo notico: »Na prosto nogo so bili izpuščeni itd.« Torej na prosto nogo! In to je slovenščina najrodoljubnejšega lista. Tako pišejo oni, ki bi morali učiti. Morda se bo »Edinost« zopet jezila, čeravno bi bilo bolje, da bi nabavila svojim urednikom kako slovensko slovnico. — Porotno sodišče. V četrtek zvečer se je nadaljevala razprava zoper Jos. Gabrovca. Porotnikom je bilo predloženih pet vprašani-Na to je govoril državni pravdnik. Za njun branitelj dr. Mandič, ki je končal svoj govor proseč porotnike, naj sodijo milostno alastt zato, ker je obtoženec sedel osem mesecev v preiskovalnem zaporu. Po petčetrturnem posvetovanju so odgovorili porotniki na prvo glavno vprašanje, ali je obtoženec kriv hudodelstva uboja, z 12 da. Na dodatno vprašanje, ali $ ravnal obtoženec v opravičenem silobranu, 12 ne. Druga vprašanja so odpadla. Izrek P°' rotnikov je bil nepričakovano strog in je napra-vil na vse navzoče mučen vtis. Ko sta govorila še državni pravdnik in branitelj, je proglas' predsednik razsodbo, ki kaznuje Gabrovca n tri leta in pol težke ječe. Mislimo, da naj slo-venski porotniki svoje nepristranosti ne varujejo s pretrdo strogostjo. Tja so postavljeni, da sedijo, ne pa, da se ozirajo na to, kaj bodo rek» ti in kaj drugi. Sodijo naj pa s srcem in glav°; To opazko smo smatrali za potrebno, zakai močno se nam zdi, da so igrale pri izreku porotnikov veliko vlogo okolščine, ki so sprem-Ijele slovensko poroto na vsej križevi poti-^. Delavsko gibanje. — Uspešna zidarska stavka. Stavka jev pri poštnem poslopju na kolodvoru v t ljaku, ki se je začela v ponedeljek, se je konca v četrtek za zidarje s polnim uspehom ter zidarji sklenili novo pogdobo.____________________^ ZADNJE VESTI. REVOLUCIJA V BUDIMPEŠTI. Konec bojev. — Izpor preklican. Budimpešta, 25. maja. Ker je Zveza kov' narskih podjetnikov za včeraj sklen:naj-'I vseh tistih delavcev, ki niso v četrtek pr is delo, so se včeraj boji ponovih in so bm m stoma še silovitejši kakor v četrtek. Sele popoldnevnih urah, ko je vlada pod pritiskoj socialno demokratične stranke pripravila pofl" jetnike do tega, da so preklicali izpor, se je P°~ laporna vrnil mir. Kolikor je zdaj mogoče Pr soditi, so bile razne vesti, ki so bile razširje po mestu in ki so se tudi brzojavljale da : pretirane. Vjema se pa, da so imeli včeiaj boji faktično revolucionarno obliko. Zdi se, so se spopadi pričeli na ulici Vaczi, kjer je vojaštvo z netom naskakavalo množico. Policijsko str nico št. 26 so demonstranti naskočili in deni tirali. Ko je prikorakala policija, je bila spreje s kamenjem. Iz prevrnjenih vozov cestne lezniee je množica zgradila barikade, • okrog katerih se je boj jako dolgo sukal, ker '! mogla policija, peš in na konjih nič opravi j Policiji so prišli na pomoč jahači žandarji. šele ko je prišel močan oddelek vojaštva, -demonstranti zapustili barikado. ^ Do hudega boja je prišlo na trgu Lehel. * je vojaštvo po daljšem boju pregnalo derno strante, je eden izmed njih ustrelil v zrak. Kr lja je zadela v karmelitansko cerkev, kjer je bila ravno maša. Vsled tega je nasta napačna vest, da so demonstranti naskocm demolirali cerkev. g*qn- Opoldne so stopili delavci iz budimpes^ ske ladjedelnice v stavko. V ulici Tokely se je dopoldne zbrala V^ lika množica izprtih delavcev. Tukaj je v krat prišlo do ostrih spopadov. Ob 1. pop°‘ so se ponovili boji e na ulici Vacz. Neko skladišče asfaltne tovar je ljudstvo zažgalo. Tudi tukaj je moralo priti vojaštvo na s0 meč policiji in žandermeriji. Izprti dela imeli shod v neki gostilni v mestnem je ni bilo v lokalih dosti prostora za mnoz c mnogo ljudi ostalo zunaj. Vsled tega .J tukaj je prišlo do karambolov s polici) . Krvava statistika. . . j|0 Budimpešta, 25. maja. Vsega skupai ra„ ubitih šest oseb, v bolnišnicah je 6? njenih; 102 ranjenca sta v domači osnru • Aretacije. . 