Največji dovenaki dnevnik T Združenih državah n Ve|ja *a vse leto • $6.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA * The largest Slovenian D the United Sle lea. Xistslovenskih ^delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and legal Holiday*. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 305. — ŠTEV. 305. NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 31, 1934. — PONEDELJEK, 31. DECEMBRA 1934 VOLUME XT.TI, — LETNIK XLII. MALA ANTANTA DELA MUSSOLMIU PREGLAVICE dr. maček se je zahvalil princu pavlu, ker se je zavzel za njegovo pomiloščenje --1_ Med Francijo in Italijo ne bo še tako kmalo sklenjen sporazum. — Mussolini noče glede Avstrije ničesar popustiti. — Mala antanta vztraja trdno na svojem stališču. — Radikalci očitajo Jef-tiču absolutizem. — Trgovska pogodba med Madžarsko in Cehoslovaško. PARiZ, Francija, 30. decembra. — 2e večkrat Je bilo rečeno, da bo francoski zunanji minister Pierre Laval odpotoval v Rim ter sklenil z Musso-linijem francosko-italijanski dogovor, toda ostalo je le pri govoricah. Benito Mussolini bo imel zadnjo besedo, pa je noče in noče izgovoriti. Oba državnika nestrpno čakata tega obiska. Oba bi rada čimprej mogoče sklenila dogovor. Tod d pogoji, ki jih stavlja Francija, so nekoliko pretežki za italijanskega ministrskega predsednika. Francija mu namreč precej nudi, kar bi z veseljem sprejel, toda Mala antanta zahteva preveč. In zdi se, da je Mala antanta baš danes na stališču, da dahko reče, kaj naj se zgodi in kaj ne. Od Mussolinija zahtevajo, da bi se odrekel svoji dosedanji politiki. Po njegovem mnenju je mir mogoče zajamčiti edinole potom revizije nekaterih pogodb. Mala antanta zahteva, naj zajamči Jugoslaviji njene sedanje meje. To bi bil pripravljen storiti, i: oče pa zajamčiti meja Romunski. S tem bi bila namreč Madžarska oškodovana. Mussolini hoče izključiti Romunsko ter dobiti Poljsko na njeno mesto. Tega pa Mala antanta noče. Italijanski ministrski predsednik podpira zahtevo Madžarske za revizijo pogodb oziroma meja, do-čim pravi francoski ministrski predsednik Laval, da se ne sme sedanjih meja evropskih držav niti za las izpremeniti. Ako bi se Mussolini vklonil, bi dobil važne koncesije v Afriki ali kje drugje. Vsledtega Benito ugiba in premišlja, na kakšen način bi mogel izbiti za Italijo največ dobička. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 30. decembra. — Cehoslovaška se je začela resno zavzemati za mir. CehoslovaŠki poslanik dr. Miloš Kobr priporoča, naj se sklene med Cehoslovaško in Madžarsko pogodbo po vzorcu nemško-poljske pogodbe. Namignil je tudi, da bodo določbe mirovneg i akta revidirane v obojestransko zadovoljstvo. Vkratkem času bo sklenjena trgovska pogodba med Cehoslovaško in Madžarsko. BEOGRAD, Jugoslavija, 30. decembra. — Voditelji bivše srbske radikalne stranke izjavljajo, da nova Jeftičeva vlada ni demokratska, pač pa isto-tako absolutistična kot je bila vlada kralja Aleksandra. Jeftič je pozval k sebi voditelje radikalcev in se začel ž njimi pogajati. Radikalci so zahtevali, naj da svoji vladi demokratski značaj, česar pa Jeftič ni hotel storiti. Vsledtega so bila pogajanja prekinjena. Temu nasproti pa izjavlja Jeftič, da je obljubil Tadikalcem velike koncesije, ki jih pa iz principa niso hoteli sprejeti. Vlada se ni mogla Hrvatom bolj prikupiti kot se iim je, ker je izpustila iz zapora voditelja bivše hrvatske kmetske stranke. Dr. Vladimir Maček je bil izpuščen na Božični dan, zatem ko je presedel dve leti v zaporv.. Dr. Maček je včeraj objavil v raznih hrvatskih listih javno zahvalo načelniku regentskega sveta, princu Pavlu. Princu se prisrčno zahvaljuje, ker se je zavzel za njegovo pomiloščenje ter izraža upanje, da je bil 8 tem storjen prvi korak k rešitvi težavnega hrvatskega problema. Komunistična zarota proti vladi us0dep0ln korak japoncev Poslanik Saito je naznanil državnemu tajniku Hullu odpoved mornariške pogodbe. — Hull je izrazil svoje obžalovanje. iniiniigi^raMiiiiiiiiiiitii^^iiiiiiiHiiiiiHBq^aii Zaradi postavnega praznika — Novoletnega dne — ne izlilo jutri "Glas Naroda". Prihodnja številka izide v sredo 2. januarja. Vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem želimo srečno in veselo NOVO LKTO! Uredništvo in uprava (J. N. iniiy/Jl^lllllllll!IIIIIIIK/j^||||||l|||fTiniK/|^l!lllilli splošna evropska pogodba Washington, D. C., 30. dec. Japonska je vročila državnemu tajniku Cordell Hullu pisano obvestilo, da odpoveduje wasliingtonsko mornariško pogodbo iz 1. 1922 in da bo vsled tega končana Ml. decembra 1936. Državni tajnik Hull je o tem takoj obvestil angleško, francosko in italijansko vlado. Odpovedana pogodba je 12 let omejevala število bojnih ladij petih največjih držav: Anglije, Združenih držav, Japonske, Francije in Italije. Tajnik Hull je štiri ure po odpovedi izjavil, da Združene države ne bodo nikdar ustregle zahtevi Japonske, da bi imela enako število bojnih ladij z Anglijo in Združenimi državami. Ta njegova izjava je odločen odgovor na japonsko izjavo, da Japonska želi skleniti novo ameriško pogodbo, ki bo preprečila tekmo v oboroževanju na morju, da pa zahteva za sebe enakost z Anglijo in Zdr. državami. Hull je tudi rekel, da še vedno upa, da bo v dveh letih, ko bo pogodba še ostala v veljavi, mogoče dosežen kak sporazum. Točno opoldne je poslanik Hi rosi Saito stopil v urad državnega tajnika Hulla. Oba sta bila sama zaprta pet minut in v tem času je Saito prebral obvestilo svoje vlade: '4(1ast imam po naročilu svoje vlade sporočiti vam našle« l nje: V soglasju s členom XXIII. pogodbe, ki omejuje oboroževanje na morju in ki je bila podpisana v Wasliingtonu kralj kar0l jeporočen ___z magdo Romunski diplomat je izdal skrivnost. — Ka-rol je ostal zvest zakonski zvezi. Dunaj, Avstrija, 30. dec. — Neki romunski diplomat je International News Service zaupal skrivnost, da se je romunski kralj Karol poročil z rde-čelaso lepotico Ma^do Lupescu in da je ostal zvest tej zakonski zvezi. Poroka in ljubezen sta ju zadnja leta držala skupaj navzlic vsemu prizadevanju vodilnih romunskih diplomatov, da bi jo izgnali iz dežele in da bi se vrnila prejšnja