DRUŠTVO ŠTUDENTOV BIOLOGIJE





EKOSISTEMI JADRANA 2011

DELTA NERETVE





Ljubljana 2014



CI

P - Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana



379.825(497.584)"2011"



EKOSISTEMI Jadrana 2011 - delta Neretve / [avtorji besedila Nika Krivec ... [et

al.] ; uredila Nika Krivec ; avtorji fotografij Tomaž Berce ... et al.]. - Ljubljana :

Društvo študentov biologije, 2014



ISBN 978-961-93251-7-9

1. Krivec, Nika

274155264





Ekosistemi Jadrana 2011 – Delta Neretve



Izdalo in založilo: Društvo študentov biologije, Ljubljana

Uredila: Nika Krivec

Avtorji besedila: Klemen Čandek, Mitja Črne, Katarina Drašler, Peter Glasnović, Jurij Hanžel, Toni

Koren, Nika Krivec, Lea Likozar, Katarina Novak, Bia Rakar, Damjan Vinko

Avtorji fotografij: Tomaž Berce, Mateja Deržič, Katarina Drašler, Nina Erbida, Matevž Koršič, Lea

Likozar, Nina Lozej, Manica Markelj, Špela Novak, Vid Švara, Ana Tratnik, Damjan Vinko

Naslovnica/ motiv tabora: Hana Mori

Oblikovala in pripravila za tisk: Nika Krivec

Natisnil: Trajanus d.o.o.

Leto prve izdaje: 2014

Naklada: 110 izvodov



3



KAZALO





UVODNIK ................................................................................................................... 4

POROČILO O DELU SKUPINE ZA BOTANIKO ........................................................ 8

POROČILO O DELU SKUPINE ZA PAJKE ............................................................. 22

POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE ........................................... 27

POROČILO O DELU SKUPINE ZA METULJE ........................................................ 31

POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE ........................................................ 35

POROČILO O DELU SKUPINE ZA PTIČE .............................................................. 42

POROČILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE ..................................................... 51

POROČILO O DELU SKUPINE ZA MALE SESALCE.............................................. 59

SEZNAM UDELEŽENCEV ....................................................................................... 61

SOFINANCERJI PROJEKTA ................................................................................... 62





4





UVODNIK





Ko se končno z zamudo spravimo pisat uvodnik za zbornik, nas to opravilo nemudoma

postavi pred dejstvo, da je od tabora minilo že skoraj 3 leta in da nam je posledično dobršen

del pripetljajev z Neretve že ušel iz glav. Nič ne pomaga, da so bile organizatorske glave kar

3. Kljub temu nekaterih stvari, ki so se zgodile, enostavno ne gre pozabiti – ričet, ki smo ga

nakuhali toliko, da ga je ostalo še za 2 dodatna dneva, in ki ga na koncu seveda nihče več

niti pri najboljši volji ni mogel jesti; ˝gazda˝oz. lastnik kampa Rio, kjer smo taborili, ki nas je

dobesedno komandiral in rihtal z vseh možnih strani in imel pod nadzorom pol Opuzna;

grenko-kislo vino, ki nam ga je podaril lastnik kampa za piknik, in ki ga nihče ni mogel piti...



Kamp Rio se nahaja 8 km zahodno od Opuzna in 18 km južno od Ploč, na simpatični lokaciji

ob izlivu reke Neretve v morje. V kampu smo imeli na voljo celotno dvorišče za glavno

stavbo in pa glavno stavbo s kuhinjo in jedilnico, kjer so se seveda noč za nočjo tudi

utrjevala poznanstva in prijateljstva. Ob prihodu v kamp smo se nad stanjem zgradbe sicer

najprej zgrozile - mize in stoli so bili prašni, tla strašansko umazana, vse je bilo črno in

temačno. Nič ni pomagalo, da nas je lastnik povabil na roštilj še preden nam je zadevo

uspelo pokomentirati. V roku pol ure po našem prihodu pa se je v kampu na poziv šefa od

neznano kod pojavilo lepo število pridnih delavk in delavcev, ki so v roku ure ali dveh

notranjost zgledno uredili. To je bilo naše prvo soočenje z dejstvom, da je šefe pač šefe, in

da ko on reče, da ljudje morajo nekaj narediti, ljudje to tudi naredijo. :)



V ceno je bil vštet tudi apartma za

pospravljanje opreme in manjšega

števila prehlajenih udeležencev –

apartma je namreč poleg postelje

vseboval tudi radiator. S seboj smo

imeli še kuharico - biologinjo Evo, ki

je poskrbela, da nismo cel teden

živeli le od terenske hrane oziroma

kruha in salame.



Sliki 1 in 2: Fotogenična pokrajina delte

Neretve [Foto: Lea Likozar] (desno) in

kuhinja v kampu, pripravljena na uporabo

[Foto: Mateja Deržič] (spodaj).

Kot vsako leto je tudi tokrat na taboru delovalo več

tematskih skupin pod taktirkami starih znancev, pa

tudi novih obrazov. Skupin je bilo 8: skupina za

metulje pod vodstvom Bie Rakar, kačjepastirska pod

vodstvom Damjana Vinkota, skupina za botaniko pod

vodstvom Petra Glasnoviča, skupina za male sesalce

s Tonijem Korenom na čelu, netopirce je vodila Lea

Likozar, pajkarje Klemen Čandek, skupino za plazilce

Katarina Drašler in skupino za ptiče Jurij Hanžel. V

skupine je bilo z nekaj (beri: precej) muke





5



razporejenih

47

udeležencev,

3

organizatorke, naša kuharica in seveda 8

mentorjev.



Slika 3: Prijetna masaža stopal [Foto: Mateja

Deržič]



Tako smo se vsak dan odpravljali na

terene, kjer smo ovirali hrvaški promet,

opletali z mrežami, se plazili po blatu,

včasih bežali, brskali po raznih luknjah in

med skalami, ponoči strašili naokoli s

svetilkami, opazovali skozi daljnogled in

teleskop,

trgali

rožice,

nabirali

nevretenčarje, postavljali mreže, določali rastline in živali, se sončili, igrali tarok in seveda

spali. Ko pa smo po terenu prišli domov vsi utrujeni, raztrgani, blatni in ožgani od sonca

(kadar ni bilo ravno oblačno), pa nas je čakalo Evino dobro delo - toplo kosilo oziroma

večerja. Tako je bil na koncu utrujen tudi naš metabolizem. A to ne pomeni, da nismo uspeli

vsak dan zbrati še nekaj energije za žur.

Ko pa smo končno omagali (eni prej, eni

kasneje, nekateri pa sploh ne), smo se

pospravili v šotore in zaspali. Kot veleva

tradicija smo imeli tudi terena prost dan,

ki smo ga (po želji) zapolnili z vožnjo z

barko po reki Neretvi in ga zaključili s

piknikom.



Slika 4: Preizkušnja. [Foto: Damjan Vinko]



Vreme nam tekom tabora ni bilo najbolj

naklonjeno. A nekako smo naivno mislili

ali, bolje rečeno, upali, da bo zdržalo

skozi cel teden. Proti koncu je začelo deževati, zato je bilo kar nekaj šotorov mokrih z vseh

strani. Ko je dež dosegel vrhunec, smo seveda ravno pakirali, kar je pri pospravljanju

šotorov povzročilo kar nekaj problemov in skrbi - saj vsi vemo kako se fino naselijo v naš

šotor slikoviti novi organizmi, če ga pospravimo mokrega in nanj pozabimo.



Organizatorke pa smo si ta tabor posebej zapomnile še po eni stvari. Kot vsako leto, smo

imeli tudi to leto krst za vse, ki so bili prvič na Ekosistemih. Ena naloga je bila zmasirati noge

organizatork, kar je bilo seveda za nas zelo prijetno, za koga drugega pa morda niti ne tako

zelo...



Za zaključek bi se rade na tem mestu zahvalile vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi

tabora - se pravi vsem mentorjem, ki so pridno vodili svoje skupine, Davidu za številne

nasvete, Špeli za pomoč pri urejanju financ, Evi, ki je poskrbela, da nismo shirali, in pa,

nenazadnje, vsem udeležencem.



Katarina Novak, Nika Krivec, Urša Remic





6





Levo zgoraj [Foto: Lea Likozar]



Desno zgoraj [Foto: Mateja Deržič]



Levo v sredini [Foto: Urša Remic]



Desno v sredini in levo spodaj [Foto:

Nina Lozej]



Desno spodaj [Foto: Manica Markelj]





7





Levo zgoraj [Foto: Manica Markelj]

Desno zgoraj in levo v sredini [Foto:

Mateja Deržič]

Desno v sredini [Foto: Tomaž Berce]



Levo spodaj [Foto: Lea Likozar]



Desno spodaj [Foto: Nina Lozej]





8



POROČILO O DELU SKUPINE ZA BOTANIKO



Peter GLASNOVIĆ





Udeleženci: Peter Glasnović (vodja), Špela Novak, Sanja Behrič, Nataša Fujs, Primož Gnezda, Tibor

Doles, Manca Velkavrh, Suzana Kovač, Nina Lozej, Eva Ogorevc





UVOD



Reka Neretva je z 230 km dolžine najdaljša reka v Dinarskem gorstvu. Izvira v osrednjem,

goratem območju Bosne in Hercegovine, od koder v ozkih in globokih dolinah nadaljuje pot

proti Jadranskemu morju. Zadnjih 22 km teče po ozemlju republike Hrvaške, kjer tvori široko

delto, ki velja za eno največjih in najbolj pomembnih mokrišč vzhodne jadranske obale.

Zaradi urbanizacije (večji kraji: Metković, Opuzen, Ploče) in intenzivnega razvoja kmetijstva

je bilo v zadnjem stoletju to območje močno spremenjeno. Močvirni habitati so bili z

melioracijo večinoma omejeni v danes zavarovana območja. Območje delte Neretve

označuje sredozemska klima z vročimi in suhimi poletji ter milimi in deževnimi zimami.

Aluvialno ravnico severno in južno omejuje apnenčasto hribovje. Krajinska raznolikost se

zrcali v habitatni raznolikosti in ta neposredno v vrstni pestrosti. Ker tukaj uspevajo redke in

ogrožene rastlinske vrste, je bilo območje delte Neretve prepoznano kot eno od 94

botanično pomembnih območij na Hrvaškem (t.i. »Important Plant Areas«) (Nikolić et al.

2010). V okviru raziskovalnega tabora Ekosistemi Jadrana 2011 smo se posvetili popisu

flore različnih ekosistemov na širšem območju delte.





Slika 1: Delto Neretve zaznamuje mešanica različnih življenskih prostorov, kot so močvirja in apnenčasto

skalovje, ki so gosto prepredena s kmetijsko krajino. [Foto: Špela Novak]



METODE DELA



Floro praprotnic in semenk smo popisali v šestih delovnih dnevih (24.4.2011, 25.4.2011,

26.4.2011, 28.4.2011, 29.4.2011, 30.4.2011) na desetih lokalitetah navedenih v tabeli 1 in

na sliki 2.





9



Tabela 1. Lokalitete popisov



Št.

Lokaliteta (LOK)

N

E

1

Blace

43.00487 17.47427

2

Blace-plaža

43.01348 17.46846

3

Blace - kapelica

43.0234

17.46225

4

Blace-Delta

43.01965 17.44698

5

Komin

43.03806 17.55911

6

Pižinovac 1

42.98198 17.54568

7

Pižinovac 2

42.98192 17.53203

8

Krvavac

43.03753 17.58963

9

Banja - Modro oko

43.05776 17.51019

10

Vidonje

42.99184 17.6415





Slika 2: Raziskovano območje z označenimi lokalitetami popisov.



Lokalitete smo izbrali z namenom, da bi popisali vrste v najrazličnejših habitatih. Prisotne

vrste smo popisovali na terenu, nepoznane vrste smo nabrali in določili s pomočjo zmogljive

lupe in ustrezne literature ob povratku v tabor. Pri določevanju smo si pomagali z različnimi

določevalnimi ključi (Pignatti 1983, Tutin et al. 2001, Domac 2002, Martinčič et al. 2007) in

priročniki (Blamey & Grey-Wilson 2004, Delforge 2006, Kovačić et al. 2008).



REZULTATI



V času tabora smo na 10 raziskanih območjih zabeležili 459 taksonov praprotnic in semenk.

Seznam taksonov je predstavljen v tabeli 2.





10



Tabela 2. Seznam taksonov



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Acer monspessulanum L.

x

x

x





Acinos arvensis (Lam.) Dandy

x

x

x

x

x





Aegilops geniculata Roth

x

x





Aethionema saxatile (L.) R. Br.

x

x

x

x

x

x





Ailanthus altissima (Mill.) Swingle

x

x





Ajuga chamaepitys (L.) Schreb.

x





Alisma lanceolatum With.

x





Alisma plantago-aquatica L.

x





Alkanna tinctoria Tausch

x

x

x





Allium roseum L.

x





Allium subhirsutum L.

x

x

x





Alnus glutinosa (L.) Gaertner

x





Alopecurus myosuroides Huds.

x





Althaea officinalis L.

x





Alyssum alyssoides L. (L.)

x

x

x





Alyssum simplex Rudolphi

x

x

x

x

x





Anacamptis pyramidalis (L.) Rich.

x

x





Anagallis arvensis L.

x





Anagallis foemina Mill.

x

x





Anthemis arvensis L.

x





Anthoxanthum odoratum L.

x

x





Anthyllis vulneraria L. subsp. praepropera (A.Kern.) Bornm.

x

x

x





Arabis hirsuta (L.) Scop.

x

x

x

x

x

x





Arabis turrita L.

x

x





Arabis verna (L.) R. Br.

x

x

x





Arbutus unedo L.

x





Arenaria serpyllifolia agg.

x

x

x

x

x

x

x





Argyrolobium zanonii (Turra) P. W. Ball

x

x





Arisarum vulgare O.Targ.Tozz.

x





Aristolochia clematitis L.

x

x





Aristolochia rotunda L.

x





Arthrocnemum fructicosum (L.) Moq.

x

x





Arum italicum Mill.

x

x

x

x

x

x





Arum nigrum Schott

x

x

x





Arundo donax L.

x





Asparagus acutifolius L.

x

x

x

x

x

x

x





Asphodeline lutea (L.) Rchb.

x

x





Asphodelus aestivus Brot.

x

x

x





Asphodelus fistulosus L.

x





Asplenium ceterach L.

x

x

x

x

x

x





Asplenium onopteris L.

x





11



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Asplenium ruta-muraria L.

x





Asplenium trichomanes L.

x

x

x

x

x

x





Aster tripolium L.

x





Asterolinon linum-stellatum (L.) Duby

x

x

x





Astragalus hamosus L.

x

x

x

x

x

x





Aurinia sinuata (L.) Griseb.

x

x





Avena barbata Pott ex Link

x

x

x

x

x

x

x





Avena sterilis L.

x

x

x

x

x





Barlia robertiana (Loisel.) Greuter

x





Bellis perennis L.

x

x





Berteroa mutabilis (Vent.) DC.

x





Biscutella cichorifolia Loisel.

x





Bituminaria bituminosa (L.) Stirton

x

x

x

x

x

x





Blackstonia perfoliata (L.) Huds.

x





Bombycilaena erecta (L.) Smoljan.

x

x

x





Brachypodium distachyon (L.) P.Beauv.

x

x

x





Brachypodium retusum (Pers.) P.Beauv.

x

x

x

x

x

x





Brachypodium rupestre (Host) Roem. et Schult.

x





Briza maxima L.

x

x

x

x

x

x





Bromus diandrus Roth

x

x





Bromus erectus Huds. ssp. condensatus (Hack.) Asch. et Graebn.

x





Bromus hordeaceus L.

x

x

x





Bromus madritensis L.

x

x

x

x

x

x

x





Bromus sterilis L.

x

x

x





Bryonia alba L.

x





Bunias erucago L.

x

x





Bunium ferulaceum S.S.

x

x





Calepina irregularis (Asso) Thell.

x

x





Calystegia sepium (L.) R. Br.

x

x





Campanula erinus L.

x

x

x

x

x





Campanula pyramidalis L.

x

x

x

x

x

x





Campanula lingulata Waldst. & Kit.

x

x

x

x





Capsella bursa-pastoris (L.) Medik.

x

x





Cardamine hirsuta L.

x

x





Cardamine maritima Port. ex DC.

x





Carduus macrocephalus Desf.

x





Carduus pycnocephalus L.

x

x

x

x

x





Carex acuta L.

x





Carex divulsa Stokes

x

x

x





Carex elata All.

x





Carex extensa Gooden.

x





Carex flacca Schreb.

x





Carex hallerana Asso

x

x

x

x

x





12



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Carex hirta L.

x





Carex otrubae Podp.

x

x





Carex pendula Huds.

x





Carex punctata Gaudin

x





Carex riparia Curtis

x





Carlina corymbosa L.

x

x

x

x

x

x





Carthamus lanatus L.

x





Celtis australis L.

x

x

x

x

x





Centaurium erythraea Rafn.

x





Cerastium brachypetalum Pers.

x

x

x

x

x

x





Cerastium fontanum Baumg.

x





Cerastium glomeratum Thuill

x





Cerastium pumilum Curtis ssp . glutinosum (Fries) Jalas

x

x

x





Chelidonium majus L.

x





Chenopodium album agg.

x





Cistus incanus L.

x





Cistus salvifolius L.

x

x





Cladium mariscus (L.) Pohl

x





Clematis flammula L.

x

x

x

x

x

x





Clematis vitalba L.

x





Clematis viticella L.

x





Clinopodium vulgare L.

x

x

x





Clypeola jonthlaspi L.

x

x

x

x





Colutea arborescens L.

x

x

x

x





Convolvulus althaeoides L. ssp. tenuissimus (Sibth. et Sm.)

x

x

x

x

Stace





Convolvulus arvensis L.

x

x





Convolvulus cantabrica L.

x

x

x

x





Cornus mas L.

x





Coronilla emerus L. ssp. emeroides Boiss. et Spruner

x

x

x

x

x

x





Coronilla scorpioides (L.) Koch

x

x

x

x

x





Crataegus monogyna Jacq.

x

x





Crepis neglecta L.

x





Crepis sancta (L.) Babc.

x

x

x

x

x

x





Crithmum maritimum L.

x





Cruciata laevipes Opiz.

x





Crupina crupinastrum (Moris) Vis.

x





Cupressus sempervirens L.

x





Cyclamen repandum Sibth. et Sm.

x

x

x

x





Cymbalaria muralis P.Gaertn., B.Mey. et Scherb.

x





Cynanchum acutum L.

x

x





Cynodon dactylon (L.) Pers.

x

x





Cynoglossum columnae Ten.

x

x

x





13



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Cynoglossum creticum Mill.

x





Cynoglossum officinale L.

x

x





Dactylis glomerata L.

x

x

x

x

x





Dasypyrum villosum (L.) P.Candargy

x

x

x

x

x

x





Desmazeria rigida (L.) Tutin

x

x

x

x

x

x

x





Diplotaxis tenuifolia (L.) DC.

x





Dittrichia viscosa (L.) Greuter

x

x

x

x





Ecballium elaterium (L.) A. Rich.

x

x





Echium italicum L.

x

x





Eleocharis palustris agg.

x





Elymus repens (L.) Gould

x





Ephedra fragilis Desf. ssp. campylopoda (C. A. Mayer) Asch. et

x

x

x

x

Graeb.