1}j|o Budimpešta, 25. maja. V^ ^et.rt^(.i:|eval'-aretiranih 500 oseb, ki so jih včeraj Nadaljni spopadi. s0 Budimpešta, 25. maja. Iz tudj prišla poročila o spopadih, pri kat ječek streljilo. V ulici Huba je bil zopet neta«^ ustreljen. Mestoma so se den onst * jsti iti uporno branili, da so se mora umikat1' žandarji in tudi manjši vojaški oddelki dokler niso dobili izdatne pomoči. Vojaščine vse mrgoli po mestu. Ponoči je prišlo šest ali sedem vlakov vojaštva iz pokrajinskih mest. Ulico Vaczi so praznili huzarji in žandarji na konjih. Atakirali so množico in ko so pregnali, so zasledovali posameznike celo v hiše. Vsled tega se je vnel v neki hiši oster boj in je bilo 18 oseb ranjenih. Še ob 5. popoldne so bili oboroženi konflikti na ulici Vaczi, ko je bil skoraj Po vseli drugih krajih mir. Dovoljeni shodi. — Konec izpora. Budimpešta, 25. maja. Vodstvo socialno demokratične stranke je opozorilo ministrskega predsednika opoldne, da je novih nemirov največ kriv izpor in da ne more prevzeti nobene odgovornosti, dokler ni izpor preklican. Lu-ki»cs je obljubil, da bo vplival na podjetnike in je dovolil tri javne shode. 5000 pobitih svetilk. Budimpešta, 25. maja. Plinarna je seštela, da je bilo v četrtek 5000 plinovih svetilk pobitih. Konec izpora. Budimpešta, 25. maja. Podjetniki so preklicali izpor. V torek se zopet začne delati. Vojaška oblast. Budimpešta, 25. maja. Zvečer je nastal po mestu mir. Vso javno varnostno službo je ponoči prevzelo vojaštvo. Hišne duri so morale biti ob 8. zvečer zaprte, mesto je bilo ponoči, kakor da je oblegano. V celoti je noč mirno minila. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Razprava o krvavih dogodkih. Budimpešta, 25. maja. Včerajšnjo sejo je 0tvoril predsednik grof Tisza ob pol 11. dopoldne. Zbornica je bila pod vtiskom klanja po budimpeštanskih ulicah. Ker je lisza brutalno zabranil. da bi poslanci govorili pred dnevnim redom o pouličnih bojih, so poslanci izsilili razpravo o njih s pomočjo nujnih interpelacij. Potem ko je bila zbornica med velikanskim hru-Poin izkijučila poslanca Kovacsa za dvajset in Poslanca Rotha za osem sej, je prvi govoril o krvavih bojih po budimpeštanskih ulicah vla-dinovec Antal, ki je hotel zvrniti vso odgovornost za dogodke na zavedno delavstvo. Posl. Justh: Tisza je vzrok. (Dolgotrajen hrup.) Nato govori Justhovec Gyorffy: Vodstvo socialno demokratične stranke je iz lastnega nagiba sklenilo stavko, da protestira, ker se v poslanski zbornici postave in poslovni red teptajo z nogami. (Besno kričanje nad vladnimi mameluki.) Predsednik Tisza kliče govornika k redu. Poslanec Gy6rify: Delavci imajo utemeljeno pravico, da prirede demonstracijo za splošno volilno pravico. Če se demonstracija ni mirno završila. tedaj zadene krivda oblasti, ker niso dovolile ljudskih shodov. O tem ni nobenega dvoma, da bi bil ministrski predsednik lahko imel mir, samo če bi ga bil hotel! Govornik je posebno obsojal izpor delavcev in je izjavil, da je za posledice izpora lahko odgovoren vsakdo, samo delavci ne. V enakem smi- je govoril tudi Košutovec Bela Mezoffy in ie vprašal ministrskega predsednika, ali hoče Predložiti zakonski načrt o splošni enaki, deloma tajni volilni pravici. _ Ministrski predsednik Lukacs seveda zagovarja provokatorične odredbe vlade. Nadalje je skušal napraviti bečarje popolnoma neodgovorne za elementarni izbruh ljudske ne-volje in za moritev ogrskih državljanov, čemur je opozicija hrupno odgovarjala. Prihodnja seja bo v sredo 29. t. m. Na dnevnem redi; je nadljevanje brambne debate. Rabelj Tisza. Budimpešta. 