kraljica Helena, ki se je od Ivarola ločila leta 1928. "Da, kralj Karol in Mme. Lupescu sta poročena", je rekel diplomat, čegar ime iz razumljivih razlogov ni bilo izdano javnosti. Ko je bil kralj v izgnanstvu, ni hotel zapustiti Magde in se ni hotel vrniti na prestol samo zato, ker jo je ljubil, temveč, ker se je ž njo poročil, ko sta oba živela izven Romunske. "Kralj Karol ni več hotel sprejeti krone, dokler mu ni bilo mogoče vzeti s seboj na Romunsko tudi Magde'* Taka poroka je morganatič- jjpošto vanja na vsled tega kraljeva žena ne r____i....................o_____ (J. more prisostvovati pri kralje- felfruarja 1922, japonska via-!vili in državnih svečanostih tla s tem naznanja vladi Zdru- i Kralj Karol se je odpovedal ženih držav svojo namero, da pravici do romunskega presto-skonča imenovano pogodbo, ki la leta 1925 ter je zapustil de-vsled tega pride ob veljavo 31.1 želo z Magdo Lupescu, katero decembra 193G. naziva s priimkom "Bibi". Sprejmite, gospod, ponovno Kraljica Helena je dobila od zagotovilo mojega največjega j kralja Karola ločitev zakona kongresna preiskava je izsledila obsežno zaroto II i rosi Saito" MIHAEL JE OBISKAL MATER : leta 1928, ko ie pod regent \ stvom vladal Karolov mlado-j letni sin Mihael kot pravi I kralj. Leta 1930 je prišel Ka-Srol nenadoma na Romunsko | ter se je polastil vlade in svo-jjega srna Mihaela postavil na 29. stališče prestolonaslednika. Bukarešta, Romunska, decembra. — Romunski prestolonaslednik princ Mihael je v spremstvu kraljevega pribočnika generala Condescu odpotoval na obisk k svoji materi prineci Heleni v Florenci v Italiji. . J Washington, D. C., 29. dec. Razni inozemski časopisi so Predsednik Roosevelt bo v pe-obnovili vesti, da se skuša tek opoldne stopil pred obe kralj Karol sprijazniti s svojo zbornici kongresa ter preči tal PREDSEDNIK BO SAM PREČKAL POSLANICO ločeno ženo in ji je princ Ma liael baje nesel kraljevo bozič- svojo poslanico. Kakšni so predsednikovi to- no darilo. Vladni krogi pa za-" doči načrti, ni natančno znano nikujejo vse to. ' niti demokratskim voditeljem. Anglija skuša pridobiti evrop. države za skupno pogodbo. — Velik problem je razmerje med Jugoslavijo in Italijo. London, Anglija, 30. dec. — Ker so mornariška posvetovanja končana in je še dva tedna do plebiscita v Posaarju, vlada v političnih krogih primeroma mir. Diplomacija je sedaj obrnila svojo pozornost na franeosko-italijanska pogajanja za mednarodno jamščino za neodvisno Avstrijo, kjer bo Anglija igrala vlogo poroka. Angleška vlada ne bo predlagala splošne evropske pogodbe za jamščino miru, pač pa bo posredovala med posameznimi državami za tako pogodbo. Francija in Italija se ne marata zavzeti, da bi jamčile neodvisnost Avstrije, toda ko želi Francija, da so v taki pogodbi vključene Mala antanta, Francija, Anglija in Italija, želi Italija, da je od te pogodbe izključena Romunska, ker ne meji na Avstrijo. Medtem ko Anglija želi, da se zbližata Francija in Nemčija, deluje angleška diplomacija na to, da bi bilo rešeno vprašanje nemške oborožitve in da Nemčija zopet vstopi v Ligo narodov. Kot poroča pariški dopisovalec londonskega "Timesa", je Francija prevzela vodstvo za vanorst Evrope. Tekom prihodnjega leta se bodo tudi od-nošaji med Francijo in Rusijo še dalje razvili. Anglija bo podpirala Francijo v njenem prizadevanju, da reši tri poglavitne evropske probleme: pogodbo za jamščino Avstrije, rešitev gospodarskega problema podonavskih in balkanskih držav ter rešitev sredozemskega problema. Majhen nroblem niso odno-šaji med Jugoslavijo in Italijo. Ravno tako tudi razveljav-ljcnjc vashingtonske mornariške pogodbe zelo vpliva na mornariško razmerje med Francijo in Italijo. Vsi ti problemi pa se tičejo tudi Anglije. Zato angleški diplomati polagajo veliko važnost na obisk francoskega zunanjega mini-sara Pierre Lavala v Rimu ter upajo, da bo LavaL kmalu, ko se vrne iz Rima, obiskal tudi London. Najprej bo riaprošenih pet držav, ki obkoljujejo Avstrijo — Madžarska, Jugoslavija, Cehoslovaška, Italija in Nemčija — skupno s Francijo in Anglijo. Ta načrt sta zamislila angleški min. predsednik Ramsey MacDonald in zunanji minister Sir John Simon in Nemčija je že naznanila, da hoče pristopiti k pogodbi. Poleg tega pa sta Francija in Italija obljubili svojo podporo. srresni WASHINGTON, D. C., 30. decembra. — Kon- odbor, ki preiskuje protiameriško delovanje, je dognal, da je bila zasnovana obsežna zarota, ki je imela namen odvesti predsednika Roosevelta s celim njegovim kabinetom in postaviti diktator-stvo po fašističnem načinu. AValter S. Steele je pred odborom pričal, da so komunisti izdelali načrt, da tekom splošne stavke izzovejo državljansko vojno, da bi vdrli v Belo hišo, bi odvedli predsednika s celim njegovim kabinetom, bi prevzeli vlado in Dostavili sovjetsko vlado. Poveljnik Civil Conservation Camp v Baltimore, stotnik Samuel Glazier, je odboru pojasnil načrt za diktatorstvo. Glazier je rekel, da je prišel k njemu Jackson Martindell iz New Yorka, ki mu je rekel, da njegova organizacija "American Vigilantes" šteje 500,000 članov, ki imajo na razpolagr-milijonov dolarjev in da bo ž njo vrgel vlado v Wasliingtonu in se bo sam postavil za diktatorja. Martindell je rekel, da ve, da bo sedanja Rooseveltova vlada vodila v revolucijo in da hoče ta čas biti pripravljen, da prevzame vlado s svojo organizacijo. 