Izhaja vsak četriek. Cena: Leino Din 32*—, polletno Din 16'—, četrtletno Din 8'—, inozemstvo Din 64'—
Kako so slovenski samostojneži Radiča fotografirali.
Če kdo umre, se o njem navadno pripoveduje samo to, kar je bilo dobrega in lepega na njem. In vsak človek ima poleg slabih tudi dobre strani. Te strani se ob njegovi smrti raz-glasujejo, pojasnjujejo in navadno tudi povečujejo. To se dogaja iz ozira na preostale, katerim se hoče na ta način olajšati težina udarca, ki jih je zadela s smrtjo.
Tudi o priliki Radičeve smrti se je tako postopalo. Naši listi so se ob tej priliki držali starega latinskega pregovora: »De mortuis nil nisi bene (o umrlih govori samo dobro).« O ravno kar umrlem Stjepanu Radiču so tako govorili in povedali toliko dobrega, da so nekateri priprosti čitatelji to smatrali kot politično nedoslednost.
Ugotoviti pa je treba, da tu ni nobene nedoslednosti, marveč da smo se ravnali po starem običaju, udomačenem med kulturnimi ljudmi, ter po zapovedi ljubezni do bližnjega. Kar se pa tiče Radičeve politike, smo si ostali dosledni v njeni oceni: Radičevo politiko smo obsojali pred njegovo smrtjo, obsojamo jo tudi po njegovi smrti.
Vse to, kar smo nekdaj pisali o Radiču kot politiku, vse to moremo danes ponoviti ter tudi danes ponavljamo. Ni treba ničesar spreminjati, nič odvzeti, nič dodati. Slika Radičeve politike, kakor smo jo črtali in začrtali pred leti, je stvarna in verna slika tudi danes: ni edne bistvene poteze ni treba spremeniti in tudi barve ni treba ublažiti, kakor da bi bila pretemna.
Čisto v drugem položaju pa so nekdanji slovenski samostojneži, sedanji Radičevski politični usužnjenci. »Kmetski list« sedaj sežiga Stjepanu Radiču kadilo kot nekakemu političnemu polbogu. Poje mu slavospeve in se srdito zaganja v tiste, ki nočejo »zraven popavati«. Nekdaj pa je ta
»Kmetski list«, odnosno njegov prednik sličnega imena, o Radiču drugače prepeval. Mesto slavospevov Radiču kot velikemu voditelju, politiku in državniku je »Kmetski list« obsojal Radičevo politiko kot nevarno edinstveni državi ter pisal za-smehljivke o konfuznem (zmeša-nem) Radiču, o Radiču junaku-zajč-ku, o norem Radiču itd.
Da bodo naši čitatelji imeli pred seboj verno fotografijo Radiča, kakor ga je »Kmetski list« fotografiral v prejšnjih letih, hočemo tu navesti nekaj izrekov tega lista, odnosno njegovega prednika o Stjepanu Radiču:
»Kmetski list« z dne 1. aprila 1920 je pisal: »Stjepan Radič se je znal hrvatskim kmetom usiliti za voditelja, dasi so njegovi politični nazori skrajno nevarni edinstveni državi.«
»Kmetski list« z dne 20. septembra
1922	je »slavil« Radiča takole: »Je bila in ni je več, namreč Novačanove republike. Požrtvovalnost g. milijonarja Radiča je namreč silno majhna. Ne bo dolgo, ko bo g. Novačan spoznal, da tudi z Radičem nič ni. Ni g. Štipica šel v politiko zato, da bi dajal drugim, temveč, da bi jemal od drugih. Zato na pesek zidate, gospod Novačan, če zidate na Radičevo požrtvovalnost.«
»Kmetski list« je z dne 21. marca
1923	št. 22 po državnozborskih volitvah, ko so dobili radičevci v Sloveniji tri poslance, napisal voditelju hrvatskega naroda sledeči »slavo-spev«: »Konfuzni Radič je v Sloveniji druga najmočnejša stranka. --Slava treznega naroda, ki jo je užival slovenski narod, je z zmago Radiča izgubljena.«
»Kmetski list« z dne 12. novembra
1924	je poročal: »Radič se je vedno tako ustil, kakor da bi se hotel tepsti s celim svetom. Ampak ko je bilo pa treba pokazati korajžo, takrat je o-
stal samo to, kar je: zajček! Korajža pa taka, da bi se je sramoval vsak poslednji kmečki fant.«
»Kmetski list« z dne 19. novembra 1924 je pisal: »Radič je, kakor smo zadnjič poročali, pobegnil iz države. Mnogi sedaj trde, da ni pobegnil, nego da se skriva doma. V enem kakor v drugem slučaju je zajec in ne zasluži, da bi igral vlogo kmetskega voditelja.«
»Kmetski list« je z dne 5. novembra 1924 napisal sledeče: »Radič ja zadnjo soboto govoril v Zagrebu na shodu krajevne organizacije svoje stranke. V govoru je pobijal vse ono, kar je zadnje dneve poprej oznanjal za resnico. To pomeni, da je Radič še vedno, kar je bil: neresen in nestalen, in zato nesposoben za resno politično delo. Kako dolgo bo ta nori človek še vlekel ubogo hrvatsko ljud stvo za nos?«
»Kmetski list« z dne 31. januarja
1923	je »slavil« g. Radiča takole: »Velik gromovnik in ljubitelj kmetskih zastonj prinesenih klobas in šunk, g. Radič, je imel v Zagrebu shod, ki je dokazal, da Radič silno izgublja pristašev. To čuti menda tudi Radič sam in zato je hud na vse, ki mu nočejo verjeti. Zlasti pa so ga jezili Slovenci, katere je javno nazval — ma-garce. Naj gospod Radič samo psuje, vse eno ne bo dobil na Kranjskem tistih magarcev, ki bi mu verovali vse, kar on pripoveduje. Zato je psovka Radiča Slovencem le v čast!«
»Kmetski list« z dne 6. avgusta
1924	je napisal sledeče: »Časopisi poročajo, da sedanja vlada (Davidovič-Koroščeva) ne bo nasprotovala po-vratku Radiča v domovino. — Toda mož je s svojim hujskanjem na vsak način zaslužil, da se ga pozove na od govor. Zato je potrebno, da se Radiča po povratku takoj postavi pred sodišče. Vsako drugačno ravnanje samo škoduje našemu ugledu v tujini.«
Za slovensko slogo zoper razdiralno politiko slovenskih radičevskih sužnjev!
LIST LJUDSTVU V POUK \U ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telefon interurban 113
Cena !nscra"on: c ia siran Din 1400"—, poi sira-ri Din 705" , čeiri strani Din 35G-—. Hali oglasi be-sedaDinl'-. stalnim popust
Svetovna pogodba zoper vojno.
Mir vam bodi, to je bil najmilejši in najbolj priljubljeni pozdrav božjega Ustanovitelja krščanske vere. Ker je naš božji Zveličar ljudem želel samo to, kar je za nje dobro, in ker jim je najrajše in največkrat želel mir, iz tega sledi, da je mir največje dobro za človeka in človeštvo.
Človeštvo ni vedno znalo dovolj ceniti dobrote miru. Človeška sebičnost je poedince in cele narode zapletala v boje in vojne. Borbe in vojne se niso samo smatrale in trpele kot potrebno zlo, kojemu je vir človeška pokvarjenost, poželjivost in sebičnost. Bili so tudi taki, in teh je bilo mnogo, ki so vojno proslavljali, kot nekako dobroto, kot vir vsega dobrega za ljudi in narode. Morala je priti svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami in strašnimi posledicami, da je človeštvo izpregledalo. Prišlo je ljudem, narodom in državam veliko spoznanje, da je vojna zlo, da je to, kar jo imenuje pesnik: strašno divja pošast.