25. maja. Med predvčerajšnjo tajno sejo je šel grof Apponyi k Tiszi in je ponovil prošnjo, da se seja prekine. Dejal je: Končno smo vendar ljudje in ne moremo mirno obravnavati, če se na ulici preliva kri. Grof Tisza: Parlament ni histerična devica! Zastražen parlament. Budimpešta. 25. maja. Tudi včeraj je bil Parlament zastražen s pehoto in konjenico. Močni policijski kordoni so zaprli vse dohode k Parlamentu. NOV MINISTRSKI KABINET. Dunaj. 24. maja. V seji »Nationalverbanda« 'e izjavil posl. dr. Steinvvender. da sedaj ni [!Soden čas za parlmentarno ministrstvo. Posl, ,r: Urban je dal častno besedo, da on ni ude-le?en pri nobeni akciji glede parlamentarnega ministrstva. Za Nemce da bi bilo tako ministrstvo nesrečno. Praga, 24. maja. V »Narodnih Listih« je Priobčil dr. Kramar članek, v katerem se od-j9.Vno izreka proti nameravanem imenovanju ^orberjevem za Stiirgkhovcga naslednika. °DLOK POŠTNEGA PREZIDENTA HOH-EISLA. Dunaj, 24, maja. Kakor znano jc prebral 'Odrug Glockel v četrtkovi seji državnega Ijoora odlok prezidenta Hoheisla, ki prepovedo poštnim uradnikom, da bi se udeležili ne-ega shoda. Hohcisl pošilja sedaj listom dopis, katerem pravi, da jc on rabil v svojem od-oicu besedo shod. ne pa demonstracija, kakor j® rekel posl. Glockel. (Hoheislova nesramnost stane vzlic temu nesramnost.) AVTOMOBILSKA NEZGODA. Praga, 24. maja. Avtomobil nekega tr-je°Y?a sc je prevrnil v cestni jarek. Dijak Brcil bil takoj mrtev, avtomobil se je polomil, tri so težko ranjene. AVTOAPAŠI. j. .. Pariz. 24. maja. Avtoapaši so napadli poljskega ravnatelja Henniona. Posrečilo se u ie. da je pregnal apaše s streli. STAVKE V LONDONU. •^ London, 24. maja. Transportni delavci in 80.000 stavkujočih. London. 25. maja. Stavka transportnih delavcev obsega približno 80.000 oseb. ki so zaposleni večinoma v luki. Na Temzi je 150 ladij z živili. Ce stavka ne bo v 48 urah pri kraju, bodo poskočile cene živilom. Stavkujoči zahtevajo višjo mezdo in izključitev neorganiziranih delavcev od dela. Stavka v razvoju. London 25. maja. V londonski luki se stavka še ni popolnoma razvila. Število stav- kajočih plava med 80.000 in 140.000. Cene živilom naraščajo. ITALIJANSKO - TURŠKA VOJNA. Izgon Italijanov. Rim, 25. maja. Iz Smirne izgnani Italijani so dospeli v Brindizi in Neapelj. Za izgnance. Rim, 25. maja. Ministrski predsednik Gio-liiti je imenoval centralno komisijo, da preskrbi iz Turčije izgnanim Italijanom delo, da podpira revnejše med njimi, da nabira darove in jih razdeli. Po vsej Italiji nabirajo za izgnance. V Milanu so nabrali 30.000 lir v par urah. Bombardirano pristanišče. Carigrad, 25. aprila. Vrhovni poveljnik v Jemenu poroča porti, da je italijanska bojna ladja bombardirala pristanišče Debo. Nato sta dve ladji s strojnimi puškami streljali na turške čete. ATENTAT ITALIJANSKEGA KRALJA. Aretacije. Rim. 25. maja. Policija je prijela po raznih pokrajinskih mestih več oseb. osumljenih, da so udeležene pri atentatu D’ Albe na italijanskega kralja. MAROKO. Nov sultan. London. 25. maja. »Morningpost« poroča, da so v Taitidantu oklicali Muley el Hajbo za sultana. Novi sultan ima 4000 dobro oboroženih Mavrov. 1,000.000 vinarjev : : za tiskovni sklad „Zarje“ : : ____________19. izkaz: _______ V nabiralniku gostilne ,International11 v Trstu 222 v., A. Vavpotič 78 vin., I. Ferfolja 200 vin., Regent 100 vin., A. Jernejčič 100 vin., A Novak 100 vin., I. Novak 100 vin., Petrič 14 vir., n. n. 5 vin , klub obč. zbora 12 vin., Rakar 60 vin., Vrabec, ker je bil izvoljen za odbornika 100 vin., Srebrnič 20 vin., v zadružni gostilni v Hrastniku nabrano 163 vin., vesela družba Trboveljskih sodrugov pri Grebencu po sodrugu Ravnikarju 220 vin., sodruginje na obč. zboru „Vzajemnosti pri Petriču 302 vin., N P. za pogorkat 20 v., za tekmo v streljanju kozlov I. Ž. Z. 10 vin., K D mesto pijače 120 vin., Moščanska ..Vzajemnost* pri Dimu 110 v., prijazna družba v gostilni pri Francelnu za gradom v Idriji 230 vin Skupaj 79838 + 2286 = 82124 vinarjev. Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" in izkazuje v „Zarji“ sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Selenburgova ulica St. 6. II. nadstropje. — ~„ J v- UMUIOU JV l' • ~ skoraj vsako dovažanje živil v mesto. Vestnik organizacij. Prijatelji prirode. Članom naznanjamo, da jutri ne bo društvenega izleta. Od deželnega zastopstva stranke na Kranjskem. Ker večina zaupnikov in organizacij še ni vposlala nabiralnih pol, se nujno pozivajo, da to čim prej storč Svote se izkažejo, čim bodo vse pole obračunane. Mizarji dobe delo; kje, pove strokovno tajništvo, Selenburgova nlica 6, II nadstr. ^Družinski koledar" s slikami za leto 1913 izda .Vzajemnost' za Kranjsko, čigar prebitek je namenjen „Zarji , ki je največ pripomogla, da se naša izobraževalna organizacija tako razširja. Koledar bo trdo vezan in krasno opremljen, da bo lahko v ponos vsake knjižnice. Koledar sprejema tndi oglase in se zadruge po Slovenskem uljudno vabijo, da v njem inserirajo. Vsa pojasnila daje zveza. Sodrugi, ki bi imeli glede na uredniško vsebino koledarja kako željo, so naprošeni, da jo čim prej sporoče. Klerikalne volilne sleparije pred celjsko poroto. Celje. 23. maja. Predsednik: Ali ste dajali Erženu sicer kak denar? - . ... . Kregar: Da, za one listke, ki jih je nosil po 2, 3 in 5 K. Predsednik: Pa ste se le potegovali zanj pri raznih zavodih? v Kregar: Ne nikjer, pač pa pn »Ljudski posojilnici«. ko je bilo mesto prosto. Ko so me vprašali, ako je Eržen dober uradnik, sem tudi pritrdil. Predsednik: Zakaj pa mislite, da je falsi-ficiral Eržen davčne postavke? Kregar: Najbrže iz nagajivosti proti Golobu. Predsednik: Kaj pa je z nagrado 500 K. Kregar: Eržen me je srečal na ulici in rekel: Kaj pa je z volitvami? Za nar. napredno stranko delajo že Hauptman. Golob in drugi, dobili so zato 500 K, mene pa odrinili. 500 K mu nisem obljubil, ampak on je govoril o njih. Predsednik: Kako pa je s Puharjem? Kregar: Štefe je prišel k meni in mi rekel: Nekaj se kuha. Puhar mi je pripovedoval, da mu je Eržen rekel, da bo tebi nož nastavil. Kmalu na to jc prišla Erženova žena z bianko menico k meni in zahtevala, da podpišem. Nisem hotel tega storiti. Predsednik: Ali ste podpisovali gla- sovnice? Kregar: Ce sem imel poblastilo v rokah, sem dal imena podpisati. Jaz pa sam nisem nič podpisal. . ■ Drž. pravdnik dr. Rojic: Vi ste sprva zanikali. da bi imeli stike z Erženom? Kregar: To ni res. rekel sem samo. da ni resnično, da bi bili sleparili, priznaval pa sem, da sem bil v zvezi z njim. Dr. Rojic: V preiskavi ste rekli, da ni nihče podpisoval glasovnic. Danes pa ste to priznali. (Kregar molči, zagovornika ugovarjata. Dejstvo konštatira predsednik iz zapisnika). Navajam to. da se spozna konsekvent-nost Kregarjeva. i Izpoved Frančiške Steletove. Steletova izpove, da je bila samo enkrat dva dni pred volitvami pri Kregarju. Drž. pravdnik dr. Rojic: Eržen, ali si upate Steletovi v obraz povedati, da je bila toli in tolikrat zraven? Eržen: Ostajam pri tem, kar sem izjavil. Gospa, saj veste kaj smo delali, zakaj tajite? Vi ste sedeli meni nasproti, ob strani pa Kregar. Steletova: Ne. nak! Izpoved Elizabete Kregarjeve. Predsednik: Ali se čudite krivo? Kregarjeva: Sem čisto nedolžna. Moža ni nikoli doma, torej ga ni mogel Eržen zvečer obiskovati. Ce Eržen drugače govori, bi mu rekla, da laže. ako bi smela. Res je. da je moža Eržen večkrat iskal. Predsednik: Čegava pa je ta-le pisava? Kregarjeva: Podpis je Kregarjev, ostale pisave pa ne poznam. Predsednik: V preiskavi pa ste rekli, da tudi ta podpis ni Kregarjev. Svetnik: Erhartič: Ali ste poznali Eržena