Equisetum fluviatile L.

x





Equisetum hyemale L.

x





Equisetum palustre L.

x





Erodium acaule (L.) Becherer et Thell.

x





Erodium cicutarium (L.) Ľ Hér.

x





Erodium malacoides (L.) Ľ Hér.

x

x

x





Erophila verna agg.

x

x

x





Eryngium amethistinum L.

x

x





Eryngium campestre L.

x





Erysimum odoratum Ehrh.

x





Eupatorium cannabinum L.

x





Euphorbia characias L. ssp. wulfenii (Hoppe ex Koch) A. M. Sm.

x

x

x





Euphorbia exigua L.

x

x

x

x





Euphorbia falcata L.

x

x





Euphorbia fragifera Jan

x





Euphorbia helioscopia L.

x

x

x

x

x

x





Euphorbia palustris L.

x





Euphorbia peplus L.

x

x

x

x

x

x





Euphorbia spinosa L.

x

x

x





Festuca arundinacea Schreb.

x





Festuca pratensis Huds.

x

x

x





Ficus carica L.

x

x

x

x

x





Foeniculum vulgare Mill.

x

x

x





Frangula alnus Mill.

x





Frangula rupestris (Scop.) Schur.

x





Fraxinus angustifolia Vahl

x





Fraxinus ornus L.

x

x

x

x





Fritillaria messanensis Raf. ssp. gracilis (Ebel) Rix

x





Fumana ericoides (Cav.) Gand.

x

x

x





Fumaria capreolata L.

x





14



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Fumaria officinalis L.

x

x

x

x





Galium aparine L.

x

x

x

x

x





Galium corrudifolium Vill.

x





Galium rotundifolium L.

x





Genista sylvestris Scop.

x





Geranium columbinum L.

x

x

x

x





Geranium dissectum L.

x

x

x





Geranium lucidum L.

x

x

x

x

x





Geranium purpureum Vill.

x

x

x

x

x

x

x





Geranium pusillum Burm. f.

x

x





Geranium robertianum L.

x





Geranium rotundifolium L.

x

x

x





Gladiolus illyricus W.D.J.Koch

x





Glechoma hirsuta Waldst. et Kit.

x





Glyceria plicata (Fr.) Fr.

x





Halimione portulacoides (L.) Aellen

x

x





Hedera helix L.

x

x

x

x

x





Hedypnois cretica (L.) Dum.Cours.

x





Helianthemum nummularium (L.) Mill.

x

x





Helichrysum italicum (Roth) G.Don

x

x

x





Helictotrichon convolutum (C.Presl) Henrard

x

x

x

x

x





Herniaria hirsuta L.

x





Hesperis laciniata All.

x

x





Hippocrepis comosa L.

x

x





Hippocrepis unisiliquosa L.

x





Hippuris vulgaris L.

x





Hordeum murinum L. ssp. leporinum (Link) Arcang.

x

x

x

x





Hornungia petraea (L.) Rchb.

x





Hyacinthella dalmatica (Baker) Chouard

x





Hymenocarpos circinnatus (L.) Savi

x





Hyparrhenia hirta (L.) Stapf

x

x

x





Hypericum perforatum L.

x





Inula chritmoides L.

x

x

x





Inula verbascifolia (Willd.) Hausskn.

x

x

x

x

x





Iris pseudacorus L.

x

x

x

x





Iris pseudopallida Trinajstić

x

x





Juncus acutiflorus Ehrh. ex Hoffm.

x

x





Juncus acutus L.

x

x

x





Juncus effusus L.

x





Juncus inflexus L.

x





Juncus maritimus Lam.

x





Juniperus oxycedrus L.

x

x

x

x

x

x





Juniperus phoenicea L.

x

x

x





15



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Koeleria sp.

x

x

x

x





Lactuca serriola L.

x





Lagurus ovatus L.

x

x

x





Lamium amplexicaule L.

x

x

x





Lamium purpureum L.

x

x





Lathyrus aphaca L.

x

x

x

x

x

x

x





Lathyrus cicera L.

x

x

x

x

x

x





Lathyrus setifolius L.

x





Lathyrus sphaericus Retz.

x

x

x

x





Laurus nobilis L.

x

x

x

x

x





Lavatera cretica L.

x





Legousia hybrida (L.) Delarbre

x

x

x

x

x





Lemna minor L.

x





Lens nigricans (M.Bieb.)Godr.

x

x

x

x





Leontodon crispus Vill.

x

x

x





Leucojum aestivum L.

x





Limonium angustifolium (Tausch)Degen

x

x





Lithospermum arvense L.

x





Lolium rigidum Gaudin ssp. rigidum Gaudin

x





Lolium rigidum Gaudin ssp. lepturoides (Boiss.) Sennen et

x

x

x

x

Mauricio





Lophochloa cristata (L.) Hyl.

x

x

x

x





Lotus corniculatus L.

x

x

x





Lotus ornithopodioides L.

x

x





Lotus uliginosus Schkuhr

x

x





Lunaria annua L.

x

x





Luzula campestris (L.) DC.

x





Lycopus europaeus L.

x

x





Lysimachia nummularia L.

x





Lythrum salicaria L.

x

x





Malva sylvestris L.

x

x

x





Marrubium incanum Desr.

x

x

x





Marrubium vulgare L.

x

x





Medicago arabica (L.) Huds.

x

x





Medicago disciformis DC.

x





Medicago lupulina L.

x





Medicago minima (L.) Bartal.

x

x

x





Medicago orbicularis (L.) Bartal.

x

x

x

x





Medicago rigidula L. (All.)

x





Medicago sativa L.

x





Melica ciliata L.

x





Melilotus italica (L.) Lam.

x





Mentha aquatica L.

x

x





16



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Mercurialis annua L.

x

x

x

x

x

x





Micromeria juliana (L.) Benth. Ex Rchb

x

x

x

x

x

x

x





Minuartia mediterranea (Link.) K. Malý

x

x

x

x





Miriophyllum sp. L.

x





Misopates orontium (L.) Raf.

x





Moltkia petraea (Tratt.) Griseb.

x

x





Muscari neglectum Guss ex Ten.

x





Muscari botryoides (L.) Mill.

x





Muscari comosum (L.) Mill.

x

x

x

x





Myosotis arvensis (L.) Hill

x

x





Myosotis ramosissima Rochel

x

x

x





Nasturtium officinale R. Br.

x





Nigella damascena L.

x

x

x

x





Nuphar lutea Sibth. et Sm.

x





Nymphaea alba L.

x





Oenanthe silaifolia M. Bieb.

x





Olea europea L.

x

x





Ononis ornithopodioides L.

x





Ononis reclinata L.

x





Onosma echioides L.

x

x





Ophrys scolopax Cav.

x

x





Ophrys sphaegodes Mill.

x





Opopanax chironium (L.) Koch

x

x





Opuntia vulgaris Miller

x





Orchis italica Poir.

x





Orchis laxiflora Lam.

x





Orchis morio L.

x





Orchis provincialis Balb. ssp. pauciflora (Ten.) Camus

x





Orchis purpurea Huds.

x





Orchis quadripunctata Cirillo ex Ten.

x

x

x

x





Orchis tridentata Scop.

x





Orlaya grandiflora (L.) Hoffm.

x

x

x

x

x





Ornithogalum gussonei Ten.

x

x

x

x





Orobanche mutelii F.W.Schultz

x





Orobanche alba Stephan ex Willd.

x





Orobanche minor Sm.

x





Orobanche ramosa L.

x





Ostrya carpinifolia Scop.

x





Osyris alba L.

x

x

x





Oxalis corniculata L.

x





Paliurus spina-christi Mill.

x

x

x

x

x

x

x





Pallenis spinosa (L.) Cass.

x

x





Papaver rhoeas L.

x

x





17



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Parapholis incurva (L.) C .E. Hubb.

x





Parietaria judaica L.

x

x

x

x

x

x

x





Periploca graeca L.

x

x

x

x





Petrorhagia saxifraga (L.) Link

x

x

x

x





Phillyrea latifolia L.

x

x

x

x

x

x





Phleum echinatum Host

x





Phragmites australis (Cav.) Trin ex Steud

x

x

x





Picris hieracioides L.

x





Pinus halepensis Mill.

x

x

x





Pinus pinea L.

x





Piptatherum miliaceum (L.) Coss.

x

x

x





Pistacia lentiscus L.

x

x

x

x

x

x





Pistacia terebinthus L.

x

x

x

x

x

x

x





Plantago afra L.

x





Plantago coronopus L.

x

x





Plantago lanceolata L.

x

x

x

x





Plantago major L.

x

x

x





Poa annua L.

x

x

x





Poa bulbosa L.

x

x

x

x





Poa pratensis L.

x





Poa trivialis L. ssp. sylvicola (Guss.) H.Lindb.

x

x





Polycarpon tetraphyllum (L.) L.

x





Polygala nicaensis Risso ex Koch

x





Polypodium cambricum L.

x

x





Populus nigra L.

x

x





Potamogeton lucens L.

x





Potamogeton nodosus Poir.

x





Potentilla recta L.

x





Potentilla reptans L.

x

x

x





Prasium majus L.

x

x

x

x





Prunus mahaleb L.

x

x

x

x





Puccinellia fasciculata (Torr.) Bicknell

x





Punica granatum L.

x

x

x

x

x

x

x





Pyrus amygdaliformis Vill.

x

x

x

x

x





Quercus ilex L.

x

x

x

x





Quercus pubescens Willd.

x

x

x

x





Ranunculus acris L.

x





Ranunculus chius DC.

x





Ranunculus ficaria L.

x





Ranunculus millefoliatus Vahl.

x

x

x

x





Ranunculus neapolitanus Ten.

x

x

x





Ranunculus repens L.

x





Ranunculus sardous Crantz

x

x

x

x





18



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Reichardia picroides (L.) Roth

x

x

x

x

x

x





Reseda lutea L.

x





Reseda phyteuma L.

x

x





Rhagadiolus stellatus (L.) Gaertn.

x

x

x

x

x

x

x





Rhamnus saxatilis Jacq.

x





Rorippa pyrenaica (Lam.) Reichenb.

x





Rosa canina L.

x

x

x





Rosa sempervirens L.

x

x





Rubia peregrina L.

x

x

x

x

x





Rubus sp. L.

x

x

x

x

x

x





Rumex crispus L.

x





Rumex pulcher L.

x

x

x





Ruscus aculeatus L.

x

x

x

x

x





Ruta chalepensis L.

x





Salicornia europaea L.

x





Salix alba L.

x





Salix caprea L.

x





Salix fragilis L.

x

x





Salix purpurea L.

x





Salvia officinalis L.

x

x

x

x





Salvia verbenaca L.

x

x

x





Satureja montana L.

x

x

x

x

x

x

x





Saxifraga trdactylites L.

x

x

x

x





Scandix pecten-veneris L.

x

x

x

x





Scirpus holoschoenus L.

x





Scirpus lacustris L. ssp. tabernaemontani (C.C.Gmel.) Syme

x

x





Scirpus maritimus L.

x





Scorpiurus muricatus L.

x

x

x





Scorzonera villosa Scop.

x

x





Scrophularia canina L.

x

x

x

x





Scrophularia nodosa L.

x





Securigera cretica (L.) Lassen

x

x

x

x

x





Securigera securidaca (L.) Degen et Dörfl.

x

x

x

x





Sedum hispanicum L.

x

x





Sedum ochroleucum Chaix

x





Sedum rubens L.

x





Sedum telephium L. ssp. maximum (L.) Krock.

x





Senecio vulgaris L.

x

x

x





Sesleria autumnalis (Scop.) F.W.Schultz

x





Sesleria robusta Schott, Nyman et Kotschy

x





Setaria verticillata (L.) P.Beauv.

x





Sherardia arvensis L.

x

x

x

x

x





Silene conica L.

x

x





19



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Silene vulgaris (Moench) Garcke

x





Sisymbrium officinale L. Scop.

x

x

x

x

x





Smilax aspera L.

x

x

x

x

x

x





Sonchus arvensis L.

x

x

x

x

x





Sonchus asper (L.) Hill

x

x

x





Sonchus oleraceus L.

x

x





Spartium junceum L.

x

x

x





Stachys cretica L.

x

x

x

x

x





Stachys spinulosa Sibth.et Sm.

x





Stellaria neglecta Weihe, Bluff et Fingerh.

x





Symphytum officinale L.

x





Symphytum tuberosum L.

x





Tamarix sp.

x

x





Tamus communis L.

x

x

x

x

x

x





Tanacetum cinerariifolium (Trevir.) Sch.Bip.

x





Taraxacum officinale agg.

x

x

x





Teucrium chamaedrys L.

x

x

x

x

x

x

x





Teucrium montanum L.

x





Teucrium polium L.

x

x

x

x

x





Theligonum cynocrambe L.

x

x

x

x

x





Thymus longicaulis C.Presl

x

x





Tordylium apulum L.

x

x

x

x

x

x

x





Tragopogon dubius Scop.

x





Tragopogon porrifolius L.

x

x

x

x





Trifolium angustifolium L.

x

x

x





Trifolium arvense L.

x





Trifolium campestre Schreber

x

x

x

x

x

x





Trifolium nigrescens Viv.

x





Trifolium pratense L.

x





Trifolium repens L.

x

x





Trifolium resupinatum L.

x





Trifolium scabrum L.

x

x

x





Trifolium stellatum L.

x





Trifolium stellatum L.

x

x

x

x

x





Trifolium striatum L.

x

x

x

x





Trifolium subterraneum L.

x

x





Trifolium tomentosum L.

x

x

x





Trigonella esculenta Willd.

x

x

x

x

x





Tulipa sylvestris L.

x





Typha angustifolia L.

x





Typha latifolia L.

x





Umbilicus horizontalis (Guss.) DC.

x

x

x

x





Urospermum picroides (L.) Scop. ex F.W.Schmidt

x

x

x

x

x

x





20



Takson

LOK

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

Utricularia australis R. Br.

x





Valantia muralis L.

x

x

x

x

x

x





Valeriana tuberosa L.

x

x





Valerianella carinata Loisel.

x





Valerianella dentata f. dasycarpa (L.) Pollich

x

x





Valerianella locusta (L.) Laterrade

x





Valerianella muricata (Stiven ex M. Bieb.) J.W.Loudon

x

x





Vallisneria spiralis L.

x





Verbascum phoeniceum L.

x





Verbascum pulverulentum Vill.

x





Verbascum thapsus L.

x





Verbena officinalis L.

x





Veronica anagallis-aquatica L.

x

x





Veronica arvensis L.

x

x

x

x

x





Veronica austriaca L. ssp. jacquinii (Baumg.) Eb.Fisch.

x

x





Veronica cymbalaria Bodard

x

x

x

x





Veronica persica Poir.

x

x

x

x





Viburnum tinus L.

x





Vicia cracca L.

x

x

x

x





Vicia grandiflora Scop.

x





Vicia hirsuta (L.) Gray

x





Vicia hybrida L.

x

x

x





Vicia loisleurii (M. Bieb.) Litv.

x





Vicia melanops Sm.

x

x

x





Vicia parviflora Cav.

x

x

x

x





Vicia sativa L.

x

x

x

x

x





Vicia serratifolia Jacq.

x





Vincetoxicum hirundinaria Medik. ssp. adriaticum (Beck) Markgr.

x

x





Viola arvensis Murray

x





Vitex agnus-castus L.

x

x

x

x

x





Vitis vinifera L.

x

x

x





Vulpia ciliata Dumort.

x

x

x

x





Vulpia fasciculata (Forssk.) Samp.

x





Xanthium strumarium L . ssp. italicum (Moretti) D.Löve

x





21





Po vrsti od leve proti desni:

Slika 3: Italijanska kukavica ( Orchis italica) je razširjena le v najbolj južnih delih Dalmacije.

Slika 4: Skalna moltkovka ( Moltkia petraea) je endemit jugozahodnega dela Balkanskega polotoka.

Slika 5: Drevesna ovijača ( Periploca graeca) je uvrščena v hrvaški rdeči seznam kot ogrožena vrsta (EN).