Ker ta strašno divja pošast preti človeštvu ter mu ogroža srečo še tudi po koncu svetovne vojne, je vse človeštvo prešinjeno z eno veliko željo, in to je želja po vseobčnem trajnem miru. Da bi prišlo do ostvarje-nja te velike želje, se je ustanovila največja organizacija za mir, ki jo je doslej imelo politično organizirano človeštvo: Društvo narodov s sedežem v Ženevi. To Društvo prepoveduje mir ter kliče vsem narodom in državam: »Mir vam bodi!« Društvo narodov hoče zabraniti vsak vojni spopad med narodi in zato hoče po-edine države nagniti, odnosno prisiliti k temu, da pri vseh medsebojnih sporih uporabljajo za poravnavo sa-
»Radičevci so pogoreli«, tako je začel razgovor šaljivec, ko so prišli skupaj naši znanci, da se porazgovo-rijo. »Kako je bilo res z onim požarom v Zagrebu?«
Gospodar jim je povedal:
»Radičevci so hoteli proslaviti Ra-dičev spomin. Postavili so njegovo sliko na poseben oltar in 20 aveč je gorelo okrog slike. Poleg pa so viseli venci s pogreba. Sredi dneva je pa začelo goreti. Seveda so radičevci takoj zavpili, da je požar naročil Beograd! Videli so celo tri vojake, ki so prišli iz hiše, ko je začelo goreti, in so se odpeljali z avtomobilom. Ves Zagreb je bil razburjen. Posebno so jih še razburjali časopisi zagrebški, ki so vsako uro nekaj novega izvedeli, pa je izšla posebna izdaja — ljudje so kupovali liste, da so bili kakor nori, židovski lastniki listov pa so si na tihem meli roke, ker je bil dober »kšeft«. ■— Že celi teden se vrši preiskava, ker radičevci hočejo na vsak
mo mirovna sredstva, nikdar pa ne sile in orožja.
Da bi Društvo narodov tem sigur-nejše prišlo do svojega cilja, se je sklenila znana locarnska pogodba, ki bi naj pod jamstvom Anglije in Italije utrdila mir med Francijo in Nemčijo, torej med državama, od ko-jih medsebojnega prijateljstva ali sovraštva je v največji meri odvisna ohranitev, odnosno prelomitev miru v Evropi. Tej pogodbi je sledila cela vrsta pogodb med državami, s katerimi se je ali sklenilo zavezništvo med nekaterimi državami, ali pa dol žnost mirovne razsodiščne poravnave v slučaju spora brez vojnega spopada, ali pa nevtralnost (nepristra-nost) napram kakšni državi v slučaju napada od tretje strani.
V pondeljek, 27. avgusta, pa je bila v Parizu na najsvečanejši način podpisana Kellogova pogodba za svetovni mir. Kellog, zunanji minister Ze-dinjenih držav Severne Amerike, se je celo leto, počenši od lanskega poletja, trudil, da zasigura mir v Evropi z vseobčno pogodbo, s katero bi se vse evropske velesile in tudi druge države obvezale pred vsem svetom, da obsojajo vojno ter da je med njimi napadalna vojna kot sredstvo narodne politike prepovedana.
Veliko zaprek je bilo premagati, predno so se dale evropske velesile in druge države obvezati s takšno pogodbo. Kellog pa je vztrajal, dokler ni njegovo diplomatsko delovanje doseglo popolen uspeh. V pondeljek, 27. avgusta, je v svečanostni dvorani zunanjega ministrstva v Parizu na najslovesnejši način podpisal to pogodbo Kellog in poleg njega še 14 zastopnikov drugih držav, in i sicer po abecednem redu počenši z
način dokazati, da je bil ogenj podtaknjen.«-
»Kako pa je v resnici začelo goreti?«
»Hišna v Seljačkem domu sama pravi, da je vstopila v sobo, da je veter potegnil in je plamen sveč objel frfotajoče vence in je naenkrat vse zagorelo. Krivi so torej sami. Če že hočejo, da sveče gorijo v taki bližini gorljivih suhih stvari, pa naj bi še stražo postavili. Da niso bili bolj previdni, je pa tudi to vzrok, ker so itak visoko zavarovani in nimajo nobene škode!«
»Kaj pa bombe na Radičevem grobu?«, je vprašal eden od znancev.
»Na Radičevem grobu leži tudi vse polno suhih vencev. Tudi tam so zažigali sveče in ko je sveča dogorela, je plamen objel trakove vencev, ki so zgoreli. Bilo je malo dima. Listi so takoj raztrobili, da je nekdo vrgel — bombo na grob. In straža noč in dan straži sedaj Radičev grob.«
»Pa so radičevci čudni«, je dejal župan. »Kaj je temu vzrok?«
»Kaj je temu vzrok? Vsi vemo: Strah ima velike oči! Radičevce je strah. Kajti eni so pogoreli, ne le nji-
dr. Stresemannom, zunanjim ministrom Nemčije, do dr. Beneša, zunanjega ministra Čehoslovaške, ki je poslednji podpisal.
Amerika je pozvala tudi druge države, da podpišejo Kellogovo pogodbo, med njimi tudi našo državo, ki je že izjavila svoj pristop.
O pomenu te svetovne pogodbe za mir je ob njenem svečano-veličast-nem podpisu Briand, francoski zunanji minister, rekel te besede: »Gotovo ne pretiravam, da današnji dan pomenja mejni kamen v zgodovini človeštva. Prvič na svetu se dela na mirovnem načrtu, ki je pristopen vsem narodom sveta in se na tem mirovnem kongresu (zboru) vrši nekaj drugega, kakor pa da bi se določevali neposredni pogoji kakega posebnega miru, določenega vsled vojnih odločitev. Prvič na svetu se je zgodilo, da tu ne gre za neposredno likvidacijo kake vojne. Ta pariška pogodba, ki je rojena iz duha miru samega, je lahko in mora biti pogodba mednarodne sloge. Kaj je nova zamisel te pogodbe proti vojni? Prvič na svetu- se v pogodbi odklanja vojna brez pridržka kot sredstvo narodne politike, in sicer v njeni posebni in najnevarnejši obliki: sebična in enostransko hotena vojna. Taki vojni, ki se je svoj čas smatrala za dvojno pravo in ki je predstavljala bistveno pospeševanje narodne suverenosti (vrhovne neodvisnosti), se danes uradoma odvzema to, kar je pomenjalo njeno največjo nevarnost: zakonitost. Ker nima več zakonitosti, je vojna izpostavljena gotovemu grajanju in verjetnemu sovraštvu vseh, ki so podpisali to pogodbo. Tudi mali narodi s tem končno pridobijo svojo popolno neodvisnost. Izginilo bo tudi napačno mnenje, da je narodni interes odvisen od vojaških del.«
hovi venci! Kaj se je vse pričakovalo od njihovega bobnanja doma. Razen sej in nekaj kričanja gre vsa politika mirno svojo pot. In Berlin! Ja, Berlin bi naj govoril samo o radičevcih! Pa je dr. Krnjevič dobil pouk, kako naj se obnaša, radičevci pa in demokrati z njimi so pa doživeli pogorevščino, da se jim celi svet smeji. Pa pri tej pogorevščini še zavarovani niso! Še eno hočejo: v Ženevo pojdejo, na zbo rovanje Društva narodov! In kaj bo tam? Ena blamaža več! Radičevci so res čudni! Če boš ti hotel na njivi kaj pridelati, vendar ne boš hodil v gozd vpit, ampak pojdeš na njivo, boš tam delal, sejal in tudi žel. Radičevci pa hodijo sedaj okoli po svetu in vpijejo, tam, kjer bi pa lahko kaj dosegli, to je v narodni skupščini, tam pa se ne prikažejo. Kakor tedaj za centralistično ustavo, tako tudi zdaj, ko bi se jo lahko načelo izpreminjati, ostajajo doma. In tako ni čuda, če bodo s svojimi zahtevami pogoreli!«
»Zgodovina bo sodila to njihovo nerazsodno politiko«, je dejal občinski tajnik.
»Kaj zgodovina, mi moramo tako politiko obsoditi«, je odgovoril gos-
podar. »Zdaj, ko hodijo po naših krajih agitatorji, ki limajo skupaj radi-čevce in demokratarje, zdaj jo moramo obsoditi! Pa ne le mi, ki smo jo itak že doslej obsojali, oni zapeljani kmetje, ki so verjeli lepim besedam radičevcev, oni naj sedaj izpregleda-jo. Prišli so pod komando demokratov in tista gospoda, zoper katero so tako zabavljali, govori zdaj v imenu teh kmetov.«
»Nekaj zanimivega«, je vpadel zna nec mešetar. »Te dni sem bil v Medji murju. Tu so radičevci, oblastni poslanci in drugi, ki so že v Mariboru spoznali hinavščino demokratskega varuštva. In ravno v Medjimurju so se te njihove na frišno zlimane vrste najpreje razklale. Hrvaški kmet, kot sem že zadnjič rekel, je prepameten, da bi sedaj naenkrat poljubljal roko, ki ga je deset let tepla. Hrvaški kmet bo zapustil tudi radičevsko stranko, če se ista takoj ne loči od Pribičevi-ča!«
»Ti, ki hodiš med Hrvate, povej jim to«, je dejal gospodar. »Razloži jim, da je njihov največji sovražnik Pri-bičevič se usilil za kuratorja nad radičevci, da bi tako ohranil svojo politično moč.«
»Pa še to jim povej«, je dejal župan. »da smo Slovenci toliko politično zreli in odrasli, da kuratorja ne potrebujemo, zato bo vsa gonja radičevcev in demokratov v Sloveniji -prazna kot udarec v vodo!«
»Pa še to povej«, je dostavil šalji-vec, »da so naši demokratarji in radičevci postali vredni Radičevi sinovi. Na vsa žegnanja hodijo, če tudi potem v gostilni obsedijo, na božjih potih jih vidiš, pa ne pri maši, ampak kako se z golažem mašijo, povsod pač ljudi lovijo, a povsod pogorijo.«
Ministrski predsednik dr. Korošec v Sloveniji. Pretekli teden je bil dr. Korošec tri dni v Sloveniji. Najpreje je šel na Bled, kjer je kralju poročal o položaju v državi. Iz avdijence je prišel zelo dobro razpoložen ter je na vprašanja novinarjev, ko so ga vprašali, kako gleda na divje početje demokratov in radičevcev, odgovoril: »Kakor vidite, s štirimi očmi!« — Iz Bleda se je podal na Brezje k Mariji Pomagaj, od tam v Ljubljano, drugi dan pa v Maribor, nakar se je zopet povrnil v Beograd. Slovenija je prav iskreno pozdravila svojega voditelja, ministrskega predsednika g. dr. Ant. Korošca.