takrat, ko je prihajal moža iskat? Kregarjeva: Ne! Svetnik Erhartič: Botra ste mu bila. pa ga niste poznala? Kregarjeva: To je bilo pozneje! Kregar: Ne — preje! Zasliševanje prič. Prvi je bil zaslišan dr. Murnik, ki je potrdil navedbe obtožnice glede na sestavo volilnega imenika in o razkritju falzifikacij. Dr. VVindischer razlaga sestavo volilnega imenika in pomen občinskega katastra. Dr. Kukovec: Povejte nam g. doktor, ali je bilo Erženovo delo premišljeno. Dr. VVindischer: Da, premišljeno in sistematično. Ako bi se bila talzifikacija posrečila, bi imelo to na volitve lahko dalekosežen pomen. Razlika med oddanimi glasovi lib. in kler. je bila v 2. in 3. obrtni kategoriji malenkostna. Dr. Kukovec: Ali je Eržen vedel, za kaj se gre? Dr. VVindischer: Nedvomno. Dr. Kukovec: Kaj sodite, v koliko slučajih je popravil Eržen davčne navedbe? Dr. Windischer: Tako natanko bi ne mogel reči. pa bilo je gotovo nad 200 slučajev. Priča Fr. Golob: Primerjal sem občinski kataster z izkazom od davkarije in sem opazil, da so bile številke v obč. katastru tu in tam radirane. Ker sem strogo prepovedal vsako radiranje. se mi je zdela stvar sumljiva. Našel sem. da davčni zneski v uradnem izkazu od davkarije ne soglašajo z zneski, vpisanimi v občinskem katastru; bili so tam. kjer se jih je popravljalo, povsod večji. Drugo jutro sem zasačil Eržena, ko je prinesel v notranjem suk-njinem žepu natlačeno občinskih katastrov. Seveda sem ga takoj strogo prijel in mu rekel: »Povejte, kai ste naredili, ali pa greste takoj k sodniji.« Eržen je na to priznal, da izvršuje te falzifikacije po naročilu Kregarjevem. Imenoval je tudi Štefeta in nekega Dachsa; ta pa da m sodeloval, temveč je le vedel za delo in prišel včasi povpraševat, kako stvar stoji. Pri Erženu sem dotično jutro kritično jutro našel tudi dva bela listka z imeni raznih obrtnikov; bile so to informacije, po katerih so se falzifikacije izvrševale. . Predsednik: Ali je tedaj Eržen se kaj drugega dejal? Golob: Priznal je, da je falzifikacije iz- vršil še le za nekatere okraje. Pravil je, da _so imeli vse fino organizirano; župnišča so jim poslala podatke iz svojih far o političnem mišljenju posameznih obrtnikov in po “teh informacijah so delali. Predsednik: Kaj je hotel Eržen s tem doseči? Golob: Postal bi bil rad kanclist. Zato b> rad pomagal, da bi došlo toliko klerikalnih svetnikov v zbornico, da bi mu do kanclista pomagali. Dr. Rojic: Ali niste dobili tudi nekaj zaznamkov? Golob: Dobil; dal sem jih potem v predal, odkoder so izginili. Na njih je bilo navodilo za popravljanje. Dr. Rojic: Od kod je imel to navodilo? Golob: Rekel mi je. da od Kregarja. Dr. Rojic: Ali se vam zdi verjetno, da je delal Eržen vse te falzifikacije samo za to. da bi vam povzročil v zbornici mnogo dela in sitnosti? Golob: Ne verujem, da bi se^ tako delo opravilo samo zaradi nagajivosti. Za to tudi ni imel vzroka, saj ni imel namena iz zbornice oditi. Rabil je za falzifikacije najmanj 30 do 40 ur. Ne verujem tudi. da bi po imenovane informacije pisaril on po deželi. To je zvezano z ogromnimi stroški in Erženu bi se takih informacij tudi ne dalo. Dr. Rojic: Ali vstrajate pri svoji izpo- vedbi. da jc prinesel Eržen nekega jutra v suknji cel kup občinskih katastrov? Golob: Vstrajam pod prisego. Dr. Rojic: Eržen, zakaj ste rekli priči Golobu. da so se falzifikacije vršile v kršč. soc. zvezi v Unionu. Eržen: Nisem hotel reči, da smo to delali na Kregarjevem stanovanju. Priča Josip Lenarčič izpove enako prejšnjim pričam; sodi. da je bilo vseh falzifikacij 300 do 400. Predsednik: Ali ste opazili pri volitvah samih kake nerodnosti glede glasovnice? Lenarčič: Pri podpisih volilcev sem opazil, da je ena roka podpisala po več glasovnic. Pri katerih sc je moglo to