[Foto: Špela Novak]



VIRI



Blamey, M. & C. Grey-Wilson. 2004. Wild Flowers of the Mediterranean. A & C Black, London

Delforge, P. 2006. Orchids of Europe, North Africa and the Middle East. A & C Black, London

Domac, R. 2002. Flora Hrvatske.Školska Knjiga, Zagreb

Kovačić, S., Nikolić, T., Ruščić, M., Milović, M., Stamenković, V., Mihelj, D., Jasprica, N., Bogdanović, S. & J.

Topić. 2008. Flora jadranske obale i otoka. Školska knjiga, Zagreb, str. 558

Martinčič, A., T. Wraber, N. Jogan, A. Podobnik, B. Turk, B. Vreš, V. Ravnik, B. Frajman, S. Strgulc Krajšek, B.

Trčak, T. Bačič, M. A. Fischer, K. Eler & B. SurinA. 2007. Mala flora Slovenije. Tehniška založba

Slovenije, Ljubljana, str. 967

Nikolić, T., Topić, J. & N. Vuković (Uredniki). 2010. Botanički važna područja Hrvatske. Školska Knjiga, Zagreb

Pignatti, S.1983. Flora d’Italia 1–3. Edagricole, Bologna

Tutin, T. G., Heywood V. H., Burges N. A., Valentine D. H., Walters S. M. & D. A. Webb. 2001. Flora Europaea

on CD-rom. Cambridge: Cambridge University Press





22



POROČILO O DELU SKUPINE ZA PAJKE



Klemen ČANDEK





Udeleženci: Klemen Čandek (vodja), Anja Peternel, Matevž Koršič, Gregor Pretnar, Kaja Zavodnik





UVOD



Ekosistemi Jadrana, ki so tokrat potekali na delti Neretve na Hrvaškem, so nam postregli z

raznolikimi in zanimivimi habitati za pajke, saj so bile v bližini reke, jezera, morje, jame,

agrarni nasadi in toplo podnebje. Pajke namreč najdemo v skoraj vseh kopenskih habitatih,

tudi v ekstremnih kot so puščave, vrhovi gora in območje plimovanja, manjkajo le na

skrajnem severu in jugu Zemlje. Vrsto Argyroneta aquatica najdemo celo v stoječih sladkih

vodah (Foelix 2011).



Z več kot 44000 opisanimi vrstami (Platnick 2013) so pajki zelo pestra skupina organizmov

in se uvrščajo na sedmo mesto vseh živalskih redov glede na število vrst (Coddington & Levi

1991). So najrazličnejših oblik, velikosti pa nihajo od 0,43 mm ( Patu marplesi) do več kot

280 mm ( Theraphosa blondi). Kot obligatni plenilci igrajo pomembno ekološko vlogo v vseh

kopenskih ekosistemih ter so pomembni pri biokontroli žuželk (Foelix 2011). Danes je znana

le ena pretežno rastlinojeda vrsta iz skupine skakačev (Salticidae), Bagheera kiplingi

(Meehan et al. 2009).



Na taboru se nismo nadejali takih eksotičnih najdb, smo pa pričakovali veliko pogostih vrst in

morda kakšne redkejše z zanimivim vedenjem, ki bi ga lahko opazovali.



METODE



Ker nismo imeli dovoljenja za usmrtitev pajkov v etanolu, smo uporabljali le živolovne

metode, te pa izključujejo tudi uporabo pasti, ki smo jih spoznali le teoretično.



Uporabljali smo selektivne in neselektivne metode vzorčenja. Selektivno smo pajke nabirali

ročno, s pincetami in ekshaustorji (gumijasta cev s filtrom, v katero posesaš pajka),

predvsem pod kamenjem, za lubjem, v zemlji in drugje, kjer so bile neselektivne metode

težje izvedljive. Najpogosteje smo uporabljali lovilne žaklje za pajke - »kečerje«, ki so

učinkoviti predvsem za vzorčenje na travnikih. Po vzorčenju smo iz lovilnega žaklja z

mešanim naborom vrst z ekshaustorji izbrali odrasle pajke in si jih ogledali v steklenih ali

plastičnih posodicah. Za podroben ogled smo uporabljali tudi mala povečevalna stekla.

Uporabili smo tudi metodo za vzorčenje dreves in grmovja (»beating«), kjer smo otresali veje

rastlin nad belim platnom ali svetlim narobe obrnjenim dežnikom. Tu so se zbirali

nevretenčarji, izmed katerih smo selektivno izbirali pajke. Sejali smo tudi listno steljo in mah.

V sejalnik smo naložili material z gozdnih tal ter močno stresali nekaj minut. Presejani

material smo stresli na belo platno, s katerega smo polovili pajke. Ulovljene pajke smo po

ogledu spustili.





23



REZULTATI



Navedene so prepoznane družine z desetih lokacij. Kjer smo prepoznali tudi rod ali vrsto, je

to navedeno v oklepaju za družino.



Lokacija 1 – Vznožje hriba, 1 km SZ od kampa Rio, Opuzen

Seznam družin:

 Agelenidae

 Araneidae ( Mangora acalypha)

 Eresidae ( Eresus sandaliatus)

 Scytodidae ( Scytodes thoracica)

 Linyphiidae

 Theridiidae

 Thomisidae ( Xysticus, Thomisus onustus)

 Pisauridae ( Pisaura mirabilis)

 Lycosidae ( Pardosa)

 Oxyopidae

 Salticidae ( Heliophanus, Evarcha)

 Sparassidae ( Micrommata virescens)

 Segestriidae



Lokacija 2 – Vrh hriba, 1 km SZ od kampa Rio, Opuzen

Seznam družin:

 Agelenidae

 Araneidae

 Linyphiidae

 Salticidae

 Pholcidae

 Theridiidae



Lokacija 3 – Travnik ob morju, 100 m – 200 m SZ od kampa Rio, Opuzen

Seznam družin:

 Agelenidae

 Araneidae ( Mangora acalypha)

 Linyphiidae

 Thomisidae ( Thomisus onustus)

 Pisauridae ( Pisaura mirabilis)

 Lycosidae ( Pardosa)

 Oxyopidae

 Salticidae ( Heliophanus, Evarcha)

 Sparassidae ( Micrommata virescens)



Lokacija 4 – Travnik ob cesti Pržinovac, Opuzen

Seznam družin:

 Araneidae ( Mangora acalypha)

 Linyphiidae



24



 Thomisidae ( Thomisus onustus)

 Pisauridae ( Pisaura mirabilis)

 Lycosidae ( Pardosa)

 Salticidae

 Sparassidae ( Micrommata virescens)



Lokacija 5 – Makadamski odcep iz glavne ceste, po križišču za naselje Otok. Prejšnje

naselje Trn.

Seznam družin:

 Agelenidae

 Araneidae ( Gibbaranea, Cyclosa)

 Scytodidae ( Scytodes thoracica)

 Linyphiidae

 Theridiidae

 Lycosidae ( Pardosa, Alopecosa)

 Salticidae ( Heliophanus, Evarcha)

 Amaurobidae

 Gnaphosidae

 Segestriidae

 Pholcidae

 Oecobidae ( Uroctea)



Lokacija 6 – Jezero Modro Oko

Seznam družin:

 Agelenidae

 Araneidae ( Mangora acalypha)

 Linyphiidae

 Theridiidae

 Thomisidae ( Xysticus, Thomisus onustus, Synema globosum)

 Pisauridae ( Dolomedes, Pisaura mirabilis)

 Lycosidae ( Pardosa, Alopecosa)

 Oxyopidae

 Salticidae ( Heliophanus, Evarcha)

 Sparassidae ( Micrommata virescens)



Lokacija 7 – Kamnolom, od jezera Modro Oko cca. 5 min vožnje proti naselju Kula

Norinska

Seznam družin:

 Salticidae ( Heliophanus, Evarcha, Philaeus)

 Pholcidae

 Scytodidae ( Scytodes thoracica)

 Segestriidae

 Linyphiidae

 Agelenidae

 Thomisidae ( Xysticus, Thomisus onustus)





25



Lokacija 8 – Jama/tunel, Peričko blato

Seznam družin:

 Tetragnathidae ( Meta)

 Theridiidae



Lokacija 9 – Kamp Rio (dan), Opuzen

Seznam družin:

 Agelenidae

 Araneidae ( Larinoides, Mangora acalypha)

 Linyphiidae

 Theridiidae

 Thomisidae ( Xysticus, Thomisus onustus)

 Pisauridae ( Pisaura mirabilis)

 Lycosidae ( Pardosa)

 Oxyopidae

 Salticidae ( Heliophanus, Evarcha)

 Sparassidae ( Micrommata virescens)

 Gnaphosidae

 Pholcidae

 Tetragnathidae



Lokacija 10 – Kamp Rio (noč), Opuzen

Seznam družin:

 Segestriidae

 Theridiidae ( Steatoda)

 Lycosidae

 Uloboridae

 Pholcidae

 Linyphiidae

 Dictynidae

 Tetragnathidae



DISKUSIJA



Živolovne metode so v veliki večini onemogočale zanesljivo identifikacijo pajkov do vrste. Z

udeleženci pajkarske skupine smo zato spoznali lastnosti številnih družin pajkov, se jih

naučili prepoznati in si ogledali različna vedenja. Spoznali smo tudi metode lova in si ogledali

osnovno literaturo za identifikacijo.



Med zanimivejšimi pajki, ki smo jih našli, bi izpostavil vrsto Meta menardi, ki živi v in ob

vhodih v jame, mi pa smo jo našli v zapuščenem tunelu (lokacija 8). Scytodes thoracica ima

zelo zanimivo plenilsko vedenje, saj na svoj plen pljune mešanico lepljive svile in strupa ter

plen tako imobilizira. Od tod tudi njegovo nestrokovno ime »pljuvajoči pajek«. Uroctea

durandi ima zelo značilen vzorec na hrbtni strani zadka in je pajek, ki ga najdemo le v precej

toplih območjih. Plete zanimive šotoraste mreže v katerih se zadržuje, ko ni aktiven. Za

konec še Eresus sandaliatus, ki ima prav tako značilen in lep vzorec na hrbtni strani zadka in



26



ga redko najdemo. Ta značilen vzorec najdemo le pri samcih, samice pa so običajno

povsem temne.



VIRI



Coddington J. A., Levi H. W. 1991. Systematics and Evolution of Spiders (Araneae). Annual Review of Ecology

and Systematics, 22:565-592

Foelix R. F. 2011. Biology of spiders. 3rd ed. New York, Oxford University Press, str. 432

Meehan

C.

J.,

Olson

E.

J.,

Reudink

M.

W.,

Kyser

T.

K.,

Curry

R.

L.

2009.

Herbivory

in

a

spider

through

exploitation

of

an

ant–plant

mutualism

Current Biology, 19(19):892-893

Platnick N. I. 2013. The world spider catalog, version 14.0. American Museum of Natural History.

http://research.amnh.org/iz/spiders/catalog/ (23. jul. 2013)





27



POROČILO O DELU SKUPINE ZA KAČJE PASTIRJE



Damjan VINKO





Slika 1: Nika in kačji pastir. [Foto: Damjan Vinko]



Slovenska 14, SI-1234 Mengeš

damjan.vinko@gmail.com



Udeleženci: Damjan Vinko (vodja), Ida Djurdjevič, Nina Erbida, Eva Lasič, Urška Pristovšek, Klavdija

Šuen, Ana Tratnik, Katja Vrabec, Nika Zaletelj



Abstract: We present the list of dragonfly fauna of lower Neretva river which was made between 24th

and 30 th April during biology students' spring camp Ekosistemi Jadrana – Delta Neretve 2011 where

also group for dragonflies worked. On the basis of the collected specimens, a total of 17 species of

the order Odonata were established. Among interesting records the confirmation of the presence of

Anax ephippiger as newly registered for the fauna of the area and Libellula quadrimaculata which was rediscovered after more than 150 years should be mentioned.





UVOD



Območje Neretve je, kar se tiče pojavljanja kačjih pastirjev, eno bolj raziskanih področij na

Balkanu, čeprav je bilo vsega skupaj objavljenih šele slabih 16 prispevkov in še ti pričajo o

rezultatih, zbranih v podobnih mesecih. Slednje dejstvo žal bolj priča o tem, da so ostali

predeli Hrvaške tako slabo raziskani. Sicer pa se ta južni predel Hrvaške ponaša z najdbami

48 vrst kačjih pastirjev, čeprav je na tem seznamu med drugim tudi nekaj vrst, za katere so

podatki zelo dvomljivi, zato bi realneje lahko ocenili, da so na območju spodnjega toka

Neretve do sedaj opazili 44 vrst kačjih pastirjev.



Hkrati živi na področju Neretve 65% vseh hrvaških vrst kačjih pastirjev, kar nakazuje, da je

naše raziskovalno območje glede biodiverzitete kačjih pastirjev izjemno bogato in

pomembno za ohranitev tako na nacionalnem, kot tudi na evropskem nivoju.





28



METODE



Pri delu smo uporabili običajne metode lova - metuljnice za

lovljenje odraslih osebkov, vodne mreže za vzorčenje ličink ter

pozorno oko in trda kolena za pobiranje levov. Terensko delo

smo opravljali vsak nedeževen dan od 11h pa do 17h.



Tekom terenskega dela smo tako iskali odrasle kačje pastirje in

njihove leve, pozorni pa smo bili tudi na koleslje in odlaganje

jajc. Odrasle osebke smo določili že tekom terenskega dela,

determinacijo ličink, ki jih sicer nismo povsod iskali, pa smo

prepustili mentorju za čas po taboru.

Slika 2: Vesela udeleženka. [Foto: Ana Tratnik]



V okviru tabora smo pregledali sledeče lokacije: rečne kanale od Opuzna proti Blacam,

Bačinska jezera, jezero Modro oko in njemu bližnje kanale, poplavljen travnik na območju

Banje, reko Matico, različna vodna zajetja na območju Struge, trstišče v Mihalju in Blacah.



REZULTATI



V nadaljevanju so prikazani rezultati odonatološkega dela izključno naše skupine. Seznam

vrst (tabela 1) morda ni zaključen, saj v času priprave poročila vseh ličink še nismo določili.



Tabela 1: Seznam opaženih vrst odraslih kačjih pastirjev s pripisom hrvaških imen in klasifikacijo ogroženosti v

okviru delovanja naše skupine.



Calopteryx virgo

modra konjska smrt



Calopteryx splendens

prugasta konjska smrt



Sympecma fusca

zimska djeva



Platycnemis pennipes

bjelonoga potočnica



Coenagrion puella

mala vodendjevojčica



Coenagrion pulchellum

ljupka vodendjevojčica

NT

Ischnura elegans

velika mora



Ceriagrion tenellum

mala crvendjevojčica

VU

Aeshna isoceles

žuti ban

NT

Anax ephippiger

grof skitnica

VU

Anax parthenope

mali car

NT

Brachytron pratense

Proljetni kraljević



Gomphus vulgatissimus

crni regoč



Libellula quadrimaculata

vilin dvopjeg



Libellula fulva

vilin dorat



Orthetrum cancellatum

veliki vilenjak



Crocothemis erythraea

vatreni jurišnik





DISKUSIJA



Odonatološka skupina, kljub odlični lokaciji za tabor, letos ni imela ravno najboljše sreče z

ulovom glede na pričakovano, saj se je zaradi tamkajšnjega podnebja sezona za kačje

pastirje šele pričela. Tako smo bili v prvih dneh priča dejanskemu pričetku sezone z





29



zabeleženjem malega števila vrst, nato pa se nam je v sredini tabora nasmehnila sreča z

dvema zelo vročima dnevoma, ki sta vplivala na pojavljanje še drugih vrst v sicer manjšem

številu. A razlika tekom dni je bila na taboru očitna.



Zaradi občasnih ploh smo si tako brez težav lahko vzeli čas tudi za igranje taroka, pogovore

o smislu študija biologije, o možnostih zaposlovanja biologov in o naravovarstveni politiki na

primerih kačjih pastirjev. Za vse ostale udeležence tabora, poleg nas seveda, pa bo

zagotovo ostal nepozaben zadnji taborski večer, ko se je skupina dokončno preoblikovala v

Skupino za razvrat in s »slammerji« pokazala, kaj zmore. Uspelo nam je in ob tem smo se

imeli odlično!



Slika 3: Poglej, kaj sem našla! [Foto: Ana Tratnik]



V času tabora smo zabeležili 17 vrst kačjih pastirjev iz 7 družin in 13

rodov (tabela 1), kar je v spomladanskem času dober izplen. Glede

na zoogeografsko razdelitev prevladuje evrosibirski tip, znotraj

katerega s 6 vrstami prevladuje evrosibirsko-mediteranska skupina.



Na zadnji terenski dan, ko smo skupino razdelili na raziskovalce

trstičja in raziskovalce potencialnih kalov, ki so se sicer izkazali za

betonske vodnjake, smo v trstičju pred Blacami našli osamljenega

zrelega samca afriškega minljivca ( Anax ephippiger), ki nam je hkrati prinesel novo vrsto za

proučevano območje.



Pri lisastem ploščcu ( Libellula quadrimaculata) pa ne gre za novo vrsto za območje, temveč

za vrsto, ki je znova najdena po več kot 150 letih. Razlog, zakaj v vsem tem času ni moč

najti objave o pojavljanju te vrste na območju Neretve, nam je ostal neznanka. Je pa

potrebno poudariti, da obstajajo tudi zabeležke, da vrste na območju zagotovo ni.



Razveselili smo se tudi treh še povsem svežih osebkov rdečega voščenca ( Ceriagrion

tenellum), ki smo jih našli na poplavljenem travniku blizu naselja Vijac.



Kljub nekaj že opravljenega raziskovalnega dela, se lahko na porečju Neretve skriva še

marsikaj odonatološko zanimivega. Na to lahko sklepamo na podlagi večih dejstev, od tega

da so npr. že samo modrega bleščavca ( Calopteryx virgo) tu prvič našli pred dobrim

desetletjem, da popotnega porečnika ( Gomphus vulgatissimus) v recentnih raziskavah niso

beležili, pa vse do tega, da smo mi povsem izven prave odonatološke sezone, na vetroven

dan, našli novo vrsto za območje.