14 teroristov ustreljenih Nikolajev s 13 drugimi je bil ustreljen. — 2i-novijev in Kamenev nista bila usmrčena. Moskva, Rusija, 30. dec. — Vojaška straža v Ljeningradu je končala življenje 14 teroristov, katerim je bilo dokazano, so bili v zaroti, katere žrtev je 1. decembra postal Serge j Kirov, ki je bil član mogočnega komunističnega političnega bi-roa. Leonid Nikolajev, ki je priznal, da je oddal strel na Kiro-va, je bil ustreljen s 13 svojimi tovariši v Ljeningradu, kjer je bil ustreljen tudi Ivirov. Smrtna obsodba je bila takoj izvršena, ko je najvišje sodišče spoznalo vseh 14 krivim umora. Sodnijska obravnava je bila tajna in ji je vzelo samo dva dni, da je dokazala obdolžencem, da so nameravali s terorizmom vreči vlado Josipa Stalina. Stalin, ki je generalni tajnik komunistične stranke, je bil po izpovedi obdolžencev obsojen na smrt. Zlasti Nikolajev je priznal, da so zarotniki nameravali strmoglaviti Stalina in njegovo vlado ter postaviti diktatorstvo po načelih Zinov- jeva, Kameneva in Trockega. « Zunanji komisarijat je odločno ovrgel vesti, da sta bila nekdaj mogočna člana sovjetske vlade, Zinovjev in Kamenev usmrčena. Bila sta aretirana, ker sta bila na sumu, da sta bila zapletena v zaroto proti Kirovu, toda njuna usoda je neznana. Sovjetska vlada bo najbrže oba izdala v Sibirijo. Vsled Kirovega umora je vlada v Moskvi sklenila, da z vso silo iztrebi zarotnike. Ta sklep strogo izvršuje, kajti do sedaj je bilo usmrčenih že 117 teroristov. Pri sodnijski obravnavi ni zagovornikov. Po no\^ vladni odredbi je potrebno sodišču predložiti dokaze za krivd in obdolženci so po razsodbi takoj usmrčeni. HITLER PREGANJA SOVRAŽNIKE Saarbruecken, 29. dec. — Pred plebiscitom v Saaru se je pričela velika agitacija proti Hitlerju in nazijski uasprotni-ki dolže Hitlerja, da je zepet pričel 4'krvavo čiščenje". Protinazijski list "Volkss-timme,J pravi* da so Hitlerjevi rablji pobili 100 ljudi in zaprli nad 1000 oseb. Nazijski nasprotniki Hitlerjeve vlade zatrjujejo, da bo več volilcev v Possarju, ki bi sicer glasovali, da se Saar vrne k Nemčiji, zaradi Hitlerjevega "čiščenja'" 30. junija glasovalo, da ostane Saar pri Franciji. Proti tem obdolžitvam priznava nazijski list "Abend-blatt", da je bilo v Berlinu aretiranih 300 oseb in okoli toliko po ostalih krajih Nemčije. Aretirani pa so bili zaradi seksualne abnormalnosti. List "Weltbuehne* pa trdi, da je bilo pri sedanjem " čiščenju* ' ubitih 230 oseb in da je bilo samo v Berlinu aretiranih od 3000 do 4000. " Volksstimme" pa pravi, da je abnormalnost samo Hitlerjevo pretveza in da hoče Hitler samo odstraniti nevarne podpoveljnike. Vesele Novo leto želim vsem* naročnikom, prijateljem in znancem. — FRANK SAKSER r ODA' NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 31, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. "£1*8 Naroda9 Owned and Published by C PUBLISHING COMPANY iA Corpocmtioo) L. Bfgttdlfc, Trees. of bulMM mt Om corporation tad Tlrtrxw of above officers : -Hi jr. Mh atwet. Boregii of »MpfaMtan. New Yerk City. N. V. GLAS NARODA" o tisti krivci, ki -so iz ogabnega zločina delali zase reklamo in denar. PROBLEMI PRISELJENCA *t Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naie dolgoletne skuinjo Vam zamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato ee taupno obrnite na nas ta psa pojasnil*. Mi preskrbimo vse, bodisi jproinje ta povratna dovoljenja, potne liste, vieeje m sploh vse, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše etroike. Nedriavljoni naj ne odlaiajo do zadnjega trenutka, \er predno se dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, BE-EV-TBT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Ptiite torej takoj ta bretplačna navodila in toaotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO-TRAVEL BUREAU 2West 18th Street New York, N. Y. Ta fant si nio-svoj 44 lastni" Državljanstvo poročene žene. Vprašanje: Ženska, rojena v inozemstvu, se je poročila leta J9_ ) z ameriškim državljanom. Razporočila se je od njega leta 1932. Ali je izgubila ameriško državljanstvo vsled razpo-roke ? Odgovor: Pred dnem 22. septembra 1922 je inozemka postajala ameriška državljanka vsled poroke z ameriškim državljanom, in to avtomatično. Zato je ona postala ameriška državljanka. Razporoka ne menja v tem nič in ona je še vedno ameriška državljanka. Nedovršena naturalizacija. Vprašanje: Neki fant je prišel v to deželo skupaj s starši, ko je bil dve leti star. Oče je vzel prvi državljanski papir, ali ni nikdar postal ameriški državljan. Pred letom dni je umrl. Fant bo za eno leto polnoleten. Kaj naj stori, tla postane ameriški državljtn ? Odgovor: Zakon od 24. maja 1934 je izrecno razvozljal predpise prejšnjega zakona, po katerem vdova in mladoleten sin i nožem ca s prvim papirjem sta mogla zaprositi za naturalizacijo brez svojega lastnega prvega papirja, ra preskrbeti prvi papir in dve leti kasneje more zaprositi za naturalizacijo. Sedanje imigracijsko postopanje. Vprašanje: Nedavno sem postal ameriški državljan. Hotel bi dobiti sem ženo in dvoje nedoletnili otrok, ki so še v Evropi. K,aj naj storim? Odgovor: Pišite na 1". S. Commi-sioner of Immigration and Naturalization, Washington, D. C., na tiskovini 633. To tiskovino treba pozorno izpolniti in poslati v Washington po navodilih, natiskanih na tiskovini. Ako je prošnja v redu, priseljeniški komisar obvesti prosilca. On tudi obvesti Department of State, da imajo dotičniki pravico do izven-kvotne vize. Department od svoje strani pa obvesti dotič-nega ameriškega konzula. U-mestno je tudi, da prosilec preskrbi svojce v starem kraju z zapriseženimi izjavami (affidavits), ki naj potrdijo dobro gospodarsko stanje prosilca. Poleg teh affidavits naj se priložijo tudi spričevala delodajalca, ki naj potrdijo, da je do-tičnik stalno zaposlen, in izjavo banke o stanju hranilne vloge, ako ima hranilec kak denar v banki. Kako dobiti k sebi zaročenko? Vprašanje: Zaročen sem z deklico, ki se nahaja v inozemstvu. Ail je mogoče dobiti jo v Ameriko kot izvenkvotno priseljenko, ako se poročiva na Ellis Islandu! Jaz sem ameriški državljan. Odgovor: Ameriški državljan ne more dobiti sem svojo zaročenko niti kot izvenkovot-no priseljenko niti v prednostni kvoti, marveč le kot običajno kvotno priseljenko, ako je to mogoče. V tem pogledu ona je v enakem položaju kot brat ali sestra oziroma prijatelj ameriškega državljana. Kdo hoče potruditi se za njihov prihod, mora potom affidavits dokazati svoje dobro gmotno stanje, da je more primeroma vzdržavati. Zaročenec naj tudi pošlje garancijsko pismo, da jo poroči takoj po njenem prihodu. Ako zaročenka ima v Ameriki svojo družino ali prijateljico, umestno je, da taka ženska napravi affidavit, v katerem se obveže, da bo dotični-ca stanovala pri njej, od prihoda do poroke. Pred L 1924 so priseljeniške oblasti poskrbovale za izvršitev porpke v priseljeniški postaji, ali ta navada je prestala. FLIR denarne p0šujatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za f JUGOSLAVIJO S 2.80 .......... 