dognati, so se odstranile. Predsednik: Ali vam je kaj znanega o agitaciji S. L. S. pred volitvami v trgovsko in obrtno zbornico leta 1909? Lenarčič; Zasebno nam je bil naznanjen slučaj, da je neki župnik na Gorenjskem, ki ima pošto, kar vzel glasovnice, ne da bi jih dostavil volilceni. in jih je poslal v Ljubljano volilnemu odboru S. L. S. Dr, Rojic: Ali ni enkrat Kregar govoril z vami? Lenarčič: Da. Kregar, in Štefe sta prišla nekoč za menoj na kolodvor in tam mi je rekel Kregar, da bi iz tega naj ne izvajal nobenih konsekvenc. To je bilo po volitvah. Kregar: (razburjen): Prosim, g. Lenarčič, šlo je taki at za napade v naprednem časopisju, češ da smo vdrli v trgovsko obtrno zbornico. Prosil sem, da konštatirate neresničnost teh vesti. , Zaprisega dr. Pegana. Dr. Kukovec se upira zaprisegi klerikalnega dež. odbornika dr. Pegana, češ da je osumljen, da je bii sam pri teh manipulacijah udeležen. Sodni dvor sklene, da se dr. Pegan zapriseže. Predsednik: Kako je bilo takrat, ko je prišel Štefe po vas. da gresta do Eržena? Dr. Pegan: Štefe je prišel k meni in šla sva v%»Zadružno zvezo.« Tam smo govorili v veži. Štefe je, mislim, Eržena vprašal: »Slišite vi. kaj pa veste o g. Kregarju?« Vprašanje je menda šlo na to. kako more Eržen kaj o Kregarju govoriti. Eržen je rekel, da mu ni nič znanega. Predsednik: Ali ste govorili o kakem izsiljevanju? Pegan: Vse to je bilo inscenirano le zategadelj, da bi Eržen prišel do kakih soldov, da bi Kregar »švical«. Predsednik: Torej, da bi Kregar švical? Kaj pa jo z menico? Ali ste mu jo podpisali? Pegan: Ne! Eržen: Jaz nisem trdil, da bi mi Pegan kako menico podpisal. Po zaslišanju dr. Pegana se je razprava prekinila. Celje. 24. maja. Drugi dan razprave. Oficial trg. in obrt. zbornice Josip Hauptman in Vladimir Stamcar izpovesta enako ostalini uradnikom trgovske zbornice. Priča odvetnik Vencajz izpove, da mu je Eržen nekoč pripovedoval o škandaloznih razmerah pri šentviški mizarski zadrugi. Kmalu nato mu je povedal načelnik zadruge, da je Eržen poneveril 250 kron. Eržen je svoje dejanje priznal; dolg sta plačala njegova strica. Dr. Kukovec: Ali Vam ni Kregar nekoč priporočal Eržena za uradnika pri Vzajemni zavarovalnici. Vencajz: Ga nisem maral. Dr. Kukovec: Ali Vam ga je priporočal: da ali ne? Vencajz: Da! Dr. Kukovec: Torej se je Kregar le zavzemal zanj! Priča vladni svetnik Kulavics omenja, da je kot predsednik volilne komisije opazil mnogo glasovnic, ki so bile podpisane od ene roke. Priča .Rudolf Sturm, uradnik »Slovenske Straže«, ki je bil uslužben pri trg. zbornici, ne ve povedati nič posebnega. Kregar: Dejali ste. da Vam je pred nekaj dnevi dejal Eržen, da Kregarju že posveti. Sturm: Rekel mi je le, da mu ni ljubo, da gre stvar tako daleč; in da jih ni nameraval ovaditi. Priča Neža Testinova, bivša Kregarjeva služkinja izpove, da je Eržen pogosto obiskoval Kregarja. Tudi Štefetovo je videla dvakrat. da je pisala. Kregar je po večerji veči-' noma odhajal zdoma. Svetnik Erhartič: Kolikokrat na teden je bil Eržen pri K.regarjevih? Testinova: Ne vem! Lahko, da vsak dan. Eržen: Spominjam se nanjo; pogosto mi je odprla vrata. Vino. ki smo ga dobili pri delu, je ona le redkokdaj nosila na mizo. Priča gostilničar Ivan Dachs ne ve mnogo povedati. Drž. pravdnik dr. Rojic: Ali Vam ni Eržen nekoč dejal, da bodo klerikalci vse falzifikacije nanj zvrnili? Dachs: Da! Priča kanonik Šiška izpove, da ga je Kregar priporočal za »Ljudsko posojilnico«, pozneje ga je priča spravil k »Zadružni Zvezi«. Kregar mi je nekoč dejal, da je mnogo pisaril za klerikalno stranko. ž Priči Leop. Puharju je Eržen dejal, da bo Kregarja prosil za podporo; če mu prošnjo odbije. ga namerava ovaditi zaradi falzifikacij; v trg. in obrt. zbornici. Priči Ivanu