ZAHVALA



Organizacija dela na taboru bi bila težja, če ne bi bilo pomoči drugih mentorjev, ki so nam

posojali lastne zemljevide – hvala Bii, Lei in Petru. Hvala vsem, ki ste nam v tabor prinašali

dodatne informacije o pojavljanju kačjih pastirjev, še posebej Lei, Bi in Toniju oz. njihovim

udeležencem.





30





Slika 4: Lahko noč... [Foto: Ana Tratnik]





Slika 5: Kačjepatirci. [Foto: Nina Erbida]





31



POROČILO O DELU SKUPINE ZA METULJE



Bia RAKAR





bia.rakar@gmail.com



Udeleženci: Bia Rakar (vodja), Urša Remic, Ivan Kljun, Tamara Erhatič, Vid Švara





UVOD



Tekom tabora smo se ukvarjali s popisom dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera)

delte Neretve. Z našimi raziskavami smo želeli ovrednotiti pestrost, dopolniti poznavanje

razširjenosti dnevnih metuljev okolice delte Neretve in pridobiti tudi nove podatke o

razširjenosti vrst Danaus chrysippus, Papilio alexanor, Proterebia afra, Euchloe ausonia in

Lycaena ottomana.



Na Hrvaškem so popisali 186 vrst dnevnih metuljev (Lorković 1989, 1993; Lorković et al.

1992; Sala & Bollino 1994). Od tega so jih kar 117 (65%) našli na Velebitu. Popisi metuljev

na delti Neretve niso znani oz. niso objavljeni, zato si za primerjavo lahko pomagamo s

podatki o popisih južnega Velebita, ki geografsko sega skoraj do Delte.



Kar se tiče posameznih delov Velebita, je največje število vrst registriranih v favni severnega

(100), znatno manj v favnah srednjega (67) in južnega (60) Velebita. Ti podatki ne kažejo

toliko na razlike v bogastvu in favnistični sestavi, ampak prednostno na znatno manjšo

stopnjo raziskanosti Rhopalocerov srednjega in južnega Velebita. V tem prostoru niso

zabeležene niti povsem običajne vrste, ki so vsekakor elementi velebitske favne: Papilio

machaon L., Gonepteryx cleopatra L., Inachis io L., Melanargia larissa Gey. in drugi, tako da lahko zaključimo, da je raziskanost tega področja le okoli 50%, kar je znatno manj kot

raziskanost severnega Velebita (okoli 90%). Na področju Nacionalnega parka "Paklenica"

(južni Velebit) je zabeleženih le 21 vrst (manj kot tretjina potencialne favne), kar nakazuje na

veliko neraziskanost Rhopalocerov tega edinega nacionalnega parka na prostoru Velebita

(http://www.botanic.hr/cisb/doc/fauna/leptiri/diskus&z.htm).





Sliki 1 in 2: Terenjenje. [Foto: Vid Švara]





32





METODE DELA



V obdobju od 24. do 30. aprila 2011 smo v vseh vremensko ugodnih dneh opravili

transektne popise različnih habitatnih tipov. Pogoji, ki smo jih upoštevali pri izbiri vremensko

ugodnih dni za popis so bili naslednji: temperatura v senci je morala biti višja od 17 oC in

vsaj 60% časa terenskega obhoda je moralo biti pretežno sončno. Osebke smo lovili z

metuljnicami, jih določili, v primeru težav pri določanju smo jih fotografirali in nato izpustili na

mestu ulova.



Izbirali smo raznolike lokacije popisov: obale (delno zaraščena, ruderalna območja), kraška

polja, stik vlažnega in skalnatega habitata, pobočja z zaraščenimi skalami ter apnenčasta

pobočja. Poleg delte Neretve smo se 29.4. s skupino za male sesalce, ki jo je vodil Toni

Koren, odpravili še v Bosno, kjer smo popisali 2 lokaciji.



Lokacije popisa:



1. obala od campa Rio proti Pločam, 2m nmV, peščena obala, termofilni travniki,

43°00'05,25''S, 17°28'56,78'', 24.4.2011

2. Desne, Marevine, pod vrhom Desne, 20m nmV, termofilno pobočje, 25.4.2011,

Desne, Marevine, pod vrhom Desne, 20m nmV, 43°02'19,78''S, 17°34'30,67''V

3. Desne, Strimen, 8m nmV, termofilni travniki, pobočja, 25.4.2011, Desne, Strimen, 8m

nmV, 43°03'50,10''S, 17°13'31,24''V

4. Modro oko, 11m nmV, vlažni tavnik, 25.4.2011, Modro oko, 11m nmV,

43°03'50,10''S, 17°'3'35,72''V

5. Slano, termofilno pobočje, 26.4.2011, Slano

6. Staševica, 22m nmV, stik polij (obdelanih površin) in krasa, 27.4.2011, Staševica,

22m nmV, 43°08'16,20''S, 17°25'53,36''V

7. Spilica, 26m nmV, stik polij (obdelanih površin) in krasa, 27.4.2011, Spilica, 26m

nmV, 43°08'01,93''S, 17°26'09,18''V

8. Makovi, 41m nmV, kraški termofilni travnik, stik z delno zapuščenimi obdelovalnimi

površinami, 27.4.2011, Makovi, 41m nmV, 43°06'44,51''S, 17°26'46,44''V

9. Dubravica, pred smetiščem, 48m nmV, termofilni travnik, 28.4.2011, Dubravica, pred

smetiščem, 48m nmV, 43°01'34,48' S, 17°38'58,74''V

10. Dubravica, pri deponiji, 50m nmV, termofilni travnik, 28.4.2011, Dubravica, pri

deponiji, 50m nmV, 43°01'56,22''S, 17°38'59,69''V

11. Dubravica, naprej od deponije, 51m nmV, termofilni travnik, 28.4.2011, Dubravica,

naprej od deponije, 51m nmV, 43°02'02,86''S, 17°39'43,92''V



Tabela 1: Seznam vrst za posamezne lokacije

Lokacija

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

Seznam vrst





Papilonidae





Iphiclides podalirius

+

+

+

+

-

-

+

+

-

+

+

Papilio machaon

+

-

-

-

-

+

-

+

-

+

+

Zerinthya polyxena

-

-

-

+

-

-

-

-

-

-

-

Pieridae:





33



Pieris brassicae

+

-

+

+

+

+

-

+

+

+

-

Lokacija

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

Pieris mannii

+

+

+

+

+

+

+

+

-

-

+

Pieris rapae

-

-

+

-

-

+

-

-

-

+

+

Pieris napi

-

-

-

-

-

-

-

+

-

-

-

Pontia daplidice

-

-

-

-

-

+

-

-

-

-

-

Antocharis cardamines

+

+

+

+

-

+

+

+

+

+

+

Gonepteryx rhamni

+

-

+

+

-

+

+

+

-

+

+

Colias alfacarensis

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

Colias crocea

-

+

+

+

-

-

+

+

-

-

+

Leptidea sinapis

+

+

+

+

-

-

+

+

-

+

-

Lycenidae





Callophrys rubi

-

+

+

-

-

-

-

-

-

+

+

Lycaena phleas

-

-

+

-

-

-

-

-

-

-

-

Celastrina argiolus

+

+

+

-

-

-

-

+

+

-

-

Scoliantides orion

-

-

-

+

+

-

-

-

-

-

-

Aricia agestis

+

+

+

+

-

+

-

-

+

+

+

Glaucopsiche alexis

-

+

+

-

-

-

+

+

+

-

-

Lysandra bellargus

-

-

-

-

-

-

+

-

-

-

-

Polliomatus icarus

+

+

+

+

+

-

+

+

+

+

+

Nymphalidae





Issoria lathonia

-

-

-

-

-

-

-

+

-

-

-

Coenonympha pamphlius

-

-

-

-

-

-

+

+

+

+

+

Nymphalis antiopa

-

-

+

-

-

-

-

-

-

-

-

Limenitis reducta

-

-

+

+

-

+

-

-

-

+

-

Vanessa atalanta

+

+

+

-

-

-

-

-

+

-

-

Vanessa cardui

-

-

+

-

-

-

-

-

-

-

-

Melitaea cinxia

-

-

+

+

-

-

-

-

-

-

-

Pararge aegeria

+

+

-

+

+

-

-

-

-

-

-

Lassiomara maera

-

-

+

-

-

-

+

+

+

+

-

Lassiomata megera

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

+

Hespiriidae





Carcharodus alceae

+

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-





Slika 3: Lokacije popisov



34



V zadnjih dveh dneh tabora smo se pridružili skupini za male sesalce, ki jo je vodil Toni

Koren, tekom popisov (v Bosni in okolici Delte Neretve) smo zabeležili še prisotnost

naslednjih vrst: Pieridae: Pieris ergae, Hesperidae: Pyrgus sidae, Pyrgus alveus, Pyrgus

malvae in Erynnis tages.



DISKUSIJA



Na 11 lokacijah smo popisali 33 vrst dnevnih metuljev. Dva dneva smo se pridružili skupini

za sesalce, s katero smo popisali še 5 lokacij (2 lokaciji v Bosni, 3 v okolici delte Neretve),

opazili smo še 5 dodatnih vrst.



Popisovali smo zlasti temofilne travnike, termofilna poraščena pobočja ter stik krasa z

obdelovalnimi površinami, zgolj ena popisana lokacija je bila ruderalna obala. Zaradi

neugodnih vremenskih razmer smo opravili manj popisov, kot smo nameravali, izpustili smo

zlasti popise na višjih apnenčastih pobočjih.



Odsotnost vrst, ki so jih našli na južnem Velebitu in ki jih mi nismo našli, lahko pripišemo

omejenemu obdobju popisovanja (le 1 teden v drugi polovici aprila). Popisali smo lahko le

vrste, ki se pojavljajo spomladi. Spustili smo tudi popise višjih apnenčastih pobočij, kjer bi

lahko našli vrste iz rodu Erebia in mnogo drugih vrst, ki jih na nižjih nadmorskih višinah ne

najdemo tako pogosto. Poleg tega pa lahko odstopanja od podatkov za južni Velebit

pripišemo tudi oddaljenosti, saj smo mi popisovali na delti Neretve, za katero pa ni

objavljenih popisov dnevnih metuljev.



Iskanih vrst: Danaus chrysippus, Papilio alexanor, Proterebia afra, Euchloe ausonia in

Lycaena ottomana žal nismo našli. Je pa število popisanih vrst (38) za spomladansko

obdobje kar zadovoljivo.



VIRI



Ivo Babić et al. 1999. Turistički vodič HRVATSKI JADRAN, Kulturne i prirodne znamenitosti, Zagreb

Bellmann H.: Naše in srednjeevropske žuželke

Ivan Jurić. 1998. Dalmacija JUŽNA HRVATSKA, Zagreb

Tristan Lafranchis. 2004. Butterflies of Europe; DIATHEO, France

Slavko Polak. 2009. Metulji Notranjske in Primorske, Slikovni priročnik za določanje dnevnih metuljev v naravi, Notranjski muzej Postojna, Postojna in Notranjski regijski park, Cerknica

Tolman T., Lewington R. 1997. Collins field guide Butterflies of Britain and Europe. HarperCollins publishers, London, str. 320

URL1: http://puo.mzopu.hr/UserDocsImages/Sazetak_22_11_2010_4.pdf

URL2: http://www.min-kulture.hr/userdocsimages/priroda/4th_NR%20to%20CBD.pdf

URL3: http://www.panda.org/downloads/hd_final_report_2008.pdf

URL4: http://www.botanic.hr/cisb/doc/fauna/leptiri/diskus&z.htm





35



POROČILO O DELU SKUPINE ZA PLAZILCE



Katarina DRAŠLER





Udeleženci: Katarina Drašler (vodja), Špela Borko, Petra Dolinar, Nuša Hrga, Nastja Kosor, Ema

Leban, Tjaša Lukanc, Tamara Pezič, David Škufca





UVOD



Med 23.4.2011 in 1.5.2011 je potekal spomladanski raziskovalni tabor za študente biologije

blizu mesta Opuzen, na delti reke Neretve. Na taboru je delovala tudi skupina za plazilce.

Udeleženci skupine za plazilce so se učili prepoznavanja vrst plazilcev, varnega rokovanja s

plazilci in se spoznavali z biologijo in ekologijo ter metodami preučevanja plazilcev. Delo je

potekalo predvsem na terenu, kjer smo raziskovali razširjenost posameznih vrst. Na

območju delte Neretve živi vsaj 21 vrst plazilcev (Gasc et al. 1997), mi pa smo jih popisali

11.





Slika 1: Udeleženci z veliko in zelo smrdečo belouško. [Foto: Katarina Drašler]



METODE DELA



Terensko delo je potekalo v okolici delte Neretve. Iskali in pregledovali smo takšne lokacije,

za katere smo ocenili, da so primerno življenjsko okolje plazilcev. To so bila predvsem

prisojna pobočja, grmišča, kamnite ograje, skalne stene, suhi in vlažni travniki, mlake,

bregovi rek… Za različne vrste so primerna življenjska okolja različna, zato smo poskušali

pregledati čim več različnih življenjskih okolij.





36



Vse najdene plazilce smo poskušali določiti do vrste. V prvih dneh smo vsak osebek

poskušali ujeti. Kuščarice smo lovili s pomočjo zank iz sukanca ali sintetične niti, ki se s

počasnimi gibi nataknejo kuščarici okoli vratu. Pred začetkom terenskega dela si je vsak

udeleženec naredil svojo zanko. Želve in kače (razen strupenjač) smo lovili z rokami. Za

nekatere agresivnejše vrste kač smo uporabili zaščitne usnjene rokavice. Izvedli smo tudi

dva večerna terena, kjer smo s pomočjo svetilk iskali nočno aktivne plazilce. Pri ulovljenih

osebkih smo si pogledali določevalne znake in jih določili s pomočjo določevalnih ključev

(Arnold 2004, Kwet 2009, Mršić 1997, Tome 1999). Kjer je bilo mogoče, smo določili tudi

spol in starostni razred (juvenilni osebek, subadultni osebek, adultni osebek). Na nekaterih

kačah smo izvedli tudi nekaj morfometričnih meritev.



Vse ujete osebke smo nepoškodovane spustili na mestu ulova. Ko so se udeleženci že

nekoliko izurili v prepoznavanju vrst, smo osebke samo fotografirali, kar je zadostovalo za

potrditev vrste. Iskali smo tudi kačje leve in mrtve osebke, ki smo jih s pomočjo določevalnih

ključev poskušali določiti do vrste. Za vsako najdbo smo določili lokacijo s pomočjo GPS-a.



Ob za plazilce neprimernem vremenu smo se teoretično spoznali z nekaterimi značilnostmi

posameznih vrst, ter se posvetili določanju kačjih levov.





Slika 2: Teoretično usposabljanje

udeležencev. [Foto: Katarina Drašler]





Slika 3: Udeleženci pri merjenju belice. [Foto: Katarina Drašler]





37



REZULTATI IN DISKUSIJA



Tekom tabora smo zabeležili 11 vrst plazilcev. Najpogostejši vrsti sta bili kraška kuščarica

( Podarcis melisellensis) in blavor ( Pseudopus apodus).





Slika 2: Kraška kuščarica. [Foto: Katarina Drašler]



Med bolj zanimive najdbe pa spada najdba turških gekonov ( Hemidactylus turcicus). Večina

udeležencev je namreč prvič videla gekone, ki se od kuščaric razlikujejo po številnih

lastnostih, med drugim se tudi oglašajo. Poleg tega pa je bilo zanimivo tudi iskanje gekonov

s pomočjo svetilk, saj so to nočno aktivne živali. V nočnem času smo iskali tudi mačjeoko

kačo ( Telescopus fallax), vendar je nismo našli. Zanimive so bile tudi želve, grške kornjače

( Testudo hermanni), ki so v visoki travi za seboj puščale sledove gibanja – poležano travo.

Veliki zelenci ( Lacerta trilineata) so bili zanimivi kot največje kuščarice, šiloglavke

( Dalmatolacerta oxycephala) pa zradi svoje zanimive obarvanosti in dejstva, da je ta vrsta

endemit Dalmacije.





Sliki 3 in 6: Udeleženka z velikim zelencem (levo) in sramežljiva šiloglavka (desno). [Foto: Katarina Drašler]



Pri kačah nas je presenetila mlada belouška ( Natrix natrix), ki se je skrivala v skalni razpoki

na vrhu suhega skalnatega griča. Za belouške je namreč značilno, da naseljujejo predvsem

vlažne habitate. Druga belouška pa nas je presenetila s svojo velikostjo, saj je merila več kot

1 meter (natančih meritev nimamo). Najbolj zanimiva pa je bila najdba leopardovke

( Zamenis situla).





38



Leopardovka velja za zelo redko vrsto v Dalmaciji, poleg tega pa ima zelo zanimive barve in

vzorce, zato smo bili najdbe še toliko bolj veseli.



Spoznali smo še belice ( Hierophis gemonensis),

kobranke ( Natrix tesellata) in navadnega goža

( Zamenis longissimus).



Menim, da smo dosegli cilje tabora; udeleženci so

se spoznali z nekaterimi vrstami plazilcev, z

metodami dela in varnim rokovanjem, poleg tega pa

smo se tudi imeli fino. 