1MB. 100 $ 5.35 .......... Din. 200 f 7.50 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24.— ... $47.50 ... Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 .......... Lir 100 S1&25 .................... Lir 206 $44.60 .......... Lir 560 $$8.20 .......... Lir 1000 • $176.— .......... Ur 2000 $263.— .............. Ur 3000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI OPRI ALI DOLI Za Izplačilo večjih zneskov kot sgora] navedeno, bodisi v dinarjih ali Uran dovoljujemo ie bolje pogoje. OPLACILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.— mora* e poslati $10.— $15.— " »20.— $40.— " . " $50.— " $ 5.75 $10.85 $16.-$21.— $41.25 $51.50 Prejeinulk dobi v starem kraju izplačilo v dolarjih.. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. Veselo in srečno novo leto želim vsem citate!jem "(»las Naroda". Marija Avsec. S pota. Iz vseli delov Združenih držav dobivam pisma od prijateljev in znancev in med njimi so tudi taki, ki mi pravijo: — Srečen si, ker si v solnčni kalifom i j i. California je res lepa, toda jaz bi bil rati magari v Sibiriji, samo ee Ivi bil zdrav. Hvalili zdrsi v je via- Peter Zgaga la Bogu, da s< č a. Dandanes srečujem ljudi, ki brez cilja tavajo okrog. Kam.' Naprej! Kje cil j! Nihče ne ve. To je zgodba iz Jutrove dežele ter očituje častiželjnost, s katero so prežeti moški. Domišljav in častihlepen kralj je poklical k sebi dvorjane in jim zastavil neobičajno vprašanje: — Povejte mi. kdo j«« mogočnejši: jaz ali moj oče? Lahko je vprašati, toda odgovoriti je težko, kajti oba sta i bila mogočna in neusmiljena — kralj in njegov Dopisi Cleveland, Ohio. Cenjeno uredništvo Glas Naroda prosim za priobčitev mojega dopisa. Najprvo bom prepisala poročilo iz ljubljanskega tednika "Domoljuba'*, ki se glasi: Nova po d z e m s k a č u-<1 a pri P e t k o v c u. Petkovski fantje so junaki, da malo takih. Za sport in zabavo pregledujejo v prostem času podzemske votline in brezdna, katerih je v okolici limono. Podzemeljske jame so polne krasot. ki jih doslej še nihče ni videl. Več brezden je takih, da se je vsak zgrozil, če je njihovo ime le omeniti sli- kup kamenja, od koder se na vse strani širijo prostori, polni najkrasnejših kapnikov. .lama je dolina več sto metrov in v resnici nekaj posebnega". O tem sem se namenila napisati zato, ker je mnogo mojih ožjih rojakov p<> vsej Ameriki in bodo gotovo z veseljem čitali o novosti domačega kraja. Rovte nad Logatecom je že itak precej poznan kraj, ker je že stara fara. Ravno letos so praznovali dvestoletnico rov-tarske fare. Sestra mi j«' pisala. da so dekleta napletla toliko vencev, da je bila cerkev vsa v zelenju, zunaj in znotraj. V dopisu se omenja vas Pet- gospodarja oče. Obema je treba ustreči, toda dvema ustreči, je zelo težavna stvar. Slednjič pa odvrne stari Tz krajev, odkoder so prišli I dvorjan: vsi oni Slovenci, ki niso tukaj — (>, kralj vseh kraljev, rojeni, prihajajo svojevrstna Tvoj oče je bolj mogočen ne-poročila. Ljudje jad i kujejo in|«r0 si Ti, kajti on ima bolj slav-nas blatni jejo, ker smo v Anic-; nega sina kot -a boš li imel. riki. j * — Vi ste dosti na boljšem) Lahkoživček se ie motovilil mu |>ride nego smo mi — pravijo. — Po- j,)() „ij(.j Nasproti sezite v žep in nam pošljite ka- eleganten gospod s še bolj ele-ko malenkost. Tukaj je slabo, I ^atii<» žensko, ki je bila pa sli- šal. S strahom so ljudje metali, kovec, to je podružnica rov- kamenje notri in se bali, če se jim ne bo iz črne luknje prikazal morda sam bognasvaruj. Sedaj nas ni več strah. Strahove so pregnali naši fantje. Izmed vseh jam je najbolj zanimiva ona v Godobovskih ru-pah. V to brezdno so fantje postavili dvajset metrov dolge lestve, za katere so morali posekati kar cele mlaje. ^Vlnogo fzuoja so pre potili in neštetokrat so morali zakričati "ho-ruk" predno so postavili lestve pokonci, da so jih mogli nato spustiti v ozko brezdno. Na dnu brezdna je velikanki tarske fare. Jama, o kateri pišem, se nahaja v bližini Cest. Gostilna v Cestah pa je znana ne samo Rovtarjem, ampak tudi vsem sosednjim okoličanom. Birtovo Mici v Waukegan bo gotovo zanimal moj dopis in si bo priklicala v spomin, kako sva nekoč kot otroka nabirali jagode po teh krajih. S tem končujem dopis, se pa še v drugič kaj oglasim. Srčno pozdravljam vse rojake iz Rovt. Želela bi, (la bi se kateri kaj oglasil. da ni mogoče prestajati. Davki nas pritiskajo, toča, moča in suša nam delajo škodo. V Ameriki pa nekateri naši ljudje že po tri, štiri, pet let ne delajo. Se samcem je težko, kako je šele onim, ki imajo družine. Marsikdo sn je v času pro-speritete postavil svoj dom. Trdo prislužen denar so žrtvovali danes je pa skoro vse brez vsake vrednosti. Kdor ne more plačati davkov in zadostiti drugim obveznostim, je ob vse. Stroji bolj in bolj izpodrivajo delavce. Kaj bo, kaj bo? Temni so izgledi za bodočnost. Navzlic temu pa ne smemo izgubiti upanja. Kdor upanje izgubi, je tudi sam izgubljen. I1 ha ko preklja. — Obleka draga in po najnovejši modi narejena — sicer pa sama kost in koža. Nehote in nevede si- lahkoživček zaleti v gospodovo spremljevalko, in ni dosti manjkalo, pa (»i jo podrl. — Vi — ga nahruli gospod — zdi se mi, »la ste nekoliko preveč pili. Lahkoživček si zmenca oči, pogleda oba in pravi: — Meni se pa zdi, da je vaša žena premalo jedla. * Obilica otrok ni vedno tako razveseljiv dogodek kot so slavne canadske petorčke. Ubogi majner v Kentucky, ki je prejšnji teden postal že petintridesetič oče, najbrž ni Vsledtega želim vsem trpe-'-tako srečen kot sta srečna za- čini boljših časov v letu 1935. Matija Pogorele. POZIV! Izdajanje lista jr r zi'iJ'.i z velikimi stroški. Muot/o I jih jr, ki so radi slab i It. \ razmer tako prizadeti, da j so nas naprosili, da jih j počakamo, zato'naj pa on >, I katerim je mofjoče, po-I ravnajo naročnino točno. UPRAVA "G. AV" SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA ČTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. i ■ , - , Slovenk Publishing Company 216 West 18th Street New