Dr. Korošec — molči! Koderkoli gre dr. Korošec, so mu vedno novinarji za petami, da bi dobili od njega kake izjave. Toda ne posreči se jim. Zakaj dr. Korošec molči. Ali ste že kdaj videli, da bi se dva dolgo prepirala, če je eden sploh tiho? Ne. Eden, ki hoče izbruhati iz sebe vse, kar ve in čuti, to stori, drugi pa ga mirno posluša. Ko se oni utrudi zpjerjanja In vpitja, je pa — prepira konec. Dr. Korošec tudi pusti demokrate in ra-
dičevce, da dajejo vsaki dan kilome-tersko dolge izjave. Na vse vpitje in zmerjanje in očitanje — dr. Korošec molči. Ko se bodo pa ti duhovi malo znebili svoje čudne razburjenosti, pa jih bo dr. Korošec mirno povabil — v Beograd. Modrejši popusti v prepiru, pravi pregovor in uči izkušnja. In v tem političnem boju je dr. Korošec modrejši kot pa kričava opozicija.
Edina vez radičevcev z Beogradom
Radičevci in demokrati so dejali, da so pretrgali vse vezi z nar. skupščino, da se ne vrnejo več vanjo itd. itd. Prišel pa je 1. september. In v Beogradu se je pojavil radičevec Ivan Čelan s 40 pooblastili radičevskih poslancev, ki so dvignili poslanske — dnevnice za mesec september. Ljubi denarček, to je pa še vez, ki celo ra-dičevce, pa še najbolj kričavega Pri-bičeviča veže na to »krvavo« narodno skupščino. Pa jih ni groza vzeti tega denarja!
Orožne vaje nekateri nasprotniki izrabljajo v agitacijo zoper sedanjo vlado. Orožne vaje se vršijo po zakonih, ki jih je sestavila Pašič-Pribiče-vičeva vlada, teh odredb pa ni mogoče kar na hitro roko izpremeniti, še posebno ne, ko je opozicija delala tak kraval v skupščini in sedaj noče v skupščino. Ako bi opozicija namenoma ne delala takih škandalov doma in po svetu, bi se dalo marsikaj urediti!
V pomirjenje Hrvatov. Vse štiri stranke, ki so danes v vladi, so že javile, da bi se dalo govoriti o hrvaških zahtevah, samo povedo naj jih. Zdaj bi bil zopet čas, da radičevci t,a trenutek izrabijo. Pa ga najbrže spet ne bodo in to po krivdi Pribičeviča, ki namenoma noče miru na Hrvaškem. Da bi se kdo od radičevcev ne »spozabil«, je Pribičevič zahteval, da mora prenehati vsako osebno občevanje med poslanci vlade in opozicije. To je pa zahteval zaradi tega, ker se je dr. Maček samovoljno razgova-rjal z Dimitrijevičem, ki je član vla-dinih strank. V pomirjenje Hrvatov bo najbolje, da se Pribičeviča loči od njih.
Narodna banka ima novega ravnatelja. Ker je prejšnji ravnatelj Narodne banke, ki nam izdaja bankovce, umrl, je upravni svet izvolil novega ravnatelja Bajlonija. Sedaj se bode prešlo na ureditev našega denarnega trga za ustalitev dinarja. Naše državno gospodarstvo je trenutno trpelo zaradi nemirov, ki jih je povzročila opozicija. Vrednost državnih papirjev je padla, toda sedaj se je vsled modrega vladanja dr. Korošca vse to že popravilo in spravilo na prejšnje stanje. Vsa vprašanja glede plač državnim nastavljencem, glede izplačila za razne državne potrebščine in dela, bi bila že rešena, ako bi bilo dovolj gotovine v državi. Pomanjkanje denarja se kaže vsepovsod. Temu je kriva opozicija, ki s svojim hujskanjem odvrača Hrvate od plačevanja davkov, ki pa je s svojimi škandali napravila ovire, da se ne more uzakoniti najeto posojilo. S posojilom bi
bila vsa gospodarska vprašanja ▼ temelju rešena. Oni, ki imajo kaj terjati od države in oni, ki pričakujejo od države, da izvrši dela, ki kričijo po izvršitvi, vedo, da je opozicija kriva tega stanja. Sodba naroda bo padla na njo in njeno razdiralno delo. *
Y DRUGIH DRŽAVAH.
V Albaniji štejejo: bi, ne bi. Že pred
dobrim tednom se je naznanil dan» kdaj da bo Ahmed beg Zogu proglašen kraljem. Dan je prišel, proglasitev pa ne. In celi teden se je razpravljalo: Bi, ne bi. Anglija je posegla vmes. Ahmed se je hotel imenovati kralj Albancev in to po zahtevi Mus-solinijevi, da bi potem zahteval del ozemlja naše države za Albanijo. Pa Anglija tega ni dopustila. To je dobra brca Angleške proti Italiji. Končno so se Albanci udali, rekli so — bi — in proglasili Ahmeda za kralja Skenderbega III. To pa že lahko imajo.
Mussolini prodaja kraljevo hčer.
Mussolini je kar na svojo roko naročil Ahmedu Skenderbegu III., da bo poročil italijansko princeso, hčerko italijanskega kralja. Ko je kralj Erna nuel za to izvedel, je bil seveda proti in ne pusti Mussoliniju, da bi kar tako njegovo hčerko prodajal.
Madžarom se znova vzbuja apetit. in sicer po oni zemlji, ki jo je osvojila Rumunija. Pa s to bi še tudi ne bili nasičeni. Svoje stare zahteve zopet ponavljajo pred sejo Društva narodov.
Zveza narodnih manjšin je pred
kratkim zopet zborovala v Švici. — Predsednik te zveze je Slovenec dr. Vilfan iz Goriškega, ki je ob tej priliki zopet povdaril, kake krivice se godijo Slovencem v Italiji.
Kellogovo protivojno pogodbo so sedaj podpisale vse velike države in sedaj bodo povabljene tudi manjše. Evropskim državam se morda pridružijo še azijske. Rusija se je že priglasila. Če le ne bo vsa ta zveza ostala samo na papirju! Saj istočasno predsednik Združenih držav Severne Amerike Coolidge, ko tajnik Kellog podpisuje protivojno zvezo, zahteva nove bojne ladije in bojne zrakoplove. Pravo protivojno zvezo bi mogli dejansko ustvariti le izvoljeni zastop niki narodov, ne pa visoka diplomacija.
Papež in protivojna zveza. Papež
Pij XI. je ob priliki podpisa protivoj-ne zveze povdaril, da je bil ravno papež tisti, ki je ves čas med svetovno vojno klical k miru in ga tudi pospešil, da pa tudi sedaj želi, naj se protivojna zveza uresniči, drži, kar pa bo le tedaj mogoče, če bo vladal med na rodi Kristusov duh ljubezni In sprave.
Mesto poljskega čuvaja. Občinsko
predstojništvo Krčevina pri Mariboru namerava takoj namestiti enega zapriseženega poljskega čuvaja. Plača po dogovoru. Sposobni prosilci se naj takoj osebno javijo pri občinskem uradu v Krčevini.	1053
i^aMDEUO
illUspešno zdravilo, j j.