Slika 4: Portret leopardovke. [Foto: Katarina Drašler]



Tabela 1: GPS koordinate lokacij najdenih plazilcev



vrsta

datum

N

E

Podarcis melisellensis

24.4.2011

43.012257

17.470063

Natrix tesellata

24.4.2011

43.011559

17.470631

Hemidactilus turcicus

24.4.2011

43.01334

17.469333

Pseudopus apodus

24.4.2011

43.018823

17.465674

Podarcis melisellensis

24.4.2011

43.014568

17.468116

Hierophis gemonensis

25.4.2011

43.005334

17.480143

Natrix natrix

25.4.2011

43.005475

17.478888

Lacerta trilineata

25.4.2011

43.005202

17.479422

Dalmatolacerta oxycephala

25.4.2011

43.005498

17.479073

Pseudopus apodus

25.4.2011

43.005202

17.479422

Podarcis melisellensis

25.4.2011

43.005326

17.480135

Pseudopus apodus

25.4.2011

42.997409

17.487514

Pseudopus apodus

25.4.2011

42.998244

17.487272

Lacerta trilineata

25.4.2011

42.998244

17.487272

Podarcis melisellensis

25.4.2011

42.998244

17.487272

Lacerta trilineata

25.4.2011

42.999257

17.485674

Podarcis melisellensis

25.4.2011

42.999257

17.485674

Dalmatolacerta oxycephala

25.4.2011

43.000304

17.483635

Podarcis melisellensis

25.4.2011

43.000304

17.483635

Lacerta trilineata

26.4.2011

43.009527

17.566001

Pseudopus apodus

26.4.2011

43.01364

17.469643

Hierophis gemonensis

27.4.2011

43.071027

17.43469

Lacerta trilineata

27.4.2011

43.068574

17.433017

Zamenis longissimus

27.4.2011

43.071067

17.435275

Pseudopus apodus

27.4.2011

43.071411

17.43557

Lacerta trilineata

27.4.2011

43.069711

17.434749

Podarcis melisellensis

27.4.2011

43.069711

17.434749

Dalmatolacerta oxycephala

27.4.2011

43.071925

17.43513

Testudo hermani

27.4.2011

43.071925

17.43513

Podarcis melisellensis

27.4.2011

43.071925

17.43513

Testudo hermani

28.4.2011

42.981972

17.536089

Pseudopus apodus

28.4.2011

42.981972

17.536089

Lacerta trilineata

28.4.2011

42.981972

17.536089

Podarcis melisellensis

28.4.2011

42.981972

17.536089

Lacerta trilineata

28.4.2011

42.982137

17.536732

Podarcis melisellensis

28.4.2011

42.982137

17.536732

Natrix tesselata

28.4.2011

43.075973

17.432099

Testudo hermani

28.4.2011

43.074864

17.434302



39



vrsta

datum

N

E

Lacerta trilineata

28.4.2011

43.075068

17.433653

Pseudopus apodus

28.4.2011

43.075068

17.433653

Dalmatolacerta oxycephala

28.4.2011

43.073434

17.435763

Lacerta trilineata

28.4.2011

43.073434

17.435763

Dalmatolacerta oxycephala

28.4.2011

43.069699

17.43476

Podarcis melisellensis

28.4.2011

43.069699

17.43476

Hierophis gemonensis

28.4.2011

43.069699

17.43476

Lacerta trilineata

28.4.2011

43.069699

17.43476

Zamenis situla

28.4.2011

43.069327

17.434476

Hierophis gemonensis

30.4.2011

42.984903

17.636413

Podarcis melisellensis

30.4.2011

42.984903

17.636413

Natrix natrix

30.4.2011

42.983922

17.638705

Pseudopus apodus

30.4.2011

42.983922

17.638705

Lacerta trilineata

30.4.2011

42.983922

17.638705

Hierophis gemonensis

30.4.2011

42.983618

17.640124

Lacerta trilineata

30.4.2011

42.983618

17.640124



VIRI



Arnold, E. N. & D. Ovenden, 2004. A field guide to the reptiles and amphibians of Britain and Europe, 3. edition.

Collins, London, str. 288

Gasc J.P., Cabela A., Crnobrnja-Isailovic J., Dolmen D., Grossenbacher K., Haffner P., Lescure J., Martens H.,

Martínez Rica J.P., Maurin H., Oliveira M.E., Sofianidou T.S., Veith M. & Zuiderwijk A. (eds), 1997. Atlas

of amphibians and reptiles in Europe. Collection Patrimoines Naturels, 29, Societas Europaea

Herpetologica, Muséum National d'Histoire Naturelle & Service du Patrimoine Naturel, Paris, str. 496

Krofel, M., Cafuta, V., Planinc, G., Sopotnik, M., Šalamun, A., Tome, S., Vamberger, M., Žagar, A. 2009.

Distribution of reptiles in Slovenia: a review of data collected until 2009. Nat. Slo. 11(2):61–99

Kwet, A. 2009. European Reptile and Amphibian Guide. New Holland, str. 252

Mršić, N. 1997. Plazilci (Reptilia) Slovenije. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, str. 167

Tome, S. 1999. Razred: Plazilci (Reptilia). V: Kryštufek B. & F. Janžekovič (ur.): Ključ za določanje vretenčarjev

Slovenije. DZS, Ljubljana, str. 284–305





40



Še nekaj foto utrinkov...

[Foto: Katarina Drašler]



Slika 5: Radoveden mladič navadnega goža





Slika 6: Fotografiranje kraške kuščarice





Slika 7: Blavor... ali morda zmaj?





Slika 11: Mlada belica nam je demonstrirala, kako

zelo lahko kače odprejo usta.





41





Slika 8: Terensko delo je zelo naporno.



Slika 9: Občudovanje leopardovke





Slika 10: Soočenje: mala belica vs. šefica tabora





Slika 11: Udeleženka z belico





42



POROČILO O DELU SKUPINE ZA PTIČE



Jurij HANŽEL





Udeleženci: Jurij Hanžel (vodja), Tomaž Berce, Mateja Deržič, Tanja Šumrada, Janja Turk, Manica

Markelj, Andreja Kadiš, Mateja Mavec





UVOD



Delta Neretve je ornitološko pomembno območje. Zaščitena je tudi kot ramsarska lokaliteta

(Ramsar Wetlands International 2012). Kljub temu da so mokriščni habitati degradirani, na

območju živijo številne evropsko pomembne vrste (Mužinič 2007). Prve ornitološke

raziskave na območju so bile izvedene v 50-ih letih 20. stoletja (Rucner 1998). Leta 2001 je

bila odkrita gnezdeča populacija pritlikave tukalice Porzana pusilla, kar je v času raziskave

predstavljalo prve zanesljive podatke o gnezdenju na zahodnem Balkanu po letu 1975

(Sackl et al. 2003). Leta 2006 je bila na območju izveden popis gnezd travniškega vrabca

Passer hispaniolensis (Mužinić & Purger 2006). V zadnjem času so na območju potekali

redni popisi vodnih vrst in ujed (Denac, Schneider-Jacoby & Stumberger 2010). Območje je

pomembno predvsem kot kraj za postanek selečih se vrst vodnih ptic, kot so žličarke

Platalea leucorodia, kostanjevka Aythya nyroca, plevica Plegadis falcinellus in črnorepi

kljunač Limosa limosa (Denac, Schneider-Jacoby & Stumberger 2010). Zaradi motenj s

strani ribičev in lovcev je število vodnih ptic v zadnjih letih upadlo – le pritlikavi kormorani

Phalacrocorax pygmeus še dosegajo 1-odstotni delež svetovne populacije, kar je eden

izmed kriterijev za ramsarsko lokaliteto (Denac, Schneider-Jacoby & Stumberger 2010).

Dodatna motnja za ptice na ustju je tudi naraščajoče število jadralcev na deski s padalom.

Začetek sezone za ta šport sovpada s selitvijo vodnih ptic.



METODE DELA



Tabela 1: Pregled obiskanih lokacij med terenskim delom. (D - dan, N - noč)





24. 4.

25. 4.

26. 4.

27. 4.

28. 4.

29. 4.

30. 4.

1. 5.



D

N

D

N

D

N

D

N

D

N

D

N

D

N

D

N

rečno ustje

x



x



x



x



x



x



x



x



Desne

x



x





Kula

x



x





Norinska

Modro oko



x





x





Momići,





x



x





Podrujnica

Vid





x



x





x





Kuti





x



x

x





Karamatići





x





Ploče





x





Vidonje





x



x





Tuštanovac





x





Bačinska





x





jezera



Naša glavna metoda je bilo opazovanje z daljnogledi in teleskopi. V času tabora smo izvedli

8 terenskih dni. Dnevno opazovanje je trajalo od 6h do 15h, nočne popise smo izvajali med

19h in 22.30h. Za nočne popise velikih bobnaric Botaurus stellaris in pritlikavih tukalic smo

uporabili metodo izzivanja s posnetkom z izbranih točk vzdolž cest in kolovozov. Točke smo

izbrali glede na doslej zbrane podatke o razširjenosti obeh vrst na območju. Ob prihodu na

točko smo 5 min poslušali za morebitnim spontanim petjem, 5 min predvajali posnetek in 5



43



min poslušali za morebitnim odzivom. Velikost kolonij travniških vrabcev Passer

hispaniolensis smo ocenili s preštevanjem osebkov, ki so se zadrževali ob gnezdih. Velikost

kolonije smo ocenili na 5 gnezdečih parov natančno.



Obravnavano območje je obsegalo celotno območje delte z zaledjem na Hrvaškem.

Obiskane lokacije so predstavljene v tabeli 1.



REZULTATI



Zabeležili smo 130 vrst ptic. V seznamu so podana njihova imena, število ter kraj in čas

opazovanja.



1.

Črni labod Cygnus atratus

En osebek te tujerodne vrste je bil opažen na ustju 28. 4.

2.

Duplinska kozarka Tadorna tadorna

Jato 5 ptic smo opazovali v laguni pri ustju 28. 4. Naslednje jutro je bilo na isti lokaciji

prisotnih 15 ptic.

3.

Mlakarica Anas platyrhynchos

To vrsto smo opazili le v trstiščih severno od Vida – jata 13 ptic 26. 4..

4.

Žličarica Anas clypeata

8 ptic smo opazili v mešani jati z regljami v laguni ob ustju 28. 4.

5.

Žvižgavka Anas penelope

1 samec je bil 1. 5. opazovan v laguni ob rečnem ustju.

6.

Reglja Anas querquedula

26. 4. smo opazili jato 6 ptic, ki je letela vzdolž obale ob rečnem ustju.V naslednjih

dneh smo redno opazovali do 9 ptic v laguni ob ustju. Reglje so se prehranjevale do

pol ure, nato pa odletele na morje.

7.

Kostanjevka Aythya nyroca

25. 4. smo v trstiščih blizu vida videli 2 para, naslednji so bili na isti lokaciji opaženi 3

samci.

8.

Srednji žagar Mergus serrator

Na morju pred ustjem smo 24. 4. opazili mladega samca. Isti osebek je bil opažen še

26. in 29. 4.

9.

Kotorna Alectoris graeca

25. 4. smo slišali 1 pojočega samca v stenah nad Strimnom. Isti dan smo videli in

slišali 2 samca nad Kulo Norinsko. 27. 4. smo na suhih travnikih v okolici Vidonj

slišali 4 samce.

10.

Rdečegrli slapnik Gavia stellata

Na morju pred ustjem smo redno opazovali do 3 ptice v zimskem perju.

11.

Črnovrati ponirek Podiceps nigricollis

Do 7 ptic se je redno prehranjevalo vzdolž obale med kampom Rio in ustjem.

12.

Mali ponirek Tachybaptus ruficollis

Posamezni ponirki so se redno zadrževali na kanalu ob kampu Rio. Trije so bili tudi

slišani na jezeru Modro oko.

13.

Čopasti ponirek Podiceps cristatus

Na ustju smo povprečno opazovali po 30 čopastih ponirkov, največ jih je bilo 28. 4.,

in sicer 42.

14.

Rjavovrati ponirek Podiceps grisegena

24. 4. smo pred ustjem opazovali 1 osebek v svatovskem perju.



44



15.

Sredozemski viharnik Puffinus yelkouan

25. 4. smo videli jato 32 viharnikov, ki je letela proti severu vzdolž obale pri ustju.

16.

Pritlikavi kormoran Phalacrocorax pygmeus

Do 30 pritlikavih kormoranov smo opazovali na ustju, predvsem na skalah in hlodih v

severnem delu ustja. Do 10 smo jih opazovali v trstiščih blizu Vida in Tuštanovca ter

na jezeru Modro oko.

17.

Velika bobnarica Botaurus stellaris

27. 4. smo slišali 2 pojoča samca severno od Vida. Med dvema nočnima in enim

jutranjim obiskom jezera Kuti nismo slišali nobenih pojočih samcev.

18.

Čapljica Ixobrychus minutus

30. 4. smo na križišču v Opuzenu našli kadaver samca, ki ga je bil povozil avto.

19.

Kvakač Nycticorax nycticorax

27. 4. smo ob zori v kampu Rio opazili jato 32 kvakačev, na istem mestu smo 29.

videli jato 8 ptic. V bližini Vida smo 27. 4. ponoči slišali najmanj 3 kličoče ptice.

20.

Čopasta čaplja Ardeola ralloides

Na ustju smo 24. 4. videli 3 ptice, 27. 4. pa 1.

21.

Mala bela čaplja Egretta garzetta

Dnevno je bilo na ustju prisotnih okrog 30 ptic, največ jih je bilo 24. 4. – 45.

22.

Siva čaplja Ardea cinerea

Posamezne ptice ali pari na ustju, pri Vidu ina na jezeru Kuti.

23.

Rjava čaplja Ardea purpurea

Po 1 osebek v trstiščih pri Vidu 25. in 26. 4.

24.

Plevica Plegadis falcinellus

25. 4. smo v laguni pri ustju opazovali odraslo ptico.

25.

Žličarica Platalea leucorodia

Jata 4 ptic je bila cel teden prisotna na ustju.

26.

Ribji orel Pandion haliaetus

27. 4. zvečer smo na ustju videli odrasel osebek.

27.

Planinski orel Aquila chrysaetos

26. 4. smo pri Karamatićih videli odrasel osebek.

28.

Kačar Circaetus gallicus

25. 4. smo videli 1 osebek nad Vidom, 26. pa enega nad Karamatići.

29.

Rjavi lunj Circus aeruginosus

Najpogostejša ujeda na območju, vsak dan smo nad trstišči opazovali več osebkov.

30.

Pepelasti lunj Circus cyaneus

25. 4. 1 samec pri Podrujnici.

31.

Kanja Buteo buteo

Posamezni osebki pri Desnah, Vidu in v Kutiju.

32.

Postovka Falco tinnunculus

Par je gnezdil v steni nad Desnami. Posamezne ptice smo redno opazovali okrog

ustja.

33.

Rdečenoga postovka Falco vespertinus

Jato 6 (2 samca, 4 samice) smo 25. 4. opazovali pri Vidu, še 1 samec je bil opazovan

na ustju 29. 4.

34.

Mokož Rallus aquaticus

Dva sta se oglašali pri jezeru Modro oko 24. 4., eden pri Vidu 27. 4.

35.

Pritlikava tukalica Porzana pusilla



45



En samec se je 24. 4. dvakrat oglasil na jezeru Modro Oko. Kljub trem nočnim

popisom na jezeru Kuti in enem v okolici Vida nismo slišali nobenega drugega

pojočega samca.

36.

Zelenonoga tukalica Gallinula chloropus

Pogosta v vseh večjih trstiščih.

37.

Liska Fulica atra

27. 4. smo pri Mliništu opazovali 1 osebek.

38.

Školjkarica Haematopus ostralegus

Jata 3 ptic je bil vsak dan prisotna na ustju, 28. 4. smo jih videli 6.

39.

Sabljarka Recurvirostra avosetta

24. 4. smo v laguni videli 1 ptico, 25. 4. na istem mestu 13, v naslednjih dneh pa do 9

ptic.

40.

Polojnik Himantopus himantopus

Do 15 ptic vsak dan na ustju.

41.

Mali deževnik Charadrius dubius

Trije pari gnezdijo med kampom Rio in ustjem.

42.

Komatni deževnik Charadrius hiaticula

Do 5 ptic vsakodnevno na ustju..

43.

Beločeli deževnik Charadrius alexandrinus

Do 3 ptice vsak dan na ustju.

44.

Črna prosenka Pluvialis squatarola

24. in 27. smo na ustju opazovali 2 ptici.

45.

Priba Vanellus vanellus

Dva para sta verjetno gnezdila na njivi med trstičjem pri Vidu.

46.

Peščenec Calidris alba

24. 4. na ustju 2 osebka, 25. in 26. po eden.

47.

Spremenljivi prodnik Calidris alpina

Do 4 osebki vsak dan na ustju.

48.

Srpokljuni prodnik Calidris ferruginea

Redno prisoten v laguni ob ustju, 26. 4. smo opazovali 9 ptic.

49.

Mali prodnik Calidris minuta

Po 2 osebka na ustju 24. in 27. 4.

50.

Močvirski martinec Tringa glareola

27. 4. 2 osebka v laguni.

51.

Mali martinec Actitis hypoleucos

Do 3 osebki vzdolž kanala ob kampu Rio.

52.

Rdečenogi martinec Tringa totanus

V laguni je bilo neredno prisotnih 2–5 osebkov.

53.

Zelenonogi martinec Tringa nebularia

2–12 osebkov redno prisotnih v laguni ob ustju.

54.

Jezerski martinec Tringa stagnatilis

27. 4. smo v laguni opazovali 2 osebka.

55.

Veliki škurh Numenius arquata

Do 4 osebki vsak dan na ustju.

56.

Mali škurh Numenius phaeopus

Vsak dan do 2 osebka na ustju.

57.

Čoketa Gallinago media

25. 4. smo opazovali 1 osebek na njivi sredi trstišč blizu Vida.



46



58.

Togotnik Philomachus pugnax

2 osebka smo videli na blatnem poloju pri kampu Rio 24. 4., 1 osebek na ustju 27. 4.

59.