York, N. Y. konca v kanadski vasi Callander. Majner ima ža tretjo ženo. Prva mu je povila dvanajst otrok, druga petnajst, tretja pa osem otrok. Med njimi so trojčki, in dva para dvojčkov. Triintrideset otrok še živi. To je skoro preveč za enega samega moža. * Velik hotel je dobil novega kuharja. Ni se jih dosti ponudilo, vsled česar ni bilo velike izbire. Kuharje skuhal juho, gospo-tlar jo je pa pokusi! ter se čudno namrdnil. — Ali ste že kdai prej kuhali? — $eveda. Bil sem pri vojakih. Dve leti sem kuhal za oficirje in sem bil dvakrat ranjen. — Salamensko srečo ste imeli — mu je segel gospodar v besedo — da ste bili samo ranjeni. ne pa ubiti. * Pred tedni je stal pred čika-ško poroto Samuel Insull, ki je s svojimi špekulacijami pripravil ljudi, kateri so kupovali njegove delnice, ob milijone in milijone dolarjev. Precej je bil dolg in zelo zanimiv. Nabolj zanimiv je bil pa konec. Porota je namreč proglasila Insulla za nedolžnega. Njegovim zagovornikom se je posrečilo prepričati porotnike, da je možak nesrečno špekuliral. Vzemimo, da bi bila stvar drugačna; da bi bil Insull revež in že dolgo brez dela. Pa bi se nekega dne ojuna-čil, češ, naj se zgodi, kar hoče, stopil bi v velik čikaški re-stavrant in bi se po dolgem času do sita najedel. Ko bi bilo treba plačati, bi gospodarju enostavno rekel, da je imel nekoč dva dolarja, s katerima bi lahko plačal o-bed, pa je tista dva dolarja nesrečno zašpekuliral. Restavrater bi poklical policista, policist bi ga odgnal pred sodnika — in stavim sto proti eni, da bi ga sodnik ne oprostil. LAS NARODA NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 31, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S. 2. TUNGUZOVA JAVNA IZPOVED Na rusko-mandžurski moji loži obmejna postajica Grode-kovo blizu znane Pogranične. Na kitajski strani so Kitajci v jeli poveljnika roparskih Tun-guzov 1'unčenpinga. Ker je mož imel na vesti silno velik > tolovajstev, je bil določen smrti. Na morišču, kjer so izvedli smrtno kazen, se je zbralo silno veliko ljudstva. Kmalu jo prikorakala na morišče stotni-ja kitajske pehote, v njeni sredi pa je ob rablju korakal, n-klenjen v težke verige, obsoje-llee. Rabelj je nosil mer, s katerim bo odsekal glavo. Sredi množice je bil napravljen če-tverokot, kamor je moral stopiti na smrt obsojeni ropar. Brez vsakega znamenja strahu si je ogledoval ljudi, medtem, kot je častnik bral njegovo smrtno ob.-odbo. Ko je častnik končal, je z.i nekaj minut nastala splošna tišina. *4('unčenping, ali imaš kako zadnjo prošnjo. Že vnaprej je uslišana." 4'Da, imam jo!" "Kaj želiš!" ''Rad bi zadnjikrat — še enkrat — javno izpovedal, kaj vse lepega in junaškega sem v življenju izvršil. Koliko oderuhov in lumpov sem ubil in koliko dobrega sem storil revežem z njihovim denarjem." "Dobro, pripoveduj! Pet minut imaš časa,'' je dovolil častnik. ('unčenping je začel svojo javno izpoved. Naglo >o prihajale besede iz njegovih ust. Kmalu pa je začel govoriti počasi in nekatere besede izgovarjal z vsem poudarkom. — Vsakokrat pa, kadar je spregovoril počasi, se je iz gruče gledalcev odstranilo nekaj mož in tjavendan odšlo proti mestu. (1astnikovo povelje je čez pet minut rezko prekinilo Tungu-zovo pripovedovanje. Nekaj vojakov je Tunguza vrglo na kolena, nekatere so planili proti mestu, častnik pa je klel. In ni čudno, da je klel, ker ga je Tuguz še v zadnjih trenot-kili svojega življenja vpričo rablja, vseh vojakov in vsega prebivalstva tako imenitno potegnil. Roparje v izpoved namreč ni bila nič drugega, kakor da je v njej s posebnim poudarjanjem nekaterih imen naznanil svojim tovarišem, ki so bili 1 I C I HRBET JO BOLI. Roke ji utrujene od dviganja težkega .likalnika z deske za likanje in s peči. Po številnih takih poteh je pa zlikala . .. 1 nočno obleko, 2 spodnji krili, 2 hlač, 6 robcev. En sam penny, porabljen za elektriko, bi"delo lažje, hitreje opravil. Ako natančno izračunamo* bi bilo delo opravljeno več kot polovico hitreje kakor po starokopitnom načinu. Lahko bi udobno sedela, se posluževala lahkega električnega likalnika, likala; gorkota bi nadomeščala njene lastne mišice—ter bi spoznala, da avtomatična kontrola vročine prepreča sežiganje. Ni je primere, kaj ne? En penny. Majhen, droban novec, ko pomislite, da delate zanj. Če ga pa potrošite za električno službo, da si olajšate delo in si ustvarite prijetnejše življenje, kako velik, močan novec postane: Z lc elektriko boste s|»ekli lil beljakov . . . .šivali vso ]H>iM»liln<> s šivalnim strojem . . . imslušaii tri po jh»1 ure radio programe. Le pomislite, na kakšne načine vam pomaga elektrika v hiši. Ali veste za kakšno drugo stvar, ki bi toliko storila tako pocenil? • Po natančni preizkušnji so potrebovale- ženske 35 minut za likanje tc obleke z peči segretim llkalnikom, toda šamo IG minut z modernim clektrlu likaJnikbm. THE NEW YORK EDISON COMPANY • THE UNITED ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY ftROOKLYN EDISON COMPANY. INC. • NEW YORK AND QUEENS ELECTRIC LIGHT AND POWER COMPANY brezplačna ilustrirana knjižica: "Dela, ki jih napravi penny za, vas". Kako atedite, če uporabljate elektriko. Kako čitati vašo inero za elektriko. Koristni nasveti za dom. Naročite jo z dopisnico od: ltoom 411, 4 Irving Place, New York t L E K 1 RIKA .. NAJVEČJA VREDNOST ZA VAS CENT pomešani med množico, kam je zakopal ugrabljene zaklade. Zato je včasih tako počasi in * poudarkom izgovarjal posamezno besede in zato je vsakokrat nekaj gledalcev odšlo proti mestu. Častnik pa vsega tega ni opazil. Ko je končno opazil. in velel roparju odsekati glavo, j«* bilo že prepozno. Medtem, ko so vojaki tekli proti mestu, da bi lovili ljudi, ki so se odstranili, so ti že davno izginili. Vojaška oblast j"* dala nato preiskati tiste kraj«-, ki je njihova imena Tuugiiz prav posebno poudarjal, a povsod prišla prepozno. Povsod so našli na označenem kraju skrivališča, v katerih je bilo nekoč skrito ltaropano blago. Toda ta skrivališča so bila prazna in videlo se je, da so bila šele pred kratkim izpraznje na. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY I 250 ROMANTIČNA ZGODBA ln tako je Lafayette »klonil poveriti to nalogo vitezu de Vaudrevu; prepustiti mu je hotel dvajset mož, kolikor jih je bilo ostalo po krvavih bojih na "Foudrovantu", Roger je takoj obvestil kapitana o svojem poslanstvu in se poslovil od posadke zmagovite ladje, posebno od krmarja, ki so mu solze zalile oči, ko sta si segla v roke. In Roger je s svojo četo nemudoma krenila na pot. Vodil jih je domačin, Indijanec, ki jim ga je bil dodelil guverner pristanišča; izbral je bil na j zanesl j i vej šega. Navzlic burnim doživljajem, ki jih je že imel za seboj, je Roger šele nastopal pot nevarnost-sti in težkih preizkušenj zavoljo ljubezni do Henrike. XXIII. Pomožni zbor, ki je hotel Washington od La-favetta zanj hrabrega častnika, naj bi bil sestavljen iz prebivalcev verinontske krajine. Prvi naseljenci te krajine so bili Francozi iz Kanade. In tako je pošiljal markiz do Lafayette tako rekoč k rojakom viteza de Vaudreva, ki je imel tako že drugič priliko dokazati svojo hrabrost. Lafavtte mu je brez pomisleka poveril težko in nevarno nalogo; zbrati v poseben vojaški zbor neodvisne čete, pokorne samo svojim poveljnikom. Morda je bilo prenagljeno, da je postavil Lafayette na čelo zbora častnika, ki se je dalo o njem po pravici misliti, da ni še dovolj izkušen in ki ni poznal dežele, dasi je bil na drugi strani zelo pogumen in nadarjen. Toda baš zato je dal guverner na Lafayet-tovo prošnjo vitezu indijanskega vodnika, ki mit je lahko v polni meri zaupal. Bil je edin še živeči sin slavnega poglavarja Delawarov, zagrizenega sovražnika Siouxov. zvestih zaveznikov angleške armade. Ime 11111 je bilo Wati-Pow. Toda kot hraber vojščak imel že davno svoje ime. ki si ga e Spet je postala mlada Ko-danjčanka princesa in postane v kratkem tudi kraljica. Sicer ne kraljica velike države, temveč samo malajske državice Kodah, nedaleč od Siama. kletna Lilli Nielsonova se je seznanila v Canibridggeu. kjer sta skupaj študirala na vseučilišču s princem Ozairom iz Kedalia. Znanje se je razvilo v ljubezen, ki traja še danes, mni svojih bratov, naj sovraži Siouxe in ostane zvest zaveznik Francozov proti Angležem, pa naj se zasuče kolo sreči* kakorkoli. Od smrti svojega očeta se ni Wati-Pow niti najmanj pregrešil zoper to prisego. Zadnje o-četove besede si je bil vtisnil globoko v spomin. Bil je izredno krepak mož zelo visoke, vitke postave, prava redkost med Indijanci, čudovito pravilnih potez, najčistejši tip indijanskega plemena. Ko ga je guverner privedel k vitezu, je dejal: — Evo zaveznika, ki se lahko nanj mirno za-nesete. Molče je prijel Wati-Pow viteza za roko in si jo pritisnil najprej na čelo, potem pa še na prsa. Šest Indijancev, ki jih je bil privedel s seboj poglavar, se je molče poklonilo. — Samo šest mož imate? — je vprašal gor. — Šest Dolawarov jo toliko kot sto Siouxov, — je odgovoril Indijanec mirno. Potem je pa vprašal kratko: — Kaj poj demo? — Wati-Pow odvede Francoze k Zelenim goram, — je odgovoril guverner fiamestu viteza. — Dobro, — je dejal Indijanec. — Wati-Pow stori vse, — je nadaljeval guverner, — da pridejo beli vojaki na cilj zdravi. — Dobro, — je odgovoril Indijanec. — Končno, — je pripomnil guverner, — Wati-Pow je pogumen ln previden; 011 sam dobro ve, kaj je treba storiti... In četa Vojščakov je nemudoma krenila na pot. Wati-Pow je z nepopisnim veseljem prevzel nalogo spremljati viteza de Vaudreya. Tako je imel končno željno pričakovano priliko spoprijeti se z obema sovražnikoma, ki ;je bil očetu na smrtni postelji prisegel, da se bo boril proti njima do zadnje kaplje krvi. Na Siouxe je upal naleteti že v bližini Zelenih gor, kjer so se njihove tolpe rade mudile. Seveda je šlo Indijancem pri zavezništvu z en3 izmed armad v prvi vrst za to, da bi premagali svoje lastne sovražnike, ki so bili zavezniki druge armado. Toda prirojena bojevitost jih je kmalu potegnila v bojno vihro tako, da jim je po- slal hud sovražnik tudi nasprotna vojujoča armada. In tako je tudi Wati-Pow komaj čakal, tla se spoprime z Angleži. Toda pri vsem tem so ostali Indijanci v prvi vrsti Indijanci. In tako se je pogosto pripetih;, da so čete rdečih zaveznikov nenadoma zapustile na obeh straneh armadi, ki so jim služile, ter jo ubrale kam v stepo pomerit moči med seboj. Posebno Angleži so niso mogli kdove kako zanašati na Sioux i, ki so često nenadoma izginili v trenutku, ko bi lahko močno vplival na izid bitke. Del awari so bili nekoliko boljši zavezniki kot Siouxi, vendar pa ne tako dobri, da bi bil Wati-Pow obljubil guvernerju izogniti se vsakemu spopadu s Siouxi ali drugim sovražnim plenit -nom; obljubil je bil pač spremiti viteza in nje gove vojake do Zelenih gora in to je bilo vse, kar ga je vezalo. Njegov naklep je bij spoprijeti s s sovražnikom, ki bi ga spotoma srečal in o katerem je bil prepričan, da ga bo premagal in tako dokazal Francozom svoje junaštvo. S takimi izgledi je krenil vitez da Vaudroy s svojo četico proti Zelenim goram. Prvi del poti ni prinesel nič posebnega in francoski vojaki so lahko mirno občudovali lepe, neznane kraje. Takoj v začetku poti je navezal Roger tesnejše sti KO z mladim indijanskim poglavarjem. Pogovor z njim ni bil lahek. Wati-Pow je i~ mel sicer skromno zalogo zveriženih francoskih besed, toda govoril je zelo težko in vsak hip si je moral pomagati s kretnjami, ker ni mogel svoje misli drugače izraziti. Drugi Indijanci so razumeli komaj naj-navadnejše besede, in tako vojaki niso mogli dosti govoriti z njimi. Nekega dne je morala francoska četa kreniti v pragozd, da bi skozenj prodirala naprej. Prebiranje je šlo zelo počasi in je bilo združeno z največjimi težavami. BaŠ so se bližali težko prehodni gošči na kraju nekakšne poseke, k" se je spredaj gredoči Wati Pow naenkrat 11-tavil in zamahnil z roko svojim vojščakom. Indijanci so takoj ustavili vojake in jim s kretnjami dopovedati, da s,, morejo skriti v goŠčt t. Toda vojaki jili niso hoteli ubogati in šele ko jim je Roger zapovedal, so zlezli v goščo. Wati-Pow se je kmalu vrnil in razposlal svoje vojščake na vse strani, sam je pa smuknil s puško v n»ki v goščo. Trava se je zamajala za njim in suhljati je zahreščala pod njegovimi nogami, potem je bilo pa zopet vse tiho. Zdaj pa zdaj je malo privzdignil glavo in dajal s komaj vidnimi kretnjami svojim ljudem znamenja. Bistrovo IndijanČevo oko jo iz teli kretenj prav dobro razumelo poglavarjeva povelja. K komaj slišnimi žvižgi in vzklika njem so se Indijanci sporazumevali med seboj in vedeli, kaj se godi. Vojaki pa niso ničesar opazili. Samo Roger je videl, kako daje Wati-Pow tajna znamenja svojim vojščakom. I11 nestrpno je pričakoval Indijanca, da bi zvedel, kaj se jo zgodilo. Kar jo nekaj čudno zažvižgalo po zraku. V naslednjem hipu so se vsi Indijanci priplazili k vitezu in eden mu je namignil, naj se splazi za njimi v goščo in vzame s seboj tudi vojake. (Dalje prihodnjih.) iem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala* Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" if "GLAS NARODA" NEW YORK, MONDAY, DEC EMBER 31, 1934 GORA LEZE... ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. stanovanja nezaposlenih THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. ML i 58 Ker so bili posli še vedno s Karolino na polju, je Purčeler sam preskrbel konja ter ga povezal z gorkimi odejami. Vsled tega dela sicer nekoliko utrujen, toda z razpoloženjem človeka, ki si ničesar več ne poželi, sede k pogrnjeni mizi. K vsemu uspeha dneva pa se mu je se pridružila misel na veselje na lovu, kar mu je obetal lepi večer: nocoj mu bodo goto-yo prišli prvi kljunači pred dvocevko. Ko mu dekla prinaša jedila, veselo govori: — Le poglej, kaj sem prinesel za ženo! Z nasmehom na ustnicah izvleče usnjato skatljico, pritisne na gumb, da skoči pokrov kvišku in pokaže dekli zlato zapestnico z ble-Ftečim rubinom. — Take stvari dam svoji ženi! To more nositi vsaka grofica. Tristo šilingov sem za njo plačal! — Ta trditev pa je bila nekoliko v nasprotju z resnico; tristo šilingov, to je bilo res; toda jih je ostal dolžan. — V nedeljo si mora žena natakniti to zapestnico, da bo šla v cerkev. Ljudem naj enkrat pokaže, kaj se to pravi: biti Purčelerca! — Zaveže si servijeto ter z zajemalko meša po skledi. — Jetrni cmočkif Danes si pa zadela, stara! Kjer je moj princ! Še vedro pri sosedi! — Da! Tam ga moram pustiti, dokler gospa ne pride domov in gre sama ponj. — Tega pa ne! Ali naj nikdar nimam ničesar od svojega otroka? Takoj greš ponj! Dekla se obotavlja. — Ne upam se prav. Zopet mu boste dali kaj jesti in mu ooste pokvarili želodČek. Purčeler se smeje. ' — Na, na! Imam še nekaj časa, predno grem nad kljuna-če. Zato bi do tedaj rad s tem paglavčkem malo plesal. Drugače bo otrok proti meni popolnoma tuj. Dekla hoče Še nekaj ugovarjati, toda robata beseda ji pospeši korake. Z.rdečim sijajem leži večerno solnce na cesti, ko stopi dekla iz sosedove hiše in nese klepetajočega otroka k očetu. Ko stopa po bitnih stopnicah, je lahno zasumelo skozi gole veje trt. — Metuljček! — Otrok iztegne roke. — Metuljčka bi rad! — Beži, Tonček, sedaj vendar ne letajo metuljčki, moral Še počakati nekaj tednov. V prvem nadstropju s«- odpre okno in vesel obraz skozi okno. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU Elf WEST IStta STREET NEW YORK, N. I. PUSlTE NAM ZA ^ENB VOZNIH UlTOV, REZERVACIJO KABIN, O! POJASNILA ZA POTOVANJE shipping ^m nev/s v New Yorku, najbogatejšem mestu sveta. Kolonija nezapo slenib se nahaja na koncu West Houston ulice. 2. Januarja: A«/ /i.— ijlas S aroda jih ima j d kf "()e za , no napravljena. "Tu naj l»:: Bos ! predstavljalo drevo, prav za j prav pa je to rožnata in bela Purčeler iztegne j kepa, ki čepi na hiši. Ta slika kaže, kaikor da se jo umetnik prepiral z Vsemogočnim, kako ooKicr iv ,, . , , ... , . ! -s'«. — hias ~\arof , i žene," je rekla. ".\i treba, da ■ , ■ , . ■ a dni- , A .. j ... i zal o (ji ter prodaja j Je to bridek protest proti tretji • I osebi, ki hoče zakonca drugega $1 ilU od drugega odtujiti. Pogosteje • prihaja i/, potrebe po komplikacijah. Ni treba, da je vzrok za ljubosumnost utemeljen, vendar se bo eden ali drugi ob najmanjšem povodu vrgel v reko ljubosumnosti, zakaj to je moderno. l)a bi se mirno in zn- KNJIOE SO SLEDEČE: — 1. Pratika Skozi Sibirijo (Martin M ne ) Dejanje ( Vladimir Levstik) - Tonček, poglej, kdo je tukaj! - Metuljčka bi rad! — prosi otrok, ko ga dekla nese v-je ustvaril drevesa. In nap raid so. I vil je drevo po svoje. Slika je ^ Purčelerjev obraz izgine; skozi odprto okno je bilo slisa-!dekorativna, a treba je zelo veti ljubezniv pozdrav, s katerim je Purčeler sprejel svojega liko fantazije, da se ugane, kaj KNJIGARNA GLAS NARODA -16 West IStb Street New York Oitv "princa"; bilo je tudi slišati vesele norčije, katere je uganjal z otrokom in veselo vzklikanje otroka, ki je imel nenavadno veselje nad očetovo igro. Po cesti postaja živahno; kmetje se vračajo s polja in čez i -kaj časa pride tudi Karolina s svojimil judmi. Delo, ki so ga opravili od jutra, je bilo uspešno. V naglici zgrajeni nasipi sicer ne bi mogli dolgo obvarovati zemlje, da je voda ne bi odnesla, če ne bi tekom popoldneva iz notranjosti drsečega hriba prihajajoča voda nepričakovano vpadla, tako da je proti večera popolnoma poniknila. Ljudje so mislili: ob soln-«nem zahodu je na gori nehal sneg kopneti, vsled česar se je <1 r»tok vode zmanjšal. Drugi pa so pravili: ali so potoki v bo-tlinah gore našli novo pot, ali pa se je utrgala kaka velika plast zemlje in je zajezila podzemsko vodo. Molče posluša Karolina tw> govorjenje in mnogokrat je njen pogled skrivaj poletel čez pobočje proti Simmerauerje-vim. Kako težak boj morajo imeti ubogi ljudje tam gori s temno nevarnostjo! Ko se jim za njive ni bilo več bati in so mogli iti domov, je bila Karolina vsled deveturnega dela posebno še vsled tega, kar jo je grizlo v srcu, tako izmučena, da se je še komaj,..,.. _ „uvuuutflU Raaur ('ržala pokonci. Njena obleka je bila premočena in v kepah ! bil. Bifje nekaj nejasnega, a Ji je viselo ob ™bu krila. Pred vrati na Purčelerjevo I imponiral je ljudem, ki so lio- naj predstavlja. Nekoč, na neki umetnostni razstavi, sem se malo pošalila,' je nadaljevala zabavna kueginja. "S prijatelji sem šl i skozi galerijo in videla kos kipa, ki naj bi predstavljal človeško figuro; imel