Kaj Amerikanci mislijo
o koristnosti ptičkov za kmetijstvo.
Gospod Baxton, slavni amerikanski naravoslovec, v svojem prirodopisu o tem tako govori:
Polju škodljivi so le vrane in golobje; pa število golobov v vaseh in v mestih se lahko zmanjša ; tudi golobje, ki so setvini najnevarniši, pozobljejo veliko semenskega plevela, ljulike, glote itd., ter čistijo tako vendar polja, ktera sicer velikokrat zelo pokonča-vajo. Tudi zimorodek (Eisvogel), bčelam posebno sovražen, ker jih zalezuje in požira, kadar se s svojim sladkim dobitkom obilno obložene povračajo v bčelnik, velja za sovražnika poljodelstva. Kar pa vse druge ptičke zadene, je najnatančniše opazovanje dokazalo, da celo tisti, ktere smo dozdaj nepogojno za škodljive držali, veliko koristijo, ter zaslužijo, da bi jih ljudje bolj varovali kot preganjali. Toraj v državi Virginija, v severni Ameriki, poseben zakon prepoveduje jastrebe usmrtiti, ker je spriČano, da te grabežljive ptice veliko pripomorejo, da se čistost zraka ohrani, ker za mrtvimi živalmi v gozdih sledijo in jih pojedo, predno da zgnjijejo.
Res, da pticam nismo pravični — govori dalje g. Baxton v svoji imenovani knjigi; marsikter ptiček se nam zdi, če ga od dalječ gledamo , ko da bi zrnje iz klasja kluval, in vendar ravno takrat prav neutrudljivo iz klasja črve in mole odbira; in tako ga imajo ravno pri tej priči, ko je polju resnično na prid, za sovražnika in poškodovavca žetve.
Dalje pravijo, da pevalice (Singvogel) in vrabci preveliko ljubezen do češenj imajo. To ni ravno neresnica, pa pokončavajo tudi pajke in črve, ktere češnjam veliko večškodvajo, kakor ptice same. Toraj privoščite jim nekoliko dobrih češenj, saj vam jih vendar še dosti ostane.
Veliki dr ozek (Misteldrossel) je prav koristna ptičiea: redi se od gosenic, črvov, od ohmetja in bez-govih jagod.
Velik dobrotnik kmetijstva je škorec (Staar). Brez števila veliko mrčesov, bramorjev, gosenic in drugih mrgolincev pokonča.
Tašice so rojene čuvarice v vinogradih: pokončajo tu vse gosenice, črve in druge mrčese.
Eden najpridniših ptičkov je pa kraljic (Zaun-konig), prijazni človeški tovarš, ki rad v vaseh gnjez-duje in blizo človeških stanišč prebiva. V mnogih krajih severne Amerike spoznavajo prid kraljička tako do-
------230   ------
bro, da ga k sebi vabijo in vdomačiti si ga prizadevajo; toraj se vidijo v vaseh velikrat lesene škatlje na drevesih privezane, v kterih si kraljici svoja gnjezda na-pravljajo. Kakor hitro so v takem gnjezdu mladiči iz-valjeni, starci izletijo , mrčesev iščejo , ter ž njimi svoj plod krmijo. Nek pazljiv opazovavec je takih izletov dveh kraljičev v eni uri petdeset naštel. Tako letajo celi dan brez nehanja, in skoro nikoli ne pridejo nazaj brez mrčesa v kljunčeku. Sočivna polja, zelniki, njive, vrti so po takem oprosteni brezštevilnih mrčesov in črvov; in ti lovi trpijo tako dolgo, dokler kraljici svoje mladine ne izredijo. Ce tudi pri tem čez leto nektere jagode ali par češenj pozobljejo, pameten kme-tovavec jim bo pač privoščil njih majhen delež sladkega sadu, kterega je njih marljivost v pokončevanji škodljivih mrčesov varovati pomagala.