Rečni galeb Chroicocephalus ridibundus

Pogost na celotnem območju.

60.

Črnoglavi galeb Larus melanocephalus

Do 8 osebkov vsak večer na prenočišču galebov na ustju.

61.

Rumenonogi galeb Larus michahellis

Pogost na celotnem območju. Do 250 osebkov vsak večer na prenočišču galebov na

ustju.

62.

Mala čigra Sternula albifrons

1 odrasel osebek na ustju 29. 4..

63.

Kričava čigra Sterna sandvicensis

Do 3 osebki vsak dan lovijo na ustju.

64.

Črnonoga čigra Gelochelidon nilotica

1 osebek smo videvali na ustju od 24. do 28. 4. Počival je na polojih ob različnih

časih dneva.

65.

Navadna čigra Sterna hirundo

Do 2 osebka neredno na rečnem ustju..

66.

Kaspijska čigra Hydroprogne caspia

1 osebek na prenočišču 23. 4. 1 osebek smo videli 29. 4., ko je letel po toku navzgor

od ustja proti Metkoviću. Domnevno isti osebek smo isti večer videli na prenočišču na

ustju.

67.

Črna čigra Chlidonias niger

1 osebek na ustju 28. 4..

68.

Belolična čigra Chlidonias hybrida

1 osebek na ustju 28. 4.

69.

Domači golob Columba livia domestica

Pogost v naselju. Par, ki je izgledal kot čisti skalni golob je gnezdil v stenah nad

Vidonjami.

70.

Turška grlica Streptopelia decaocto

Pogosta v naseljih.

71.

Divja grlica Streptopelia turtur

1 osebek pri Desnah 25. 4.

72.

Kukavica Cuculus canorus

Pogosta v primernem habitatu.

73.

Velika uharica Bubo bubo

Samec se je zvečer, 27. 4, oglašal pri Vidu.

74.

Čuk Athene noctua

On the 27th a single bird was seen roosting in an abandoned house along the road

from Mlinište to Vidonje.

75.

Veliki skovik Otus scops

4 samci so peli pri jezeru Modro oko 24. 4. 1 samec je pel pri Vidu 27. 4.

76.

Podhujka Caprimulgus europaeus

1 osebek poje pri Vidu 27. 4.

77.

Hudournik Apus apus

Pogost v Metkoviću.

78.

Planinski hudournik Apus melba

15 osebkov pri Vidu 25. 4.



47



79.

Smrdokavra Upupa epops

1 par je gnezdil v opuščeni baraki pri kampu Rio. Vrsta je bila razmeroma številčna v

sadovnjakih vzhodno od kampa, drugod na območju pa redka.

80.

Vijeglavka Jynx torquilla

1 osebek se je oglašal pri Desnah 25. 4., 2 pri Momićih dan kasneje.

81.

Čopasti škrjanec Galerida cristata

3 osebki v pristanišču v Pločah 26. 4.

82.

Breguljka Riparia riparia

1 osebek v kampu Rio 23. 4. Več kot 10 jih je bilo prisotnih v mešani jati lastovk, ki je

pristala v kampu med hudim nalivom 1. 5.

83.

Kmečka lastovka Hirundo rustica

Pogosta na celotnem območju. 162 jih je sedelo na žici v kampu med nalivom 1. 5. v

kampu Rio, vsaj dvakrat toliko jih je letelo nad kampom.

84.

Rdeča lastovka Cecropis daurica

1 osebek v mešani jati lastovk 1. 5.

85.

Mestna lastovka Delichon urbicum

Razmeroma pogosta v naseljih, vsekakor redkejša od kmečke lastovke.

86.

Rjava cipa Anthus campestris

1 osebek na suhih travnikih pri Vidonjah 27. 4.

87.

Drevesna cipa Anthus trivialis

1 osebek v preletu pri Desnah 25. 4.

88.

Bela pastirica Motacilla alba

Pogosta vzdolž cest in v naseljih.

89.

Rumena pastirica Motacilla flava

3 samci na plaži pred kampom Rio 1. 5.

90.

Siva pastirica Motacilla cinerea

Gnezdeč par na Bačinskih jezerih 30. 4.

91.

Slavec Luscinia megarhynchos

Pogost v primernem habitatu.

92.

Taščica Erithacus rubecula

1 osebek v vrtu pri Vidu.

93.

Šmarnica Phoenicurus ochruros

Par gnezdi na stavbi v Desnah.

94.

Sredozemski kupčar Oenanthe hispanica

Vrsto smo opazovali na številnih lokacijah (Desne, Vid, Vidonje, Kuti, Kula Norinska),

v primernem habitatu je bila razmeroma pogosta.

95.

Repaljščica Saxicola rubetra

1 samica na polju pri Mliništu 27. 4.

96.

Prosnik Saxicola torquatus

1 gnezdeč par pri Desnah.

97.

Kos Turdus merula

Pogost v primernem habitatu.

98.

Puščavec Monticola solitarius

Prisoten v vseh višjih stenah – tekom tedna smo videli najmanj 20 različnih osebkov.

99.

Črnoglavka Sylvia atricapilla

Pogosta v primernem habitatu.

100.

Rjava penica Sylvia communis

1 pojoč samec pri Desnah 25. 4.



48



101.

Žametna penica Sylvia melanocephala

Pogosta v makiji.

102.

Taščična penica Sylvia cantillans

Redkejša od žametne, vendar kljub temu razmeroma pogosta v makiji.

103.

Bičja trstnica Acrocephalus schoenobaenus

1 pojoč osebek v kampu Rio 1. 5.

104.

Brškinka Cisticola juncidis

3 različni samci so bili vsak dan opaženi v svatovskem letu nad kampom Rio.

105.

Svilnica Cettia cetti

Pogosta v primernem habitatu.

106.

Močvirska trstnica Acrocephalus palustris

1 poje na jezeru Kuti 25. 4.

107.

Rakar Acrocephalus arundinaceus

Pogost v trstiščih.

108.

Vrbji kovaček Phylloscopus collybita

1 poje pri Karamatićih.

109.

Velika sinica Parus major

Več parov pri Desnah in Karamatićih.

110.

Žalobna sinica Poecile lugubris

Posamezni gnezdeči pari pri Karamatićih, Mliništu in Vidonjah.

111.

Dolgorepka Aegithalos caudatus

Jata 7 osebkov pri Vidu 26. 4.

112.

Skalni brglez Sitta neumayer

2 gnezdeča para v steni nad Kulo Norinsko, 4 pri Vidonjah.

113.

Rjavoglavi srakoper Lanius senator

Samico smo opazili v grmovju ob rečnem ustju 24. 4. Istega dne smo videli tudi

samca pri Desnah. Osebka sta bila verjetno na selitvi, saj v naslednjih dneh na teh

lokacijah nismo več opazovali srakoperjev.

114.

Sraka Pica pica

Pogosta v naseljih.

115.

Šoja Garrulus glandarius

En osebek ob cesti v Vrgorac 1. 5.

116.

Planinska kavka Pyrrhocorax graculus

Jato 12 ptic smo 26. 4. opazovali pri Karamatićih.

117.

Siva vrana Corvus cornix

Pogosta v naseljih.

118.

Krokar Corvus corax

6 osebkov pri Karamatićih 26. 4., 2 pri Vidu 27. 4. in 4 pri Vidonjah 27. 4.

119.

Škorec Sturnus vulgaris

Večji jate smo opazovali vse dni na zahodnem obrobju Metkovića.

120.

Kobilar Oriolus oriolus

V okolici Vida je pelo 5 osebkov.

121.

Domači vrabec Passer domesticus

Pogost v naseljih.

122.

Poljski vrabec Passer montanus

2 osebka pri Mliništu 27. 4.

123.

Travniški vrabec Passer hispaniolensis



49



Med terenskim delom smo identificirali več gnezditvenih kolonij (ocenjeno število

parov v oklepajih): rogotinski most (20), Strimen (30), Matijevići (10), severni del

Matijevićev (5), Badžula (dve koloniji – 20 in 15), Mlinište (dve koloniji – 20 in 15),

Kosa (dve koloniji – 25 in 30) in Bjeli Vir (50). Skupno smo prešteli 240 parov.

124.

Ščinkavec Fringilla coelebs

Pogost v primernem habitatu.

125.

Repnik Carduelis cannabina

Pogost v primernem habitatu.

126.

Lišček Carduelis carduelis

Pogost v primernem habitatu.

127.

Zelenec Chloris chloris

Pogost v primernem habitatu..

128.

Grilček Serinus serinus

Pogost v primernem habitatu..

129.

Plotni strnad Emberiza cirlus

Posebno pogost v okolici Vidonj (4 pari), drugod po območju smo opazovali

posamezne pare.

130.

Skalni strnad Emberiza cia

1 osebek pri Vidu.



DISKUSIJA



Število vrst je glede na čas spomladanske selitve pričakovano. Na ustju so bile vse dni

prisotne seleče se vrste vodnih ptic. Vrstna sestava in število osebkov sta se precej

spreminjala iz ure v uro, kar kaže na precejšnjo dinamiko selitve.



Fenološko je zanimivo opazovanje jate sredozemskih viharnikov, saj je v pregledu

pojavljanja cevonoscev (Procel ariiformes) v hrvaškem Jadranu navedeno le eno aprilsko

opazovanje iz okolice Visa (Stipčević & Lukač 2001). 22. 4. 2011 je bil 1 osebek opazovan

tudi na odprtem morju v Istri, kar kaže, da vrsta v aprilu morda kljub vsemu ni tako redka.

Zanimivi sta tudi opazovanji čokete in črnonoge čigre, saj sta vrsti na Hrvaškem redki selivki

(Kralj 1997, Lukač 2007).



Kljub dejstvu, da naš popis velike bobnarice ni zajel celotnega območja delte, lahko iz števila

pojočih samcev sklepamo, da je vrsta maloštevilna gnezdilka območja. Populacijski trend je

negativen: leta 2001 je bilo na celotnem območju delte preštetih 44 samcev, leta 2008 18,

leta 2010 pa 15 (Denac, Schneider-Jacoby & Stumberger 2010).



Za majhno število preštetih pritlikavih tukalic je več možnih razlag. Vrsta je slabo odzivna na

predvajanje posnetkov. Med popisom leta 2001 se noben izmed pojočih samcev ni odzval

na predvajanje posnetka, temveč so vsi peli spontano (Sackl et al. 2003). Leta 2001 je bilo

največ pojočih samcev registriranih vzdolž vzhodne obale jezera Kuti. Med našim obiskom

smo primeren habitat opazili le vzdolž zahodne obale jezera, ki pa s ceste ni dostopna.

Primernemu habitatu smo se zato lahko približali le do oddaljenosti 500 m. Glede na to, da

je oglašanje slišno le do oddaljenosti 250 m (Glutz von Blotzheim et al. 1973), je popis s cest

za jezero Kuti neprimeren. Tudi za druge lokacije bi bil optimalen popis s čolnom.



V popisu gnezd travniškega vrabca iz leta 2006 so med Metkovićem in Kutijem prešteli 263

gnezd (Mužinić & Purger 2006). Pri štetju gnezd je mogoče, da je posamezen par vrabcev v

eni gnezditveni sezoni zgradil več gnezd, možno pa je tudi, da so gnezda zasedali tudi

domači ali poljski vrabci. Na tem delu delte smo prešteli 175 parov, vendar zaradi razlik v

metodi primerjava rezultatov ni možna. Prostorska razporeditev gnezd se med obema



50



raziskavama razlikuje. Leta 2006 v Kosi ni bilo najdenih gnezd (leta 2011 55 parov v dveh

kolonijah), v Badžuli pa jih je bilo najdenih 7 (leta 2011 35 parov). Leta 2011 travniških

vrabcev nismo našli v Kutiju in Mislini, kjer so leta 2006 prešteli 3 oziroma 2 gnezdi. Obe

raziskavi kažeta, da največ travniških vrabcev gnezdi v Bijelem Viru. Za natančnejše

rezultate bi bilo potrebno kombinirati obe metodi.



VIRI



Bordjan, D. 2011. Sredozemski viharnik Puffinus yelkouan. – Acrocephalus 32 (148/149):103

Denac, D., Schneider-Jacoby, M. & Štumberger, B. (eds.). 2010. Adriatic flyway – closing the gap in bird conservation. – Euronatur, Radolfzell

Glutz von Blotzheim, U. N., Bauer, K. M., Bezzel, E. 1973. Handbuch der Vögel Mitteleuropas, band 5. –

Akademisches Verlagesellschaft, Frankfurt an der Main

Kralj, J. 1997. Ornitofauna Hrvatske tijekom posljednih dvjesto godina. – Larus 46:1–112

Lukač, G. 2007. Popis ptica Hrvatske. – Natura Croatica 16(1):1–148

Mužinić, J. 2007. The Neretva Delta: Green Pearl of Coastal Croatia. Croatian Medical Journal 48(2):127–129

Ramsar

Wetlands

International

2012.

Delta

Neretve.

–

[http://ramsar.wetlands.org/Database/Searchforsites/tabid/765/Default.aspx], 10. 4. 2012

Rucner, D. 1998. Ptice hrvatske obale Jadrana. – Hrvatski prirodoslovni muzej, Zagreb

Sackl, P., Božič, L., Štumberger, B. 2003. Baillon's Crake Porzana pusilla on the lower Neretva river: notes on a

possible breeding location in southern Dalmatia. – Acrocephalus 24(116):21–27

Stipčević, M. & Lukač, G. 2001. Status of tubenose seabird procelariiformes breeding in the eastern Adriatic. –

Acrocephalus 22(104/1005):9–21





51



POROČILO O DELU SKUPINE ZA NETOPIRJE



Lea LIKOZAR





Tomšičeva 3, SI-4000 Kranj, Slovenija

E-mail: lea.likozar@gmail.com



Udeleženke: Lea Likozar (vodja), Nika Krivec, Janja Matičič, Veronika Ramovš, Aja Zamolo



Izvleček: Med 23. in 30. aprilom 2011 je na biološkem taboru študentov univerze v Ljubljani, ki je bil

organiziran na področju delte reke Neretve, delovala tudi netopirska skupina. Seznanili smo se z

različnimi metodami za proučevanje netopirjev kot so postavljanje najlonskih mrež, uporaba ročnih

mrež, uporaba heterodinega ultrazvočnega detektorja (Petterson D200), merjenja in določanja živih

osebkov. Pregledali smo 25 različnih lokalitet kot so jame, umetni tuneli, stare hiše, letalne in lovne

poti. Potrdili smo 9 različnih vrst netopirjev: mali podkovnjak ( Rhinolophus hipposideros), veliki

podkovnjak ( Rhinolophus ferrumequinum), navadni/ostrouhi netopir ( Myotis myotis/oxygnathus),

brkati netopir ( Myotis mystacinus), dolgonogi netopir ( Myotis capaccinii), mali netopir ( Pipistrellus pipistrellus), belorobi netopir ( Pipistrellus kuhlii), Savijev netopir ( Hypsugo savii) in dolgokrili netopir ( Miniopterus schreibersii).



Abstract: Between 23rd and 30th of April 2011 a Ljubljana University biology student camp was

organised in the delta of the river Neretva in Croatia. Our bat group was one of the many active

working groups during the camp. We learned about different methods related to bat field work, such

as mistnetting, the use of hand nets, the use of heterodyne ultrasound detector (Petterson D200),

measuring and determining the live bat specimens. We surveyed 25 localities such as caves, artificial

tunnels, old buildings, flight paths and foraging places. We recorded 9 different bat species: lesser horseshoe bat ( Rhinolophus hipposideros) , greater horseshoe bat ( Rhinolophus ferrumequinum) , greater mouse-eared bat/lesser moused-eared bat ( Myotis myotis/oxygnathus) , whiskered bat ( Myotis mystacinus) , long-fingered bat ( Myotis capaccinii) , common pipistrelle ( Pipistrellus pipistrellus) , Kuhl's pipistrelle ( Pipistrellus kuhlii) , Savi's pipistrelle ( Hypsugo savii) and common bent-winged bat

( Miniopterus schreibersii).





UVOD



Med 23. in 30. aprilom 2011 je netopirska skupina (slika 1) delovala v okviru biološkega

tabora Društva študentov biologije - Ekosistemi Jadrana na območju delte reke Neretve.

Delta Neretve je od leta 1992 naprej zaščiteno mokrišče s strani Ramsarske konvencije

(URL1). Nastanjeni smo bili v kampu Rio, v bližini mesta Opuzen. Pri raziskovanju so nam

bili v pomoč na novo izšel prvi del Atlasa netopirjev Hrvaške (Pavlinić et al. 2010), v katerem

je predstavljena razširjenost 12 vrst. Nekaj netopirskih podatkov iz srednje in južne

Dalmacije sta objavila tudi Červeny in Kryštufek (1988), starejše podatke pa je podala Đulić-

eva (1959). Nekatere od literaturnih lokacij smo si ogledali tudi sami.



METODE DELA



Študenti smo se na taboru seznanili z delovanjem in uporabo opreme, ki nam jo je posodilo

Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) in Društvo študentov

biologije (DŠB). Pogovarjali smo se tudi o ekologiji teh relativno manj poznanih živali in si pri





52



tem sami ogledali kakšna zatočišča netopirji uporabljajo, kje se prehranjujejo ter kakšne

letalne poti uporabljajo. Seznanili smo se z naslednjimi metodami:



 lovljenje netopirjev z razpetimi najlonskimi mrežami (3 mreže dolžine 12 m, 2 mreži

dolžine 6 m, 1 mreža dolžine 3 m)

 lovljenje netopirjev z ročno mrežo

 meritve živih osebkov (uporaba kljunastega merila in tehtnice – slika 2), ki so bili

kasneje izpuščeni na mestu ulova (dovoljenje za ulov št. PB0004011 je izdala

Republika Hrvatska, Ministarstvo kulture, Uprava za zaštitu prirode)

 uporaba ultrazvočnih detektorjev heterodinega tipa (Pettersson D200),

 primerjanje netopirskih klicev s pomočjo zgoščenke The Inaudible Sound – Michel

Barataud

 pregled potencialnih zatočišč netopirjev (cerkve, jame, zapuščene zgradbe)





Slika 1: Vse štiri udeleženke. Slika 2: Določanje in merjenje netopirjev med mreženjem.