Na lepem gradu na Saksonskem je živela pred 1000 leti sv. vojvodinja Ida. Doma je bila daleč proč na Fran kovskem, na Saksonsko jo je pripeljal kot spoštovano in ljubljeno žencj vojvoda Egbert, ki mu je stregla Idaj v svoji domači deželi kot vojnemu u-' jetniku. Bila je svojemu možu ljube-znjiva žena, bila je dobrotljiva mati ne le svojim otrokom, temveč vsem ubogim in trpečim v vsej okolici. Ko je umrl njen mož Egbert, ga je pustila pokopati poleg cerkve, ki jo je postavila s svojimi stroški. Nad moževim grobom je dala sezidati malo celico. Nato je zapustila grad, se zaprla v celico in je začela živeti skrito življenje, ki je bilo polno pobožnosti in premagovanja samega sebe. Ena poteza tega turnega, drugače skritega življenja se pa je kazala tudi na zunaj.
Ida je dala napraviti v svoji celici kamenito rakev, v kateri je hotela počivati po svoji smrti. To rakev je napolnila vsak dan dvakrat s kruhom in drugimi jedili, da bi jih delila ubožcem, ki so prihajali vsak dan k njeni celici. Vsako jutro in opoldne je stala sv. vojvodinja poleg svoje rakve vsa dostojanstvena in resna, v »pokorni obleki, in je polna milobe in ljubezni delila kruh, ki ga je jemala iz rakve. »^ .ko«, je rekla večkrat, »tako si prc m in upam, da tudi služim srečno smrt.« Zato je pa tudi umrla polna zaupanja mirne in svetniške smrti.
Tudi za tebe velja postava, ki jo o-znanjuje sv. pismo: »Vsakemu človeku je odločeno enkrat umreti.« In vedno bližje prihaja ta »enkrat«, ta za tebe tako odločilni »enkrat«. Ti pa se najrajše umikaš vsaki misli in vsakemu spominu na ta »enkrat«. Pa, ali zato ne bo prišel, ali ni vedno bližje? Uspešno zdravilo zoper strah pred smrtjo p« ni tako izbegavanje, edino uspešno zdravilo zoper ta strah je resna in dobra priprava na smrt. Pripravljaj se tako, kakor se je pripravljala sv. Ida! Živela je nad grobom svojega moža, vsak dan je gledala rakev, v kateri naj bi enkrat sama počivala. Misli tudi ti vsak dan, posebno ko moliš večer za verne duše, na tvoje, ki so že šli pred teboj in se zavedaj, da moraš tudi ti nastopiti to pot vsakega človeka. Poglej vsak dan v duhu tudi svojo rakev, v katero te bodo prej ali slej položili. V svojo rakev je polagala sveta Ida vsak dan darove, ki jih je delila ubogim, da bi si zaslužila srečno smrt. Tako tudi ti v misli na smrt vsak dan skrbi, da bo vse tvoje življenje služba božja in da bo v tvojem življenju veliko ljubezni in usmiljenja do bližnjega. Po takem življenju, ki je bilo posvečeno Bogu, po takem življenju, ki ga mnoei blagoslavljajo, smrt ni strašna, pred smrtjo po takem življenju ti ni treba s trepetom rapirati oCi. Tako življenje, ki ga je
vedno obsevala božja svetloba, se pač ne more pogrezniti v strašno temo, spremeni se v prelepo in prerp-dostno luč, ki jo želimo svojim rajnim. Skrbi, da bode imel tak konec tvoje življenje, potem ga boš gledal z veseljem, kakor z veseljem gledaš solnce, ki mirno zahaja ob lepem jesenskem večeru.
*
Mučeniška Mehika. Dne 31. maja t. 1. je dobila Mehika novega muče-nika, frančiškana p. Jožefa Perez. Bil je na potu v kraj Parimoro, kjer je hotel po tamošnji navadi blagoslavljati polja. Zalotili so ga vojaki in ko je njegov spremljevalec v razburjenosti začel bežati, so postali pozorni in so oba zaprli. Ko so preiskali njune stvari, so ugotovili, da je Perez duhovnik. Prisilili so ga, da je moral iti z njimi bos in z zvezanimi rokami. Šli so na vlak, nekaj časa so se peljali, nato so v neki mali postaji izstopili, obesili frančiškana na neko drevo in mu prebodli vrat z bodali. — Kaljes, ki je hotel naprtiti umor svojega naslednika Obregona katoličanom, postaja vedno bolj tih, ker se mu nikakor noče posrečiti, da bi mogel dokazati svojo trditev. Pač pa je v Mehiki že skoro splošno prepričanje, da zaprti Leon de Toral sploh ni Obregonov morilec, temveč da je to nek mlad član delavske stranke, ki je pa na svobodi. Javno mnenje tudi dolži Kaljesa, da ima najbrž tudi on svoje roke vmes, ker je upal, da bi še tako dalje ostal predsednik.— Preganjanje katoličanov traja z nezmanjšano grozovitostjo naprej. Posebno uspešno so se za na nečloveški način preganjane mehikanske katoličane potegnili v Argentiniji, kjer so na pobudo delavskih društev napravili narodno zbirko za Mehiko. Nabrali so nad 2 milijona dinarjev, ki so jih izročili sv. Očetu, da jih u-porabi po svoji preudarnosti za nesrečno deželo.
Katoliško življenje v Italiji. Italijanski katoličani se z vso skrbjo trudijo, da zanesejo versko prepričanje in versko življenje, kolikor pač sedanje razmere v Italiji dopuščajo, v vso javno življenje. V to svrho so organizirani v štirih glavnih organizacijah po stanovih. Katoliški možje imajo 2000 društev in 80.000 članov; fantje 4000 društev in 300.000 članov; dekleta 380.000 članic; žene 5000 društev in 200.000 članic, ki jim je pridruženih 20.000 otrok. "Letos se je ustanovilo za vsa ta društva skupno tajništvo, ki bo vodilo delovanje teh katoliških društev. Tudi bodo imeli letošnjo jesen zborovanje katoliški čas nikarji, ki se bodo posvetovali, kako bi še bolj povzdignili katoliški tisk in ga postavili v službo Kristusove stvari.
Veličastna verska manifestacija v Belgiji. Dne 29. julija 1.1. se je posvetilo po vzgledu mnogih drugih mest presv. Srcu Jezusovemu tudi mesto Limburg. Zupan je prečital slovesno posvetitev. K .slavnosti se je zbrala ogromna množica ljudi. Samo iz ene
pokrajine je prišlo 32 posebnih vlakov, navzočih je bilo nad 100 udru-ženj presv. Srca s 70 zastavami. Kjer se cela mesta in pokrajine posvetijo presv. Srcu in to posvetitev tudi držijo, tam se pač izpolnjujejo besede sv. pisma: »Srečno ljudstvo, katerega Gospod je njegov Bog!«
Samopomoč krščanskih delavcev. V Munchen-u na Bavarskem bode v dnevih od 25. do 28. septembra 1928 imela svoje zborovanje mednarodna zveza krščanskih delavskih društev. Do sedaj je imela zveza od svojega obstoja sem tri taka zborovanja. Prvo, ija katerem se je zveza osnovala, v Hagu, drugo v Innsbrucku, tretje v Lucernu in četrto letos v Munchenu. Ta društva, ki zastopajo pravice delavcev, skrbijo tudi sama za svoje člane, pred vsem tako, da skrbijo za starostna zavarovanja, da zidajo domove za onemogle, da dajajo potrebnim podpore. Tako pomaga ta organizacija svojim članom v časnem o-ziru, a jim s tem obvaruje tudi njihove duše propada.
ISSInovice
šola Glasbene Matice v Mariboru.
Sprejem in vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice se začne dne 6. t. m. Vpisovalo se bode dnevno (raz-ven nedelj in praznikov) od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Bivši gojenci Matice naj prinesejo s seboj zadnje šolsko izpričevalo, novinci pa zadnje izpričevalo drugih šol. Redni pouk se prične dne 17. septembra. Poučujejo se: klavir, violina, viola, violoncello, kontrabas, harfa, flavta, oboa, klarinet, lovski rog, tromba in timpani; nadalje: glasbena teorija in harmonija ter mladinsko in zborovo petje. Uvedel se bode tudi pouk na orgijah, ako se prijavi dovoljno število učencev.
V Dolu pri Hrastniku se je v nedeljo, dne 2. septembra, na slovesen način blagoslovil Društveni dom, v ko-jem imajo svoje prostore kmetijska zadruga, posojilnica, gostilna in kat. izobraževalno društvo. Blagoslovitev je izvršil dekan mons. dr. Kruljc, ki je imel cerkveni govor. Na prosvetnem zborovanju, ki ga je vodil oblastni poslanec Deželak, je govoril g. predsednik Prosvetne zveze narodni poslanec dr. H o h n j e c o prosvetnem delu v društvenih domih, g. dr. Basaj iz Ljubljane pa o zadružni organizaciji. Popoldne je bila orlovska prireditev. Naj bi vse organizacije, ki so nameščene v novem, prostornem in lepem Društvenem domu, se razvijale, napredovale in uspešno delovale!