pa je podobo muhavega domisleka, zakaj glava mu je rasla iz stegna. l»i-la je moderističua umetnina brez smisla. Samo za šalo, in da bi videla, ali bo imelo kaj več lica sem kip obrnila in ga dovoljno sedelo pri peči, pa ni j 4. Solnčne pege več moderno. j (Vinko Bitenc) To je histerija. Histerija j«.'j neke vrste reakcija lenobe. —I Zdravilo za to je mir. ! Neki dan žena spozna, da :e mož ne zanima več zanjo.Name-1 sto, da bi, kadar se tako zgo- i________ di, naše žene šle vase, se za-' mislile v moževo stališče, ga ! truditi zanj." In v tem prepri skušale razumeti in tako resi-jčanju se tako poleno, da ga za le, kar se morda še da rešiti, čnejo zanemarjati; pa ne samo začnejo moža mučiti z vsemi j njega, ampak celo svojo zuna-mogočimi očitki, ker vidijo sa i n jost. C V se jim potem mož od mo sebe, ker plavajo v sebič- i tuji, iščejo za to vzroka vsepo-j nosti. Vsak moški ali ženska, | vsod, samo pri sebi m ki je sebična, je dolgočasna. To j je za ženo nevarneje kakor za j moža. Morda je to naziranje i zastarelo ali celo nespametno, pa vendar me ženske, najsi smo j si pridobile še toliko pravic in enakopravnosti, se moramo o-zirati na moža, ako si ga hočemo obdržati. Ženske bi morale malo bolj pozabiti nase, biti manj sebične, pa bi ne bilo to- postavila na glavo. Preden sem ga pa mogla zopet pravilno postaviti, so prišli ljudje. Šla sem r,.- ... * . ujmi naprej. Miri dni pozneje sem - , zopet prišla, da bi videla, kaj bko zrusen,h zakonov" se je zgodilo s kipom. In glej še vedno je stal na glavi. Lju-i d je so ga občudovali kakor je dvorišče obstoji in pokima poslom. — Bog vam plačaj, ljudje! Ko pridem domov, bom takoj skuhala večerjo in bom prinesla pivo. Samo po otroka mo- 3 am še. Gre k sosedi. Ko izve, da je dekla otroka že pred pol ure odnesla, steče polna nemira proti domu. Poznala je igre, katere je Purčeler uganjal z otrokom. Otrok je še vselej slabo naletel in najmanj, kar je bilo, so bile solze. Ko teče Karolina po vrtnih stopnicah, zasliši skozi okno glas svojega otroka: — Tata, prosim, prosim, še malo konjička jahati! — Ne, Tonček, — se sliši Purčelerjev glas, — za danes jo dovolj! Sedaj moram na lov! — Prosiuw papa! — Jutri, moj dragec! Jutri se bova igrala zajčka in lovca, kaj ne? Sedaj pa moram iti. — Papa, prosim, igrajva se zajčka. — Naj bo v božjem imenu, samo še malo! Pa hitro, moj zajček! Naglo se skri v zelnik! Lovec že prihaja s puško! — Zajček! Kuku! Strah preleti Karolino in teče po stopnicah navzgor. Predno pa pride do vrat sobe, zagrmi po hiši strel. Otrpnjena vsled strahu, sliši krik svojega moža in padanje ometa. Ko v obupnem strahu odpre vrata, vidi svojega moža smrtno bledega obraza sloneti ob steni, s puško v roki. Smodnikov dim se vleče okoli Tončka, ki stoji pri peči ter v strahu gleda ]H) svoji obleki, skozi katero so curljale rdeče kaplje. — Mama, poglej, oče je zajčka ustrelil! — Otrok hoče iztegniti roke. Tedaj pa pade naprej, in se več ne gane. (Dalje prihodnjič.\ teli vel jati za ' napredne V Dejala je, da je omenila u-metnost zlasti zato, da ilustrira, kako se histerija današnjih dni zrcali v modernem vidiku. "To, kar imenujemo moderni- MjaiaiariinmiM BLAZNIKOVE Pratike za leto 193S IMAMO V ZALOGI Gena 25c s poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stree* New York, N. ggiaaiaiaiaiaia^ Po mojem nazoru so ženske, zlasti bogatejše, preveč zaljubljene vase in domišljave. Zadovoljne so s seboj in navadno postanejo brezbrižne, čim se o- Pojdi med revnejše žene, knietske žene, in videla boš, da so manj sebične. Zanimajo se za vse, kar se godi krog njih. Niso prelene, da bi tega, kar jt potrelmo za srečen zakon, ne iskale in tudi našle. Srečala sem siromašne žene na cesti, v vlaku, a videla sem, da so o vsem poučene. Francozinje v tem pogledu liadkriljujejo svoje sestre. Najpreprostejša mala prodajalka zna zainteresirati moža, za katerega ji je kaj. Res je, da je njen planetni tir majhen, a ona i u -- ---------j « .. " i « J može. "Zdaj ga imam, zdaj jo se zanima za to, kar moškemu moj," si mislijo. "Zdaj je vse " ~ ' | ^ * " ' dobro. Zdaj se mi ni treba več Valerij Osinsky GA DOBE ZA — ugaja in kar rad sliši. Ustavi se tu, ustavi se tam, da malo zve, o čem se govori. Zanimivo besedo ima za svojega delodajalca, soseda, znanca. Ona ni dolgočasna, ni lena. Modra žena bo torej predvsem skušaja moža razumeti, in če ji je kaj za njega, ga bo proučevala. Zanimala se bo za to, kaj ljubi, kaj ne, kaj mu dela veselje. Popustljiva in potrpežljiva bo glede njegovih napak. Skrbela bo za lep, prijeten dom. (>zirala se bo na njegovo razpoloženost. Kadar bo prišel domov, ga bo veselo! ------— sprejela; ne bo ga obsula s plo-1 ho malenkostnih tožb in oči-|________ tanj, čim se bo prikazal pri! v vratih — kar se tako pogosto j izgubiti, mu ne bo tožila tega, dogaja — ampak se bo ozirala j kar jo teži; pač pa se bo sku-na to, da prihaja utrujen, mor-! šala zamisliti v njegov položaj 1(la razdražen, poln skrbi do- in ga razumeti, mu lajšati skr-u pravi tel j sovjetske komisije ™ov, kjer išče počitka, razume- bi, ga tolažiti, dvigati njegovo za planiranje je izjavil, da je vanja. Ce bo vse to našel do- samozavest. Pokazala 11111° bo, prva petletka podvojila dela v- ma, se bo gotovo veselil pr:1i tla ga priznava za glavo druži-ske plače in skrajšala delovni domov. V takem zakonu nikdar ne, respektira kot tistega, ki čas. Draga petletka je poviša- ne bo povoda za ljubosumnost, služi vsakdanji kruh. Tudi na la plače za 23 odstotkov. « Žena, ki svojega moža noče to ne bo pozabila, da bo ob vsa- Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pi: rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN y premeru meri globus 6 tnčev. — Visok Je 10 lnde?. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROČE, $1• NARODA 75 ki priložnosti lepo, čedno napravljena. Ce bomo z možmi tako ravnale, ne bo povoda za ljubosumnost, mpžc bomo priklenile nase in zakoni se ne bodo rušili. Končno, ko bi bile ženske naravne, pristne, bi bili zakoni srečnejši, kakor so." ali ste 2e naroČili slovensko-amerikanski * * TA 1935? - stane 50 centov. - naročite ga še danes