[Foto: Lea Likozar]



REZULTATI



Izmed 34 hrvaških vrst netopirjev smo v 7-ih dneh z gotovostjo zabeležili 9 različnih vrst iz

treh različnih družin. Pregledali smo 25 različnih mest, od tega smo na 11-ih zabeležili

netopirje. Skupen pregled opaženih vrst in število opažanj je podan v tabeli 1, natančen

seznam pa v tabeli 2. Meritve netopirjev so podane v tabeli 3.



Naš seznam zabeleženih netopirskih vrst oz. skupin vrst:



1. Rhinolophus hipposideros – mali podkovnjak,

2. Rhinolophus ferrumequinum – veliki podkovnjak,

3. Myotis myotis/oxygnathus – navadni/ ostrouhi netopir,

4. Myotis mystacinus – brkati netopir,

5. Myotis capaccinii – dolgonogi netopir,

6. Myotis daubentonii/capaccinii – obvodni/dolgonogi netopir,

7. Pipistrellus pipistrellus – mali netopir,





53



8. Pipistrellus kuhlii/nathusii – belorobi/Nathusijev netopir,

9. Pipistrellus kuhlii – belorobi netopir,

10. Hypsugo savii – Savijev netopir,

11. Miniopterus schreibersii – dolgokrili netopir.



Tabela 1. Način določitve vrst in število najdišč.



Vrsta

Način določitve

Št.



najdišč

Heterodini

Meritve živih

Kostni

Iztrebki

detektor

osebkov

ostanki

R. hipposideros

-

+

-

-

1

R. ferrumequinum

-

-

+

-

1

M. myotis/oxygnathus

-

+

-

-

1

M. mystacinus

-

+

-

-

2

M. capaccinii

-

+

-

-

3

M. daubentonii/capaccinii

+

-

-

-

3

P. pipistrellus

+

-

-

-

1

P. kuhlii/nathusii

+

-

-

-

2

P. kuhlii

-

+

-

-

1

H. savii

+

+

-

-

2

Mi. schreibersii

-

+

-

-

2

Chiroptera

-

-

-

+

2





Sliki 3 in 4: Dolgokrili netopir ( Miniopterus schreibersii) (levo), ujet pod kamnitim mostom pri Bačinskih jezerih

(desno). [Foto: Lea Likozar]



DISKUSIJA



Na Hrvaškem je registriranih okoli 7000 jam, predvidevajo pa, da se bo to število v

naslednjih letih najmanj podvojilo (Pavlinić et al. 2010). Tudi mi smo pregledali nekaj jam v

bližini Opuzena. Največ težav smo imeli pri iskanju jam, saj smo si lahko pomagali le z

Velikim atlasom Hrvaške, tam pa vse jame niso označene. V veliko pomoč so nam bili

domačini, ki so nam opisali, kako se do jam pride ali pa so nas do tja peljali. V okolici

Opuzena je s področja netopirjev najbolj zanimiva lokacija Vištičina jama. V Atlasu netopirjev

Hrvaške (Pavlinić et al. 2010) omenjajo 7 različnih vrst ( R. ferrumequinum, R. euryale, M.

myotis, M. oxygnathus, M. emarginatus, M. capaccinii in Mi. schreibersii). Tako so leta 2006

npr. v jami zabeležili kolonijo dolgokrilega netopirja z 13.000 osebki. Vhod v jamo smo našli,

vendar smo na našo žalost ugotovili, da je prvi del jame brezno in dalje nismo prišli. Edina

jama, kjer smo našli netopirje, je bila jama Pečina pri Iskislih. Videli smo malega

podkovnjaka in našli okostje velikega podkovnjaka.



54



Največji uspeh smo imeli pri postavitvi mrež pod kamnitim mostom pri Bačinskih jezerih ob

naselju Šipak ter pri postavitvi mrež na obeh straneh 2,8 km dolgega melioracijskega tunela,

ki povezuje Bačinska jezera s presihajočim jezerom Krotuša. Pod kamnitim mostom (slika 4)

smo ujeli eno nuliparno samico dolgokrilega netopirja (slika 3), dve nuliparni samici

belorobega netopirja ter osem dolgonogih netopirjev, od tega dve nuliparni samici, eno

samico, ki je že dojila, dve breji samici ter tri samce. Posumili smo, da bi lahko bila pod

mostom skrita porodniška gruča dolgonogih netopirjev. Zato smo se naslednji dan vrnili na

isto mesto in pregledali kamniti strop mostu. Ta ima veliko globokih razpok, kamor bi se

lahko netopirji skrili, vendar takrat nismo našli nobenih znakov njihove prisotnosti.



Predzadnji dan tabora smo se razdelili na dve skupini in se odpravili na obe strani

melioracijskega tunela, da bi ga zamrežili. Melioracijski tunel ima upravljalni stolp na strani

Krotuše, ki pa ni več v uporabi. Nekaj tunela smo tekom dneva tudi prehodili in videli, da je v

njegovih stenah veliko razpok. Upali smo, da imajo netopirji čez dan v teh razpokah

zatočišče in jih bomo zvečer ulovili. Netopirje smo res ulovili, vendar nobeden ni prišel z

notranje strani tunela. Na strani Bačinskih jezer smo ujeli nuliparno samico

navadnega/ostrouhega netopirja, nuliparno samico brkatega netopirja, dva samca in eno

samico dolgonogega netopirja ter nuliparno samico dolgokrilega netopirja. Znaki

navadnega/ostrouhega netopirja so se prekrivali, tako da točne vrste nismo mogli določiti.

Na strani Krotuša smo ujeli samca brkatega netopirja in dve breji samici dolgonogega

netopirja. Mreženje na strani Krotuše smo poskusili ponoviti tudi naslednji večer z več

mrežami. To mesto je zelo zanimiv, približno 10m širok kanjon s približno 30 m strmimi

visokimi stenami na obeh straneh. Nad vhodom v tunel stoji zapuščeni upravljalni stolp, ki pa

je bil takrat zaklenjen, in ga zato nismo mogli pregledati. Slišali smo tudi zvok, ki je bil

sumljivo podoben eholokaciji dolgorepega netopirja ( Tadarida teniotis), ki sicer živi v tem

predelu Dalmacije (Mitchell-Jones et al. 1999, Dietz et al. 2009). Mreženje pa ni uspelo, ker

nas je pregnal močan dež. Atlas netopirjev Hrvaške navaja na območju Bačinskih jezer in

melioracijskega tunela poleg naših najdb še velikega podkovnjaka in vejicatega netopirja ( M.

emarginatus) (Pavlinić et al. 2010).



Delta Neretve je z vidika netopirjev zanimivo območje, potrebne pa so še nadaljnje raziskave

na tem področju. Študentski biološki tabor nam je omogočil, da smo prispevali k boljšemu

poznavanju favne netopirjev tega prostora in hkrati pridobili neprecenljive izkušnje, ki nam

bodo v pomoč pri nadaljnjem terenskem delu.



VIRI



Červeny J., Kryštufek B. 1988. A contribution to the Knowledge of the Bats of Central and Southern Dalmatia,

Yugoslavia (Chiroptera, Mammalia). Biološki Vestnik 36(4), str. 17 – 30

Dietz C., Nill D. & Helversen O. V. 2009. Handbook of the Bats of Europe and Northwest Africa. A & C Publishers

Ltd, London.

Đulić B. 1959. Beitrag zur Kenntnis der geographischen Verbreitung der Chiroptern Kroatiens. Glasnik

prirodnjačkog muzeja Beograd, Serija B(14), str. 67 – 112

Mitchell-Jones A. J., Amori G., Bogdanowicz W., Kryštufek B., Reijnders P. J. H., Spitzenberger F., Stubbe M.,

Thissen J. B. M., Vohralik V. & Zima J. 1999. The Atlas of European Mammals. T & AD Poyser Ltd,

London.

Pavlinić I., Đaković M. & Tvrtković N. 2010. The Atlas of Croatian Bats (Chiroptera) Part I. Natura Croatica 19(2),

str. 295 – 337

URL1: The Regional Environmental Center for Central and Eastern Europe – Delta Neretva

http://archive.rec.org/REC/Programs/REREP/Biodiversity/neretva/neretva.html





55





v

m

m

t

e

e

o

15

v

ž

.



k



-

e

i



i

ri

a

r

.

o



k

0

ž

k

k

, m

a

k

i

i

1

ri



i

t

e

s

l

o

p

n

n

ci

oz

.

k

mi b

e

c

to

e



m

k

Ve



o

n

ol

s

b

m

rtv

a

s

a

a

p

v

d

o

d

ti

k

e

al g

v

k

be

m



b

a





a

.

s

ri

o

d

m

ra

k

o

k

o

e

b

ri

g



z

a

n

a

n

c

h

ol

p

a

g

n

om

i

i

i

g



z

3

rv

z

e

d

d

m



m

e

b

c

v

o

–

op

al

o



al

enj

o

),

s ir a

a

n

'

.

'

n

l

rh

n

n

n

e

-

n

g

e

e

g

a

h

h

b

j

//

i

o

j

m

o

et

v

tra

bi u j

e

nl

'

tl

v

r

'-

n

n

d

a



e

a

s

s

tr

o

,

d



v

j

d

o

h

rh

o

p

a

tora

o

i.

s

l

o

o

v

m

a

n

v

č

e

v



p

(V

rh

a

p

. i

a

u

o

ob

.

ki

v

v

n

, n

v

d

l

e



di

d



ej

t

Na

.

o

o

k

g

a

i

.

jl

a

l

e

d



l

a

ro

.

a

n

n

t

pros

n

o

b

et

e

v

Na

e

j

z

z

a

s

n

o

tj

o

n

s

m

.

tu

n

p

o

p

ki

k

o

l

ki

a

a

ro

o

š

k

re

d

n

e

u

t

Ti

T

O

Nad

p





G

T

Prel

n

J

T

m

p

j

l

Bre

b

o

osirp

e

–G

itv

li,

oč





a



iv

ol





ž

M



d

HD

HD

HD

HD

HD

eiv

in

ž ev

Nač

itr

me –

/

i



i

i

s

/ i



M

i

s

i

s

.

,

n

ii

u

ro

n

ii

ul

b



ih



to

n

ht

ii

e

to

n

d

i

d

i

el

j

k

n

c

a

v

i

n

c

tr

a

n

s

a

e

c

/n

a

-

-

-

e

c

s

-

-

n

b

i

o

b

i



st

u

a

il

p

u

a

p

n

Vrsta

p

p

i

o

a

a

h

H. s

pi

a

a

pi

t

ih

d

u

d

.

c

h

c

k

.

te

n

i

t

P.

l

s



M

P.

R.

M

a

o

i)

k

k ci

o

t

l

o



p

s



rv

m

je



a

n

jin

n

a

r





.



.





.





.



.



.

z

č

o



.



ši



ši



.



ši



.



ši



š



š

e

lo

g

S, ' V' ši

S, '

V'

S, ' V' v S, ' V' ši S, ' V' v S, ' V' ši S, V' v S,' V' i

S,' V' i

S

o



3

6

v

'

1

. v

6

5

.

6

8

v

9

0

.

8

5

v

1''

0

.

3

'

.v

5

5

.v

.

d

5

7



te

.

.

.

,4

,5

,2

m

,5

,5

m

,8

,6

,9

,9

m

,9

,4

,0

,8

m

,8

,5

m

,6

,6

m

2

–

8

0

m

,9

7

d

1

4

d

2

4

m

2

0

d

1

3

m

4

d

6

2

d

7

3

d

a

na

d

3

a

d

a

d

a

a

a

l

O

4' 1' a

3'

5' na 3' 2' n 4' 2, a 1' 3' n 5' 2' a 49' 5' n 3' 1' n

2' 1' n

e

,

0

8

0

3



0

3



1

6

7

2



4

4

5



2

8



2

8



b

ro

n

0

n

n

a

t

˚0

˚2

˚3

m

˚0

˚3

m

˚0

˚3

˚0

˚3

m

˚0

˚3

˚02

˚3

m

˚0

˚2

m

˚0

˚2

m

T

ke

3

7

m

7

3

7

9

3

7

m

3

7

9

3

7

m

7

0

3

7

5

3

7

0

t

Koordi

4

1

0

43˚

1

45

4

1

1

4

1

0

4

1

7

4

1

9

43

1

1

4

1

6

4

1

1

edi



ni

v



d



a



a

a



el

i

o

š



n

k

r



a

i

–

-

i

k

il

e

n

č



po



V

t



o

h

a



a

z

ro



Ku





e



e

a

ni a

ni

e

i

e

o

e

Ve

,

e

a

(J

h

ja

č

k

d

k



j

g



i

Ri

š

n

v

v

v

o



Pe

č

s

tv

s

,

ž

e

)

–

na

c

p

v

a

a

t

o

ro

n

ra

a

u

a

e

j

e

p

s

n

ern

it n a v

z

o

ki

n

D

č

k

m

p

n

l

m

o

s

m

n

l

ov

H

rž

a

ro

z



to

tra

e

a

tra

:

To

lo

Ka

Za

d

Ruš

trd

Ruš

s

J

M

s

Nere

Sev

c

Nori

J

T

Bre

v

Ve

Tr

s

evti



č



lo

raj

a

o

k

n



d

i



i j

d

a

a



i





in

iž



k

k

č

n

n

č

ra

ni



s

il

a

i

ti

ti

a

bl

ec

g

d

a

n

s

p

o

o

N

d

l

i



a

om

.

ra

k

re

v

Naj

Bl

Po

G

Ku

Nori

Is

O

M

Rog

Rog

ejirpo



t



a

e

i

l

a



n

j





a



raj

n

n

n

n

c

k

v

iž

e

e

e

e

Se

ti

s

o

k

z

z

z

z



š

e

e

k

bl

ji

a

e

a

n

č

č

a

č

u

u

u

u

j

o

o

n

p

p

p

p

Naj

ev O

O

O

O

Nov

Vri

Kul

Nori

Pl

Pl

ilo zbi



n

m

–

.

.

.

.

.

.

.

.

.

''

.4

.4

.4

.4

.4

.4

.4

.4

.4

'-

3

4

4

4

4

4

5

5

:

Datu

2

2

2

2

2

2

24

2

2

a

.

Vrst





(

k

Št.

1

2

3

4

5

6

7

8

9





lo





56





1

lo

17

16

15

14

13

12

11

10

Št.

.8

k





.

2

2

2

2

2

2

2

2

2

Datu

7

7

7

7

7

5

5

5

5

.4

.4

.4

.4

.4

.4

.4

.4

.4

.

.

.

.

.

.

.

.

.





m

G

G

Nori

Ku

O

O

Pl

G

G

Pl

v

Naj

e

ra

ra

p

p

o

ra

ra

o

l

č

a

u

u

č

č

d

d

n

d

d

ji

bl



z

z

e

e

a

a

s

e

e

a

a

k





iž

c

c

k

n

n

c

c

raj





a





j





i





Po

Bri

Krv

Ko

O

Ši

M

M

Rog

Naj

p

p

i

i

d

s

m

l

l

a

u

a

j

j

a

a

a

t

bl



v

i

z

k

ć

ć

o

c

n

a

e



i

i

ti

iž

i





c

n

č

č

n

i

i

j





i kraj



m

J

Cerk

Cerk

Cerk

Cerk

j

Ba

o

M

J

v

Za

s

T

Ve

v

Um

lo

To

e

a

d

a

a

tra

o

z

o

ro

z

m

rj

e

č

to

m

s

s

p

n

k

l

č

u

a

r

i



v

i

e

e

e

e

n

k

t

a

u

n

k

o

e

a

na

ra





o

v

v

v

v

s

i

č



š

)

e

ž

tn

c



b





k

z

e

č

(S

g

j

i

e

i

ja



i



z

e

a



ro



h



n





a

v



,

1

1

4

1

17

4

16

1

4

3

1

4

2

1

4

1

1

4

2

1

4

2

1

4

1

1

4

Koordi

2

7

3

6

3

7

3

0

7

3

m

7

3

7

7

3

0

7

3

0

7

3

1

7

3

m

˚1

˚0

m

˚1

˚0

m

˚3

˚0

m

˚3

˚0

˚3

˚0

m

˚2

˚0

5

˚2

˚0

5

˚2

˚0

m

˚2

˚0

n





7

7

9

7

5

1

2

2

3

1

5

4

m

1

6

m

1

6

8

2





n

5'

2'

n

2'

1'

na

2'

3'

n

0'

3'

a

5'

0'

n

2'

0'

n

1'

3'

n

1'

3'

n

2'

4'

a

a

a

d

a

a

7

8

6

0

6

6

0

2

1

2

5

8

7

7

7

7

0

2

na

d

d

d

d

m

d

a

a

d

,5

,2

,8

,8

,3

,9

,9

,8

,0

,7

,8

,7

,5

,2

,5

,2

,2

,4

m

m

m

m

m

d

d

m

.v

te

5

1

6

6

4

3

5

6

7

2

7

9

m

4

9

m

4

9

7

1

.

.v

.v

.v

v

V'

S,'

i

V'

S,'

i

V'

S, '

i

V'

S,'

i

.v

.

š

V'

S,'

i

š

š

š

.

i

V'

S, '

.v

V'

S,'

.v

V'

S, '

v

V'

S,'



š

š



.



.





.



.





i





.



ši





ši



š





.



.



.





-

M

M

i

Chi

Chi

.