Naše služkinje v Beogradu so si
najele sobo, ki bo pod vodstvom starejše gospe na razpolago kot prenočišče dekletom, ki so slučajno brez službe. Želeti je, da dekleta čim manj gredo v svet, ako pa je katera le pri-morana, da pride iskat zaslužka celo v Beograd, naj se radi informacij o-
60 miljonov dinarjev
			mm	i.
				"iis? '
podpor*o ima pričakovati Slovenija (ljubljan in maribor. oblast) po svojih članih
»JLJUOSKE SAMOPOMOČI"
t Mariboru, ko bo štelo društvo 10.000 članov, katero število bo kmalu doseženo, s Kdor š- torej ni član tega prekoristnega društva, «* naj zahteva šc danes brezplačno pristopno izjavo. „Ljudska samopomoč" v Mariboru, Aleksan. c. 45
glasi v katoliškem župnem uradu v Krunski ulici 23.
Kaj je z orožnimi vajami? Precej razburjeni so postali naši ljudje, ko so jih klicali te dni k orožnim vajam. Posebno kmetski ljudje, sadjarji in vinogradniki so močno prizadeti, ker imajo sedaj največ dela. Narodni poslanec Franjo Ž e b o t se je že v prejšnjem tednu obrnil s posebno spomenico na g. ministra predsednika, na vojnega in na poljedelskega ministra. Opisal je težave, ki so z orožnimi vajami zadele posebno kmeta in njegove delavce v jesenskem času. Te dni je poslanec dobil iz ministrstva odgovor, da se bodo orožne vaje za vojaške obveznike iz kmetskih občin kolikor mogoče omejile in skrajšale. In res so te dni v Mariboru pri vojnem okrugu oprostili orožnih vaj na stotine kmetskih in viničarskih mož in fantov. Obenem pa se bo onim, ki so že nastopili orožne vaje, rok skraj šal, da pridejo prej domov.
Ali so hlapci in dekle kmetskih gospodarjev podvrženi plačevanju uslužbenskega davka? Podpisani dobivam od mnogih strani pritožbe, da člani finančne kontrole zahtevajo, da morajo tudi hlapci in dekle na kmetih plačevati uslužbenski davek. Ker so finančne kontrole napačno tolmačile določila zakona, sem se o-brnil na finančno ravnateljstvo. Te dni sem dobil naslednji odgovor: »Hlapci in dekle, ki opravljajo tudi poljska dela, so prosti uslužbenskega davka. Oskrbniki večjih posestev, ki ne opravljajo poljskih del, pa podlegajo uslužbenskemu davku. V tem smislu je podučil davčni urad tudi vse starešine finančnih oddelkov, ki so se prišli informirat glede tega davka in se jim je naročilo, da naj v dvomljivih slučajih pošljejo stranko na davčni urad, da se tukaj razsodi, če obstoja davčna obveznost ali ne.« Iz tega sledi, da so kmetski hlapci in dekle proste uslužbenskega davka. — Franjo Žebot.
Duhovniška vest. Župnijo Sv. Križ nad Mariborom je dobil vlč. g. Franc Kren, dosedaj kaplan pri Sv. Trojici v Slov. gor.
Evharistični shod v Krškem z ev-haristično tridnevnico za dekaniji Videm in Leskovec. Opozarjamo ponovno na evharistični shod v Krškem, ki bo s tridnevnico v dnevih 7., 8. in 9. septembra. Spored shoda smo priobčili v zadnji številki. Od kanonikov lavantinske škofije se bo udeležil shoda gospod ravnatelj maribor
skega bogoslovja dr. Franc Cukala. Udeležite se shoda v prav obilnem številu!
Župnim uradom! Opozarjamo p. n. župne urade, da se je naselil v Mariboru, Sodna ulica 2 (Pipuševa hiša) naš notar g. dr. Anton Bartol. Župui uradi naj opozorijo stranke, da se ob račajo pri sklepanju raznih pogodb, legalizacij itd. le na našega vrlega somišljenika! V Mariboru je res naš notar g. dr. Anton Bartol.
Radio-Maribor. Kdor bi si želel nabaviti radio-aparat ali sploh radio-potrebščine, naj se obrača le samo na Prosvetno zvezo v Mariboru, ki mu nudi največje ugodnosti. Prepričajte se! — Tajništvo P Z v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I.
Samostojneži in radičevci pri Sv. Petru niže Mariboru. Nismo mislili prav nič pisati o tem, kako so se obnašali samostojni demokrati in radičevci po volitvi župana v gostilni g. Sande. Ali ker so gospodje deraokra-tje v »Večerniku« otvorili boj, bomo tudi mi, ako nasprotniki ne bodo dali miru, povedali vse. Silno nečedno se obnašajo ljudje, ki so pristaši nasprotnih strank. Po dogodkih po volitvi župana so prosili, naj se o tem, kar se je godilo, nič ne izrablja in ne spravlja v časopise. A oni so prvi začeli na hinavski način odgovarjati na nedolžno poročilo v »Slovencu« o izvolitvi župana. Tako postopajo samo hinavci in ljudje, ki imajo nemirno vest. Res je, kar je rekel priprost, a pošten mož: Kdor enkrat prestopi k samostojnim demokratom ali k ra-dičevcem, ta je poštenost in resnico obesil na klin.
NEKAJ IZ PREDZGODOVINE NOVEGA VODITELJA HRVATOV DR.
VLADKA MAČEK.
Za pokojnim Radičem je postal vodja Hrvatov g. dr. Vladko Maček. Našo slovensko javnost bo gotovo zanimalo, odkod da izhajajo Mački, ki so vendar pristni Slovenci in ne Hrvati.
Oče dr. Vladka Maček je bil rojen v Lisičnem pri Pilštajnu št. 16, kjer je bil njegov oče Matija posestnik. Vladkovemu očetu je ime Janez in je bil rojen v omenjenem kraju dne 22. decembra 1845.
Študiral je v Celju, skoro gotovo meščansko šolo, potem pa v Mariboru realko. Po končanih študijah je postal »inženjer« in je nastopil službo v Jastrebarskem, pozneje se je pa i preselil v Zagreb, kjer še zdaj živi v pokoju. Bil je namreč v »cesarski«
službi. Na Pilštajn je rad prihajal, dokler je živelo nekaj njegovih sosedov in znancev. Imel je večkrat seboj tudi svoje otroke — tudi Vladka. Govoril je vedno slovenski in še sedaj rad pove kakšno slovensko. Male postave je, ima pa čudno velike brke; je tudi zelo živahen. Žena njegova je bila najbrž Hrvatica. Naš rojak-mi-zar v Zagrebu, večkrat občuje s starim Mačkom! Janezov starejši brat Pavel je bil učitelj. — Pri hiši v Lisičnem je za prvotnim Mačekom že sicer tretji gospodar — a ljudje še vedno pravijo »pri Mačku«.
Ruška nedelja dne t. sektembra se
bo obhajala po sledečem sporedu: V soboto od 12. do 2. ure sprejem procesij, ob dveh evharistična pobožnost in nato spovedovanje (pridigar gosp. Franc Hrastelj), slovesne litanije in rimska procesija; dne 9. septembra ob pol petih skupno sv. obhajilo za romarje, ob petih in pol šestih tiha sv. maša, ob šestih prvo slovesno o-pravilo (pridigar p. Kamil Požar), na to tihe sv. maše, ob desetih drugo slo vesno sv. opravilo (pridigar g. dr. A. Jehart); popoldne ob pol treh slovesne večernice.
Krasna izletna točka Sv. Pankracij pri Remšniku, v višini 900 m, je letos zelo dobro obiskana od domačinov in od inozemcev iz Avstrije, Nemčije, Cehoslovaške itd. V cerkveni hiši se dobijo okrepčila, toči se fino vino iz kleti vinorejske šole v Mariboru, dobi se pivo v steklenicah, tudi za prenočišča je preskrbljeno. Želeti je, da se iz narodno-političnih ozirov obisk te obmejne točke še poveča.
Pisava »Jutra« in strašno zabavlja nje naših liberalcev čez vse Srbe brez razlike je dalo poguma marenberš-kim nemškutarjem, da javno agiti-rajo za priklopitev levega brega Drave k Avstriji. Oblasti naj pazijo na znane nemškutarje v Marenbergu in Spodnji Vižingi ter na voditelje liberalcev v okraju! Tako početje na meji je silno nevarno!