Klepcu, knjigovezu v katoliški knjigoveznici je Eržen večkrat povedal, da so falzificirali glasovnice. Imenoval je Kregarja; če tudi dtefeta. Ložarja in Dachsa, se ne spominja. Enako izpove Marjeta Klepčeva. Priča Al. Ljubič izpove, da je Eržen v tajništvu liberalne stranke dejal, da je Kregar od njega zahteval volilne imenike in da so falzificirali na Kregarjevem stanovanju. Priči Mart. Jančigaju je pravil Eržen, da bodo trije zaradi falzifikacij padli v »zos«. Priči knjigovezu Breskvarju je pravil Er- žen, da so na Kregarjevem stanovanju okna pri delu vselej zagrnili in celo ključavnico s kako cunjo zastrli. Priča dr. Evg. Lampe ne ve o manipulacijah ničesar. Priča gostilničar Jakob Bole izpove, da sta nekoč obiskala njegovo gostilno dva gosta: Eden od obeh je bil Eržen. Eržen je pravil, da je žrtev manipulacij. »Doktorja X bomo spravili v disciplinarno preiskavo, drugi uradniki bodo padli.« Kregar se je nekoč proti priči izjavil, da ni klerikalec in da bodo farje iz stranke vun pometali, ko bodo zmagali. Priči Ivan Kastelic, ravnatelj »Ljudske posojilnice« in Avg. Tosti, dirigent »Jadranske banke« izpovesta, o Erženovih menicah v smislu obtožnice. Priča Ivan Rožman, bivši ravnatelj »Zveze slov. zadrug« izpove, da se je Eržen nanj obrnil za posojilo, ki ga je dobil pri Kočevski posojilnici. Da je podpis na zadolžnici ponarejen, je zvedel šele pozneje. Dr. Žerjavu je tudi pravil o manipulacijah v trg. in obrt. zbornici. (Dalje prih.) Odgovorni urednik F ta n Bar tl, Isdaja in i&laga »aložba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. B. Gotzl, Ljubljana Brez konkurence! Mestni trg št. 19. Stari trg št. 8. Najlepši razgled na karavanške in kamniške planine je z Visokega na Golovcu (restavracija gosp. Fr. Anžiča) $ Za obilen obisk se priporoča Fr. Anžič, restavrater. Ranjenja kakršnakoli je treba skrbno varovati pred vsakršno onesnatbo, ker utegne nesnaga povzročiti, da postanejo najmanjše rane prav hude in težko ozdravljive V 40 letih se je izkazalo omehčujoče in izvlečno mazilo, Praško domače mazilo imenovano, kot zanesljivo obvezilno zdravilo. Varuje rane, lajša vnetje in bolečine, deluje hladeče in pospešuje zaraščanje in celenje. —i— Po pošti se pošilja vsak dan. . 1 cela pušica 70 h. Po pošti proti vposlljatvi 3 K 16 h se pošljejo 4 pušice, proti 7 K 10 pušic franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije. POZOR na ime zdravila, izdelovalca, ceno in varstveno znamko. Pravo le 70 h. Clavna zaloga B. FRAGNER, c. in kr. dvorni dobavitelji. Lekarna „PR1 ČRNEM ORLU« Praga, Mala stran. Nerudova ulica štev. 203. y zalogi po avstro-ogrskth lekarnah. $ .srzi Celo noč coio 4 le0n noč odprto ""'2^ ” Na senčnatem vrtu restavracije „Narodni dom“ v Ljubljani se toči pivo vrček po 22 vin., vino 1 liter od 88 vinarjev nadalje. Zajtrki (mali golaš) od 20 vin. nadalje kosila od 60 vin. Večerje od 40 vin. dalje. Velik prostor za balincanje in zaprto kegljišče. Ob neugodnem vremenu je na razpolago velika arena in so cene enake kakor na vi tu K obilni udeležbi vljudno vabi Marija Dražilova, restavraterka. Gramofoni - automati!! ca o tovarniška zaloga o a o m ■ a ■ ■- JIIBBL S 3 a o 3 72 S > *• =s IS 3 3 O o Z x o * 3 BI $ a I a Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelij er A. Rasberger Ljubljana, Sodna ulica 5. Pazite natančno na naslov. Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam Specijeino samo gramofone, godbene automate in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila. Pišite p« cenik. — Predno kje kupite, oglejte :: si mojo zalogo. :t V*e potrebSČine in vsakovrstno kolesje » zilOfl. J mmim ilV.Sv 3(i aojrsra ''Vi;*/ 5 7šm Sluga: Voz se je pripeljal. Grofica : Naj počaka eno sekundo, jaz ku-bam z Vertesovim“ guljaževim pridatkom hitro, brez kuharice, zelo fini paprikas, gre tako priročno, hitro in brez težave. V^rfpcnu^ guljažev pridatek ))VCI IC3UV 20 vinarjev. služi za prireditev mesnih, zelenjavnih, krompirjevih in drugih jedil. S. Benisch P°soiuie zasebnik reelnim osebam JL/t3Ilcll 5 odstotno. Vrača se v obrokih v :: 5 letih. Kukarki I. posterestante Berlin 47. :: Ceno posteljno perje! Najboljši češki nakupni vir! 1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2 40 K; prima polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, pulj enega, 56’40 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni fpuh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko. Zgotovljene postelje Iga^Sgfbeiega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šil'., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 450 K 5'20 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega grudla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12‘80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko. S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko. * Ana Goreč Ljubljana, Rimska cesta II. Podružnica: Marije Terezije cesta 14 (Pri Novem svetu). Trgovina s kolesi in deli. Najboljše pnevmatike. Izposojevanje koles. Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov doinaeegsi Izdelka« Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežbi«. ]¥s5jiBiž|e cene«' MOJA ŽENA in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo margarino „Unikum“ Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost. Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59. Cirkus brata Stutzbart V nedeljo dne 26. in ponedeljek dne 27. maja = Slavnostne predstave ss Oba dneva po 2 predstavi. Popoldan ob 4. uri. Družinska predstava obznižanil1 cenah. Zvečer ob pol 9. uri. Gala predstava ob ™vaahdnih Oba dni nadaljevanje mednarodne rokoborbne tekme« Slabotne može in ženel — kakor tudi v rasti zaostale otroke je treba najprej okrepiti, * odpornost njihovega živčevja se mora povečeti. Jako važno je torej, da v ta namen njihovemu organizmu dovajate primerne redilne snovi. Kralj redil je Nutrigen, ki ima glasom uradnih ke-miških preiskav najžlahtnejše redilne snovi v sebi. Tej last nosti ima pripisovati svoje svetovno ime in pa ker ima prijeten okus ter je lahko prebavljiv. Nutrigen ni medicina, ki draži, ki hipno vpliva pa povzroča neprijetne posledice, nego sestoji iz popolnoma neškodljivih, kemiško čistih redilnih snovi. Cena Nutrigenu je Izredno zmerna: 3 škatle veljajo 10 kron. 1 škatla velja . 4 krone. Razpošilja se po povzetju ali pa, če se denar naprej pošlje. Svari se pred ponaredbami. Vsaki pošiljatvi se doda popolnoma zastonj jako zanimiva knjiga, ki piše o načelih primerne hranitve. 0 Na željo pošljemo zastonj in poštnine prosto zanimivi opis redilnega sredstva Nutrigen. Podjetje Nutrigen, Budape£ta VII, Ellsabetlirlng 16 Afot. 172. 1 Francosko žganje ,Diana* je najbolje domače sredstvo dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu na deželi, ter v Ljubljani v lekarni gospoda Gabriela Piccoli in pri gosp.: f Franc Babič, Berjak & Šober, Viktor Cantoni, B. Cvančara, L. Češnovar, Marija Jemec, Ivan Jelačin, A. Jerše, AntOn Kanc, Lod. Kotnik (Šiška), J. Krivic, Ant. Krisper, Leskovic & Meden, Antonija Mehle, Tomaž Mencinger, .Konsumnem društvu* za Josip Mihelič, J. Oblak, J. Perdan, V. Petričiča nasl. J. Samec, Ivan Pintar (Šiška), J. Rosshaupl, A. Stacul, A. Sušnik, A. Šarabon, F. Sark, M. Spreitzer, Franc Terdina, J. Vodnik (Šiška) pr Ljubljano in okolico. ■ Potniki v severno in južno AMERIKO se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi Avstro-Amerikana Trst-Ncwyork, Kucnos Aires-Rio de Janciro m i j z najnovejšimi brzoparnikl z dvema vrtinicama, _'?!