.

s

P.

c

c

Vrsta

a

ro

ro

h

k

?

?

p

re

p

p

u

-

-

-





a





te

te

h

i

c

b

l

ra

ra

i

c



e

i

i

rs

n





ii

i



i

G

G

Nač

(m

(m

v

v

e

e

l

a

l

a

i

i

in

k

j

k

j

o

h

o

h

d

n

n





M

M

M





g

o

g

o





ol

v

/s

v

/s





a

a

oč

n

re

n

re

o

d

o

itv

d

) n

) n

j

j

e

e

e





k

tu

ta

s

s

Po

Ko

P

n

Žu

a

T

Cerk

Cerk

-

-

Pre

z

J

G

Ko

s

j

J



d

Um

Ti

a

te

te

//

//

a

d

k

re

i

m

n

ri

ap

a

e

a

te

-

-

o

o

m

i

o

n

n

d

n

p

k



k

p





m

o

o

p

m

p

lg

r

j



i

i

a

ta

e

n

ra

l

e

a

d

.

.

o

a

e

uš

a

g

rd

e

e

o

a



pros

c

to

p

m

a

Vs

V

i

k



ki

v

v

k

t

t

j

o

tn

e

e

j

l

s

,

č

e

i

e

h

p

j

tn

p

o

j

o

p

a

o

s

n

n

en

e

n



k

E

i

d

o

e

i

l

ri

i

e

b

e



v

d

e

a

r

v

d

o

v

a

fo



o

s

a

a

o

s

l

j

b

n

n

s

a

Crv

ž



a

e

s

s

i

l

l

n

mi

s

a

te

i

n

f

l

i

tora

o

g



k

1

o

o

i

k

i

t

v

o

li

k

a

a

rth



u

j

t

m

t

s

,



u

p

te

ž

u

p

k

s

n

a

o

0

d

d

i

b

e

a

p

ki

e

k

š



a

d

a

i e ž

b

e

n

u

j

j

o

hi

o



o

p

m



s

a

i

a

a

a

l

d

n

in

b

k

č

a

o

rc

a

r j

.

p

l





š

p

a

l

k

n

i

o

i

j

n



b



e

P

n

i

k

p

am

a

z

l

a

i

n

n

o

ri

o

n

d

ro

ti

l

op

l

i



h

n

j

s

e

i

a

a

b

p

k

i

v

i

e



d

p

o

e

l

o

k

r





e





s

o

s

a

b

s

c

v

v

i

m

s

ti

i

to

li

v

.

te

ž

r

e

2

i

v

i

s

te

o

tij

a

a

tra

e

s

s

v

n





n

ti

v

0

s

v

om

m

o

z

Po

r

to

n

,

m

n

li

k

e

a

i

n

n

o

š o

k

s



ti

v

p

a

t

I

a

a

e

o

vj

k

c

a

is p e d .

o

be

k

m

z

h

j

p

o



s

n

d

v

či

e

m

o

o



e

Na

ra

e

,

a

m

e

rk

m

t

n

k

a

.

o

i z

e



k

d

a

s

rj

o

si

o

l



a

n

M

s

c

e

ol

z

a

.

o



e

p

p

l



i

o

e

d

o

v

a

č

k

p

k

li a



h

t



s

n

J

d

t

s

,

s

n

a

re

o

o

7

to



o

o

e

tro

a

a

.

n

o

to

e

n

rd

n

m

j

s

e

z

k

o

te

.

e

.

c

a

ž

ti

m

rn

n

a

s

m

u

.

p



te

b

a



,

a

v

a

t

n





a

i



n

k

v



.



o

i



.





o



,





57





z

i

i



i

a

i n

s

s

. a



z

b

d

g

v

v

ra

o

e

k

ri



ru

č

,

,

m



e

ho

ej

z

s i

hi

d

š

m

m



er

n

v



č

o

o

p



e

u

ra

a

l

i

l

i

z

j

j

b

.

a

a

k

e

n

e

n

o

o

n

a

o

tra

ek

n



n

o





n

n

n

a

z

,

z

a

a

i

k

d

m

s

u

tra

u

tra

e

o

i

m

d

z

t

s

t

s

k



be

d

s

re

o

č

a

. O

a

d





rs

l

i

k

p

rn

,5

h

n

e

d

a

j

ej

n

a



ta

e

i

re

om

g

m

v

re

e

,

o

an

z

o

v

tr

r 0

k

p

p

n

n



a

p

m



a



o

k

o

n

e

e

o

u

o

a

op

n

l

s

s

r

k

e

n

a

n

e

j

d

ž

n

a



a

m

i

n

u

n

u

j

a



z



n

o

te

z

a

š

s

ej z

e

z

i

n

i



re

e

n

re

al

l

jl

k

b



v

o

l

t

ern

m

v

z

z

,

d

b

p

š

v

p



p

s

i

il

il

o

e

i

n

4

a

ta

ta

tre



a

il

l

o

ev

il

e

e

n

tora

.

s

j

j

o

n

š

J

a

n

z

.

a

s

tr

o

m

a

o

u

os

u

P



k

m

,

i

a

e

v

i

k

k

e

jr

p

i

p

i

re

.

t

n

j

o

n

a

si o j

i

e

rji

rji

b

i



v

b

i

v

e

a



pros

il

o

p

v

o

v

či n n o

o

rji

i

t

ž

p

ž

p

l





o



p

ta

m

tre

e

s

to

to

k

e

a

al

re

-

-

-

re

-

J

rm

o

G

a

tras rm Net a

M

e

//

//

//

M

e

//

Naš



Ti

L

g

p

Nara

n

g

p

n

-

-

-

n

-

tra



e



itv



oč





ol





d

HD

M

M

M

M

M

M

M



in



Nač





/ i



ii





i

s

i

s

i

n



i

i

ii

/

s

u

n

u

i

rs

ni





to

i

s

u

ni

e

ni

n

ni

iv

ti

h

c

c

t

c

c

bi

c

c



e

c





a

o

a

a

a



b

c

y



ta

ta

a

?

-

n

s

p

re

s

p

?



h

Vrsta

u

m

g

y

a

y

a

a

p

c

a

H. s

.

y

c

s

c



d

x

m

.

m

.

.

c

M

o

.

.

.

M

i

M



M

M

M

M





.





.





š



.



.





ši

S,

V

.

S,

V

.

S,

V,

iv S, V ši

S,

V

ši

S,

V,

.v





'

'

ši

'

ši

'

'

.

'

'

.v

'

'

.v

'

'

te

5

0

.v

0

7''

.v

6

0

5

7

0

6

9

0

m



,3

,4

m

m

m

d

m

,3

,3

m

,7

,9

d

,5

,5

d

,7

,5

d

,7

,1

a

na

9

8

3

0

0

8

2

9

8

1

0



2' 3' d

d

a

a

a

a

2' 45' a

3' 1' n 5' 0' n

3' 1' n

4' 2' n



3

0

n

1

n

0

3

4

6

5

7

6

4

m

˚0

˚3

˚0

˚27

˚1

˚2

m

˚0

˚2

m

˚0

˚2

m

˚0

˚3

5



3

7

m

3

m

3

7

3

3

7

0

3

7

0

3

7

8

Koordi

4

1

3

/

4

17

9

4

1

3

4

1

2

4

1

3

4

1

2





a

ro

t s

k



v

i





d

m

a

a

o



k

e

o

a

o

či

c

–

ti

S

n



d



sj



č



a





j

e

l



i





m

j

a

u

a

a

re

v

a

oj

k



ja

M

a

i

ž

t

c

s

č

k

o

,

p

m

k

, a a - n

a



i

ni

n

s

k

s

š

o

i



n

na

c

ro

v

Ga

M

o

č

,

o

l

h

b

a

i



č

no

a

a

ni ra

d

orai

a

ni ra i ro tu n

c

d



č

a

e

ti

z

to

s

z

u

i

k

z

o

š

b

m

Um

č

e

ra

o

n

č

e

e

l

e

k

v ri

ri

d

z

a

h

el

a

z

re

z

o

a

ra



To

lo

J

o

Vi

Nara

–

h

Rek

p

o

Ba

ej Pe

Bl

v

m

k

Ba

ej p ej

Kro

Bre

G

M

G





rajk



i j





n

i

o



iž





n

k

i

i

a

e



j

z

e

a

č

ći

ći



bl

n

u

c

č

ra

to

b

p

a

a



Naj

Ba

O

Bl

Um

Pe

Bl

Strb

Be





al



i j raj





n

n

n

c



iž

k

ti

e

ti

Se

bl

ji

o

z

o

ra

e

e

o

č

č

a



č

u

e

p

o

o



Naj

v

Rog

O

Rog

Vrg

Pl

Pl

Nov





m

.



.

.

.

.

.



.4

4.

.4

.4

.4

.4

.4

7

8

8

9

9

0



Datu

2

28.

2

2

2

2

3



.





k

Št.

19

20

21

22

23

24

25





lo





58



Tabela 3. Meritve ujetih netopirjev



(Spol: M – samec, Ž – samica, starost: AD – odrasel osebek)



Št.

AB

Vrsta

Spol

Starost

M [g]

paraziti

Ostale meritve in opombe

[mm]

Iskisli - Jama Pečina:

1 R. hipposideros

M

AD

37,0

4,0

/

/

Šipak - Bačinska jezera - kamnit most:

1 Mi. schreibersii

Ž

AD

41,9

10,5

/

Nuliparna samica

2 P. kuhlii

Ž

AD

33,7

5,0

/

Nuliparna samica

3 P. kuhlii

Ž

AD

33,4

5,0

/

Nuliparna samica

Dolžina stopala (HF)=10,1 mm, dolžina

4 M. capaccinii

Ž

AD

41,1

8,75

/

goleni (TIB)=17,2 mm, nuliparna samica

5 M. capaccinii

Ž

AD

41,25

10,0

/

Že dojila

6 M. capaccinii

Ž

AD

41,4

8,5

/

Nuliparna samica

7 M. capaccinii

M

AD

41,8

8,0

/

/

8 M. capaccinii

M

AD

40,65

6,5

/

/

9 M. capaccinii

Ž

AD

41,1

11,5

/

Breja, že dojila

10 M. capaccinii

M

AD

41,5

8,5

/

/

11 M. capaccinii

Ž

AD

41,55

11,5

/

Breja, že dojila

Peračko Blato - Bačinska jezera - melioracijski tunel:

1 M. mystacinus

Ž

AD

34,4

6,5

/

/

2 M. capaccinii

M

AD

41,7

8,5

/

/

3 M. schreibersii

Ž

AD

46,25

14,5

/

/

M.

6 gub na vsakem uhlju, črni piki na obeh

4

Ž

AD

63,1

22,0

/

myotis/oxygnathus

poklopcih, CM3=8,8 mm, nuliparna samica

5 M. capaccinii

M

AD

41,8

11,0

/

/

6 M. capaccinii

Ž

AD





Ušel iz mreže

Krotuša - Melioracijski tunel:

Netopirska

1 M. mystacinus

M

AD

36,2

5,25

/

muha

2 M. capaccinii

Ž

AD

43,8

13,5

/

Breja, že dojila

3 M. capaccinii

Ž

AD

42,5

12,5

/

Breja, že dojila





59



POROČILO O DELU SKUPINE ZA MALE SESALCE



Toni KOREN, Mitja ČRNE





Institute for Biodiversity Studies, University of Primorska, Science and Research Center Koper, Si-

6000 Koper, Slovenia



Udeleženci: Toni Koren (vodja), Mitja Črne, Domen Trkov, Tomi Leon, Jernej Pavšič, Katarina Novak,

Nataša Koprivnikar, Erika Gioahin, Manica Markelj, Eva Vide, Andreja Kadiš





UVOD



Glede na to, da je favna malih sesalcev Neretve že raziskana in večinoma poznana (Petrov

1992), je bil glavni namen skupine seznaniti udeležence skupine z metodami lovljenja,

določevanjem, sistematiko in ekologijo malih sesalcev. Želeli smo raziskati razlike v

pojavnosti vrst malih sesalcev v različnih habitatih.



METODE DELA



Terensko delo je potekalo od 23.4. do 30.4. Male sesalce smo lovili z živolovkami tipa

Sherman – »šermanice«. Vsak dan smo postavili 60 »šermanic«. Pasti smo nastavljali

zvečer in jih pregledali ter pobrali naslednje jutro. Pasti smo postavili na 5 različnih lokacij

(tabela 1). Medtem ko smo iskali primerne habitate, na katere bi lahko postavili pasti, smo bili

pozorni tudi na morebitne povožene sesalce, ki smo jih prav tako zbrali ter določili. Povožene

sesalce smo našli na 12 različnih lokacijah (tabela 1) . Ujete živali smo uspavali z etrom,

določili z določevalnim ključem in spustili na isti lokaciji. Za določevanje vrst smo uporabljali

določevalni ključ za sesalce Evrope (MacDonald & Barret 1993).



REZULTATI IN DISKUSIJA



V 8 terenskih dneh smo ugotovili prisotnost 8 vrst malih sesalcev (tabela 2). Iz skupine

glodalcev smo ugotovili prisotnost štirih vrst: Apodemus sylvaticus, Rattus rattus, Mus

musculus in Sciurus vulgaris.



Vrsto A. sylvaticus smo našli na naslednjih lokacijah: Gornje Sitno (Mosor), Komin, Mala

Neretva, Modro Oko, Opuzen. Prisotnost vrste smo ugotovili na habitatih kot so gozdni rob

ter ruralnih območjih (grmovje, rob naselij…). Na istih habitatih smo ugotovili tudi prisotnost

vrst R. rattus in M. musculus. S. vulgaris smo našli povoženo na cestah v Podači, Podgori in

Splitu. Iz skupine žužkojedov smo ugotovili prisotnost Crocidura suaveolens in Erinaceus

concolor. Dva povožena osebka C. suaveolens smo našli na cesti blizu kampa Rio, Neretva.

Čeprav smo na isti lokaciji dvakrat nastavili pasti, se vanje ni ujela nobena žival. Vrsto E.

concolor smo našli na štirih lokacijah: Klepci, Mala Neretva, Milići, Srinine (Mosor). Klub

temu da cilj skupine niso bili ˝veliki˝ sesalci, smo našli tudi dve vrsti iz skupine zveri:

Herpestes ishneumon in Martes foina. Najdba H. ishneumon nakazuje da se ta invazivna

vrsta še vedno širi po Hrvaški.





60



Tabela 1: Pregledane lokacije



Lokacija

Datum

1.

Baćinska Jezera

29.4.2011

2.

Blaće*

23.4.2011

3.

Doli

26.4.2011

4.

Gornje Sitno, Mosor

29.4.2011

5.

Klepci

28.4.2011

6.

Komin

26.4.2011

7.

Krvavac

25.4.2011

8.

Mala Neretva*

25.4.2011

9.

Milići

29.4.2011

10.

Modro Oko, Neretva*

30.4.2011

11.

Neretva, Opuzen, Kamp Rio*

26.4.2011, 30.4.2011

12.

Opuzen*

26.4.2011

13.

Podača

24.4.2011

14.

Podgora, Dalmacija

23.4.2011

15.

Split

23.4.2011

16.

Srinine, Mosor

29.4.2011

17.

Staševica

25.4.2011

18.

Vine

23.4.2011

*lokacije, na katerih smo postavili pasti



Tabela 2: Seznam najdenih vrst



Rod

Vrsta

Lokacija

Rodentia

Gornje Sitno (Mosor), Komin, Mala Neretva, Modro

Apodemus

sylvaticus

Oko, Opuzen

Mus

musculus

Neretva, Opuzen, Kamp Rio

Blaće, Klepci, Komin, Krvavac, Mala Neretva,

Rattus

ratus

Modro Oko, Kamp Rio, Opuzen, Vine

Sciurus

vulgaris

Podača, Podgora, Split

Insectivora

Crocidura

suaveolens

Neretva, Opuzen, Kamp Rio

Erinaceus

concolor

Klepci, Mala Neretva, Milići, Srinine (Mosor)

Carnivora

Herpestes

ishneumon

Doli

Martes

foina

Baćinska Jezera, Staševica



VIRI



MacDonald D. in P. Barret. 1993. Collins Field Guide to the Mammals of Britain and Europe. Harper Collins, str.

312

Petrov, B. 1992. Mammals of Yugoslavia - Insectivores and Rodents. Natural History Museum in Belgrade,

Supplementa Special issues, Vol 37, str. 1-186





61



SEZNAM UDELEŽENCEV





Aja Zamolo

Kaja Zavodnik

Primož Gnezda

Ana Tratnik

Katja Vrabec

Sanja Behrič

Andreja Kadiš

Klavdija Šuen

Suzana Kovač

Anja Peternel

Manca Velkavrh

Špela Borko

David Škufca

Manica Markelj

Tamara Erhatič

Domen Trkov

Mateja Deržič

Tamara Pezić

Ema Leban

Matevž Koršič

Tanja Šumrada

Erika Gioahin

Mitja Črne

Tibor Doles

Eva Lasič

Nastja Kosor

Tjaša Lukanc

Eva Vide

Nataša Fujs

Tomaž Berce

Gregor Pretnar

Nataša Koprivnikar

Tomi Leon

Ida Djurdjević

Nika Zaletelj

Urška Pristovšek

Ivan Kljun

Nina Erbida

Veronika Ramovš

Janja Matičič

Nina Lozej

Vid Švara

Janja Turk

Nuša Hrga

Jernej Pavšič

Petra Dolinar





Mentorji:

Kuhala nam je:

Vodje tabora:





Bia Rakar

Ev

E a O

v

gor

o evec

evc

N

ika Krivec

Damjan Vinko



U

rša Remic

Jurij Hanžel



K

atarina Novak

Katarina Drašler





Klemen Čandek





Lea Likozar



Peter Glasnovič



Toni Koren





62



SOFINANCERJI PROJEKTA