Otroci iz Westialskega in Porenja
se vračajo nazaj dne 12. septembra, to je prihodnjo sredo. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 12.15, Litija 13.01, Zagorje 13.22, Trbovlje 13.30, Hrastnik 13.38, Zidanimost 14.00, Ce Ije 14.44, prihod v Maribor ob 16.34.
V	Mariboru prenočijo in se odpeljejo iz Maribora dne 13. septembra zjutraj ob 5.40. Prosimo vse one osebe, pri katerih se nahajajo otroci, da jih pravočasno pripeljejo k vlaku.
Vlom. Velik vlom so si privoščili še doslej neodkriti storilci v trgovino Ratej na Sladki gori pri Zgornjem Cmureku.
Poroka. V sredo je bila poročena v Ptuju hčerka g. mestnega župana M. Brenčiča s profesorjem g' Stiplovše-kom. Bilo srečno!
Kaj je novega pri Sv. Miklavžu?
V	nedeljo zvečer je v Ilovcih podlegel pljučnemu vnetju viničar Franc Ba-bič. Pred tremi dnevi je pri sosedu kosil. Po neprevidnosti se je razgret napil in to je povzročilo njegovo na-

glo smrt. Dobil je pljučno vnetje in napad je bil tako močen, da je po dvo dnevnem hudem trpljenju izdihnil. Naj počiva v miru! — Nekaj dni sem vso okolico drami glasni ropot klo-potca, ki ga je dala na Temnarju postaviti uprava križniškega posestva. Klopotec sam je predmet občudovanja, ker je pravi velikan. Bog ve, ali bodo imele pred njim strah tudi vrane in druge sladkosnede ptice, ki se malih klopotcev ne boje in na veliko zobajo grozdje, ki ga letos ne primanjkuje. — Nekega dne v preteklem tednu se je večja družba vračal?, z vozom iz toplic. Ko je šel voz po nekem hribu navzdol, so se konji splašili in voz prevrnili. Skoraj vsi. ki so bili na vozu, so dobili večje in manjše poškodbe. Najbolj sta bila prizadeta dva brata Špendija. Eden si je pri padcu na dveh mestih zlomil nogo, drugi pa se je precej občutno poškodoval. Večje poškodbe je dobila tudi njuna sorodnica. — Nekaj novega je za župnijo »dečva«, ki je vzbudila veliko pozornost, ko se je prvič pojavila. Uvedla so jo Janeži-čeva dekleta, ki bodo gotovo našla mnogo posnemovalk. Priporočljiva je »dečva« že mnogo bolj, kakor razne modne »novosti«, ki za viničarska dekleta nikakor niso primerne. — Prihodnjo nedeljo nastopi »Krekova družina« v društveni dvorani z igro: »Na dan sodbe«. Cisti dobiček se obrne za šolske potrebe ubogim viničar-skim otrokom. — V nedeljo, dne 9. t. m., se bo vršil tudi viničarski tabor v Jeruzalemu. Za tabor vlada zelo veliko zanimanje, zato bo udeležba gotovo velika. Ob devetih bo sv. maša, potem na bo na prostem zborovanje s primernimi govori.
Iz Slovenske Krajine. Pretekli torek je bila v bolnici v Murski Soboti operirana gospa šolskega upravitelja g..F. Špragerja v Beltincih. Operacijo je izvršil ob asistenci večih gospodov zdravnikov primarij bolnice, znani kirurg dr. Skrilec. Operacija je bila težka, ker je imela gospa na levi strani prs raka in ji je bilo treba iz-rezati takorekoč celo levo stran. Nesreča dobre gospe je vzbudila splošno sočutje in vsakdo ji želi skorajšnjega ozdravljenja. — V Fokavcih sta bila v kratkem presledku kar dva požara in sicer pri Jožefu Voros in Francu Fartelj. Vsi znaki kažejo, da sta bila oba požara namenoma podtaknjena. Storilcem še niso prišli na sled. — Kakor izkazujejo Statistični podatki, je povzročila toča, ki je trikrat obiskala Slovensko krajino, o-krog 45 milijonov dinarjev škode. Za današnje težke dneve, ko kmetski narod itak preživlja hude gospodarske krize, je ta svota nekaj katastrofalnega in ni nič čudnega, ako se je polotil prizadetega prebivalstva obup. — Na jesenski razstavi v Ljubljani je tudi Slovenska krajina zastopana. Prebivalstvo obmejne občine Hodoš je namreč poslalo več domačih izdelkov. Kakor se doznava, so vzbudili ti predmeti precej pozornosti. — Delo pri zidanju »Martinišča« v Murski Soboti hitro napreduje. Lotos se zida
Šolarii
najboljše in najcenejše
čevlje, obleke, torbice, 1066
kupimo letos samo pri | R. STERMECKI, CELJE I
le en del zavoda, tako da se zadosti prvi potrebi, ostalo pa se bo zidalo morda drugo leto.
Nesrečna pijanost. V nedeljo, dne 2. t. m., se je zgodil v Vitanju krvav zločin, katerega obsoja in se zgraža vse nad njim. Omenjenega dne se je vršila veselica gasilnega društva v Vitanju. Prireditev je potekla čisto mirno in na občo zadovoljnost vseh. Med mirne udeležence se je priklatil oženjeni Karol Kovše iz Skomra. V pijanosti je postal možakar surov in se spravil nad vitanjskega krčmarja Antona Petelinšek, ga sunil z nožem tako nevarno, da je revež izkrvavel v nekaj minutah. Ubiti zapušča ženo in petero nepreskrbljenih otrok.
Zvest in pošten hlapec. Franc Skrbeč, 271etni hlapec pri g. Sodinu na Ljubečni je našel svoto 1170 Din, katero je brez odtegljaja izročil lastniku Ivanu Volavšek v Porancah pri Petrovčah. Malo je danes še poštenih ljudi, zato so taki poštenjaki toliko bolj častivredni. Gospodu Sodinu je častitati ker ima tako pošteno dušo v službi.
Železniška nesreča tik pred Belgra dom. V pondeljek, dne 3. septembra, se je pripetila pred Zemunom železniška nesreča. Iz Zagreba prihajajoči pospešeni tovorni vlak je malo pred postajo Zemun skočil iz tira. Trije vagoni so se prekucnili preko nasipa in popolnoma razbili. Proga je več sto metrov daleč poškodovana tako, da so morali izmenjati vse tračnice. Ranjen je bil en sprevodnik.
Novice iz Kosovega polja. Poročati moramo z velikim veseljem, da je v Prištini te dni nova katoliška cerkev dobila potrebno streho. Celo leto je stalo zidovje ter pričakovalo, da se z milimi darovi kupi potrebni rušt in opeka. Tako ima zdaj ta lično in lepo zgrajena cerkev že precej lepo zunanjost z dogotovljenim zvonikom, na katerem se blesti znamenje sv. križa. Veliko še bo treba dobrotnikov za do-vršitev hiše božje; darove sprejema: Ivan Bodrov, vojaški duhovnik, Priština. — Velika suša je na Kosovem; dežja ni bilo od 20. junija t. 1. do danes. — Ker ni nikake tovarne ali kake druge priložnosti za delo, je dosti brezposelnih v Prištini, ki žive v veliki bedi. — V mestu Priština se ve-žba s puško veliko slovenskih fantov vojakov, ki vsem bralcem »Slovenskega Gospodarja« pošiljajo prisrčne pozdrave. Bog živi!
Strašna letalska nesreča. Franco-
ski trgovinski minister Bokanowski se je udeležil zadnjo soboto, dne 1. t. m., slavnosti rojstnega dne francoskega ministrskega predsednika v Campignyju. Iz tega mesta je poletel na dvokrilnem letalu v mesto Toul. Iz Toula je hotel v aeroplanu na letalsko prireditev v Clairemond-Fre-rand v nedeljo popoldne. Ko se je letalo dvignilo z ministrom in štirimi spremljevalci tretjič v zrak, je švignil v višini 500 m iz motorja plamen, zaloga bencina, ki je bila na letalu, se je užgala, aeroplan se je prevrnil, treščil na tla in vseh petero ljudi z ministrom vred je zgorelo. Trupla ponesrečencev so bila grozno razmesarjena in obžgana in so jih potegnili izpod ruševin letala po dvour-nem trudapolnem delu. Treba pov-dariti, da se je vozil tokrat ponesrečeni francoski minister prvič v letalu in ga je na prvem potu po zraku doletela tako grozna nesreča.
Amnndsen izginil za vedno! Našim cenj. čitateljem smo poročali pred tedni obširno, kako se je godilo italijanskemu generalu Nobilu in njegovim tovarišem pri ponesrečenem raziskovanju severnega tečaja. Ko je zmrzoval Nobile z delom ponesrečencev na plavajočem ledenem otoku mu je hitel na pomoč na letalu znani poznavalec severnih krajev učenjak Amundsen. Odpravil se je na nevarno pot na letalu »Latham« s pilotom. Ko sta izginila Amundsen in pilot v severni megli, od tedaj ju ni več videl nikdo. Razni letalci so poskušali izslediti ponesrečenega Amundsena, a vsi tozadevni poskusi so bili doslej zaman. Ruski ledolomilec »Krasin«, ki je rešil del Nobilovih tovarišev, se je popravljen zopet podal na pot, da poišče Amundsena in njegovega tovariša. Najnovejša poročila trdijo s polno sigurnostjo, da je našla posadka danskega ribiškega parnika v bližini spodnjega Ptičjega otoka (Fug-loe), 75 morskih milj severno od Tromsoja, del Amundsenovega letala. Iz te najdbe se da sklepati z vso sigurnostjo, da se je letalo ponesrečilo in da je doletela učenjaka Amun dsena in njegovega pilota Guillbauda smrt v ledenih severnih valovih.
Največjo ladjo bodo zgradili Angleži. White Star proga je naročila ladjo v velikosti 60.000 ton. Ta ladja bo največja, kar jih plove po svetovnem morju in bo za 4000 ton večja kot ladja »Majestic«, ki je bila leta 1921 največja ladja na svetu. Gradnja bo stala 120 milijonov mark in bo trajala tri leta. Nova angleška ladja bode nosila ime »Oceanic«.
Strašna poplava na Japonskem. Na Japonskem je izstopila v pokrajini Kankyohando reka Jalu in se razlila. Dosedaj se je posrečila ta le žalostna ugotovitev: povodenj je zahtevala — 500 mrtvih in 700 hiš je popolnoma razdejanih. Valovje je odneslo mostove, razdrlo ceste in pota. Točno število mrtvih še ni znano, ker ni mo goče prodreti v vse prizadete kraje.
Za sklad SLS so darovali gospodje duhovniki in prijatelji kaplana Oc-
virka v Ljubnem, zbrani na njegovi odhodnici iz Ljubnega, znesek 68 D.
Ali že imate lepo povest »Odpoved nesrečne žene«? Stane samo 12 Din. Dobi se v Cirilovi tiskarni v Mariboru, v Slomškovi tiskovni zadrugi v Celju in pri pisatelju Fr. Kolencu,
kaplanu pri Sv. Miklavžu (Ormož). *
Slovenskim železničarjem!
Dne 10. septembra t. 1. se vršijo po celi naši državi volitve v oblastne u-prave humanitarnih fondov. Pravico voliti ima vsak železničar, delavec in uradnik, oziroma nastavljenec, aktiven ali vpokojen, skratka vsak, ki je v posesti članskega lista bolniškega fonda in ki ima v slučaju bolezni pravico do zdravljenja po železniškem zdravniku. Ker so te volitve zelo važne, pozivamo vse krščanske železničarje, da volijo listo, katere nosilec je Kores Martin, ključavničar drž. železnice v Mariboru.
Železničarji, ki ne bi mogoče dobili od svojih tovarišev in naših skupin naših kandidatnih list, naj takoj javijo osrednjemu odboru Prometne zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 6,.po dopisnici, koliko takih kandidatnih list želijo in potrebujejo. Prosimo vse naše prijatelje, da povsod agitirajo za našo listo, ki je sestavljena tako, da bo lahko zadovoljila vse železničarje. Kandidatne liste se prilepijo na uradne glasovnice in položijo v kuverto, katero je treba dobro zalepiti in brez kake označbe lastnoročno oddati na svoje službeno mesto za to določenemu uradniku. Ne dajte se prevarati od nasprotnih agitatorjev, ki hočejo s peskom v oči
slepiti še dalje naše železničarje! *
Iz Polišakove republike.
Danes v sredo, dne 5. septembra, se sestane v mariborski bolnici komisija, ki bo ugotavljala napredek zdravljenja g. Poljšaku zaupanih bolnikov. Komisija bo znatno razširjena in jej bosta prisostvovala med drugimi tudi dr. Harpf iz Slovenjgradca in dr. Tajnšek iz Savinjske doline. Omenjena gospoda zdravnika sta namreč že pred mariborsko preizkušnjo ugotovila pri več bolnikih stanje bolezni pred Poljšakovim načinom zdravljenja in potrdila pozneje ozdravljenje. Komisiji se bo tokrat predstavilo več bolnikov, ki so bili svoj ča,;s težko bolni na raku in raznih neozdravljivih kožnih boleznih in katere je ozdravil g. Poljšak pred dvemi leti. Končnega izida komisije v tej številki ne moremo prinesti, ker moramo »Gospodarja« zaključiti že v sredo ob 10. uri dopoldne, komisija bode pa zaključila pregled enkrat popoldne v sredo. l ik pred komisijo pa lahko trdimo z vso sigurnostjo, da je zmagal g. Poljšak na celi črti. Zdrava sta dva nosna raka. Eden popolnoma, drugi bo v par dneh. Drugi slučaji raka so zboljšani za več nego 70%. Popolnoma zdrav je eden slučaj kožne bolezni »psoriasis« in en težak ekscem. Tudi drugi slučaj psoriasis (gospa Kropsch) bi že
bil zdrav čisto, a radi primerjave med zdravnikovim in Poljšakovim zdravljenjem še ni. Gospod Poljšak je o-zdravil omenjeno gospo na eni roki, na obeh nogah in po telesu. Na eni roki, katere se je lotil zdravnik, se je bolezen zopet vrnila in to dejstvo hoče gospa pokazati pregledni komisiji in potem se bo lotil roke g. Poljšak.
Ozdravljen je slučaj »lupusa« na obrazu gospice Anice Konečnik. — Zdrav je težak slučaj »lupusa« na o-brazu in kostne jetike na hrbtu in je to klepar Gabrik iz Apač. Ta slučaj je bil smrten in bo zapustil republiko ozdravljen.
Ostali slučaji so znatno — znatno zboljšani in je vprašanje nekaj ted nov in bodo tudi ozdravljeni.
Zdravljenje je močno ovirala neznosna vročina in šikane od strani nekaterih zdravnikov, ki bi še danes radi Poljšaka utopili v žlici vode. Pa vsa zdravniška zavist se bo razblinila v očigled zmagi nad tako groznimi boleznimi, katero je izvojeval Slovenec gospod Poljšak — Jugoslaviji in celemu trpečemu človeštvu v ponos!
Beležiti pa moramo bridko dejstvo, da je prejel g. Poljšak iz Amerike sijajno ponudbo, kateri bo sledil in to radi šikan, katere mu povzročajo nekateri zdravniki.
Žalibog, da ne znamo mi Slovenci niti danes ceniti velikih in za blagor trpečega naroda zaslužnih mož!
G. Poljšak prejema dnevno bogzna koliko pisem, v katerih ga prosijo bol niki iz raznih krajev ter delov sveta za odpomoč; zopet drugi se mu zahvaljujejo, ker jim je pomagal in jih ozdravil. Zahvalnih pisem bi lahko obelodanili nebroj, a jih ne moremo radi pomanjkanja prostora. Da bodo g. Poljšaku nasprotni zdravniki uvideli, kako sodi o njegovem zdravilnem uspehu po celi Sloveniji znana in spoštovana osebnost, objavljamo dobesedno naslednje pismo:
Velecenjeni gospod!
Dovolite, da Vam poročam o poteku zdravljenja moje noge. Dne 27. julija sem pričel z mazilom in kopanjem v hrastovem ljubju. Od začetka so bile cunje mokre od vode, katero je maža izvlekla. Od pete do polovice noge je nastala ena klobasa vode, katera je kmaiu iztekla. Sedaj voda več ne prihaja, vnetje je prejenjalo, stara koža se je v kopeli izločila in dala prostor novi, nežni koži. Težko sem hodil, še težje stal, danes hodim že na iz-prehod dve uri daleč. Seveda me noga potem boli, pa se kmaiu zopet odpočije.
Koliko hvaležnosti sem Vam dolžan, ki ste mi tako hitro in temeljito pomagali! Porabil sem še le eno tubo mazila, zdaj pride druga na vrsto, ker koža še ni povsodi gladka, pač pa na mestu, ki je bilo najbolj kočljivo. Kaj potem? V kakih treh tednih Vam zopet poročam, kako in kaj in takrat Vas bom prosil za navodilo, če ga bo še treba. Upam pa, da Vas bo to moje
poročilo ▼ toliko veselilo, ker bote videli uspeh Vašega zdravljenja.
S posebnim spoštovanjem Vam udani in hvaležni
P. Hugolin S a 11 n e r. Brezje, 18. 8. 1928.
P. Hugolin Sattner je eden najboljših .slovenskih skladateljev, kojega dela niso znana le nam Slovencem, ampak celemu kulturnemu svetu.
Poročila SLS.
Zborovanje SLS pri Sv. Lenartn v Slov. gor. Za celi lenarški okraj sklicuje okrajna organizacija SLS v nedeljo, dne 16. septembra, po pozni službi božji zborovanje pri Arnušu, na katerem govori poslanec g. Fran Ž e b o t in oblastni poslanci. Napro-šen je tudi oblastni predsednik g. dr. Leskovar. Pozivamo krajevne organizacije SLS po vseh župnijah, da 8. in 9. septembra organizirajo veliko udeležbo. — Pred shodom bo od pol 10. ure do začetka shoda seja okrajnega odbora SLS radi važnih okrajnih zadev.
Okrajni zbor zaupnikov in delegatov SLS za okraj Sv. Lenart v SI. gor. se vrši po shodu dne 16. septembra ob 12. uri v dvorani gostilne Arnuš. Na dnevnem redu so važne zadeve okraja. Povabljeni tudi vsi gg. župani SLS.
Velika Nedelja. Opozarjamo še enkrat na shod SLS, ki se vrši na praznik, dne 8. septembra po rani sv. maši. Govorita poslanca Žebot in Bed-janič ter oblastni poslanci.
Okrajna organizacija SLS v Ljutomeru uljudno vabi na shod zaupnikov, ki se vrši v nedeljo, dne 9. t. m., po rani službi božji v Slomšekovi dvo rani pri Sv. Križu. Poročata narodni poslanec g. Franjo Žebot iz Maribora in oblastni poslanec g. Rajh iz Ljutomera. Prosimo vse gospode zaupnike, da se shoda gotovo udeleže.
Dobro obiskan shod SLS na Remš-niku. Pod predsedstvom g. K. Kaiser se je vršil v nedeljo, dne 2. t. m., do bro obiskan shod SLS, na katerem je poročal poslanec Vlad. Pušenjak o političnem položaju in o delu poslancev SLS. Po izvajanjih poslanca so se oglasili k besedi župan S. Golob, vlč. g. župnik, predsednik shoda in drugi, ki so opozarjali na slabo stanje cest, na škodo, katero je povzročila toča, na postopanje davčnih oblasti itd. Poslanec je obljubil, da se bo zavzel zo opravičene zahteve ljudstva. — Dobili smo novega g. župana S. Goloba, ki se je z veliko energijo zavzel za zboljšanje naših obč. cest. Želimo le, da bi njegov trud obrodil obilo uspeha!
Shod SLS v Starem trgu pri Slov.« Gradcu. V nedeljo, dne 9. t. m., po prvem sv. opravilu se bo vršil v stari šoli shod Slovenske ljudske stranke. Na shodu govori oblastni poslanec g. Ovčar. Ker se bo ob tej priliki razpravljalo tudi o preložitvi enega dela občinske ceste Staritrg—Sele, se vsi somišljeniki in interesenti uljudno vabijo!
Dva shoda SLS. V «oboto, dne 8. t. f m., shod v Solčavi; v nedeljo, 9. septembra, shod v Ljubnem ob Savinji. Shoda se vršita po rani sveti maši. Govorijo poslanci Fr. Ž e b o t, Vlad. Pušenjakin drugi.
Shod SLS in občni zbor krajevne organizacij« v Tinjah. V nedeljo, dne 8. septembra, po sv. maši se vrši pri nas shod Slovenske ljudske stranke ter občni zbor krajevne organizacije j SLS. Govorila bosta narodni posla- ■ nec gospod F a 1 e ž in odposlanec taj j ništva SLS iz Maribora. Pridite mno- ! goštevilno!
Krajevna organizacija SLS pri Sv. j Urbanu niže Ptuja in Gospodarsko i bralno društvo odločno obsojata vso nesramno pisanje liberalnega časopisja proti SLS, oziroma proti našemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu. Delati hočemo z vsemi močmi, da iz naše fare izgine zadnji nam nasprotni list. Odločno obsojamo tudi vodstvo Kmetijske družbe za Slovenijo, ki ima v legitimacijah za svoje člane reklamo za »Jutro« in »Slov. Narod«.
V	tem času, ko kar dežuje protestov zoper pisanje »Jutra« na našega načelnika g. dr. Korošca, pa Kmetijska družba, ki se dela in bi mogla biti nepristranska in nadpolitična, razpošilja v svojih legitimacijah reklamo za te liste. Ali ne ve vodstvo Kmetijske družbe, da ima večino u-dov, ki se nikakor ne strinjajo s pi-■avo »Jutra«. Kaj pa naši odborniki? Ali niste ničesar vedeli, ko se je sestavljala vsebina legitimacije?! Ako že morata biti »Jutro« in »SI. Narod« notri, zakaj ne bi bil tudi »Slovenec« in »Slovenski Gospodar«? Kmetijska družba pa naj ne misli, da s temi reklamami pridobiva nove naročnike za svojo 1601etnico!
Shod SLS v Loki pri Zidan, mostu.
V	nedeljo, dne 9. t. m., po prvem.sv. opravilu se bo vršil tukaj shod SLS. Govorijo razni oblastni in narodni poslanci.
VNDRUŠTVA
Mariborska orlovska srenja priredi v nedeljo, dne 9. t. m., izlet k Sv. Petru niže Maribora, združen s telovadnim nastopom. Sodeluje godba Kat. Omladine iz Maribora. — Prijatelji naših Orlov vabljeni!
Krščanska ženska zveza za Maribor in i» okolico. V nedeljo, dne 9. septembra, ima ta zveza romanje v Ruše in sicer z vlakom zjutraj ob 5.40 iz glavnega kolodvora do Bistrice, iz Bistrice pa procesija do cerkve v Ruiah. Članice, podporni člani in prijatelji društva se vabijo k obilni udeležbi!
Smartin pri Slovenjgradc«. Proslava 30-letnice Kmečkega bralnega društva in 5Iet-nice orlovske organizacije v Šmartnem pri Slovenjgradcu. Na Marijin praznik, dne 8. septembra, bo solnce veselja ožarjalo naša društva. Dopoldne bo proslava 301etnice našega Kmečkega bralnega društva, ki je ob meji reševalo slovenske družine slovenskim in katoliškim idejam, s sv. mašo na Homcu ob 10. uri in z javnim zborovanjem pred cerkvijo. Nastopili bodo kot govorniki priznani borci katoliške prosvete. Popoldne bodo ob pol treh slovesne večernice v Šmartnem. Po večernicah sledi javen nastop orlovske
Primarij dr. Hugon Hcbiš, žpacij«-list za kož&o bolczci 7 Mariboru, zopet redno crdinira.	1003
organizacije na župnijskem vrtu. Prijatelji katoliške prosvete, pridite ta dan v Šmartno in izkažite hvaležnost najstarejšemu društvu in prvi orlovski organizaciji v Mislinjski dolini!
Št. Ilj v Slov. gor. Naše katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 16. t. m., popoldne po večernicah poučno preda vanje o lanskem romanju na Velehrad s skioptičnimi slikami. Predava g. ravnatelj dr. Mirt iz Maribora. — Dne 8. in 9. t. m. pa se igra »Deseti brat« v Slovenskem domu. Naše društvo vrlo deluje.
Sv. Trojica v Slov. jor. Orlovski odsek Sv. Trojica v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 9. t. m., lepo narodno igro s petjem v petih dejanjih. Sodeluje tamburaški zbor od Sv. Benedikta v Slov. gor.
Ptuj. Prireditev ptujskega orlovskega 0-krožja je prav dobro izpadla. Zahvaljujemo se vsem bratom Orlom in sestram Orlicam za njihovo požrtovalsest, da so se udeležili prireditve pomoštevilno, da smo z veseljem pokazali sad orlovski. Vsem skupaj, ki so kaj žrtvovali za Orla, tisočeri Bog plačaj! — Bog živi!
Sv. Jurij ob Ščavniei. Turki se še vedno mudijo pri nas. Se jim pač predobro godi. in tako so sklenili počakati še do sv. birme v nedeljo, dne 9. septembra. Takrat boste ob štirih popoldne v uti g. Pergerja imeli še enkrat priliko videti »Miklovo Zalo«. Botri, botre in tujci, ki boste takrat prišn k nam, ne zamudite ugodne prilike videti najlepšo slovensko narodno igro!
Ljutomersko orlovsko okrožja ima, kakor že javljeno, svojo prireditev na Marijin praznik, dne 8. septembra, v Ljutomeru z zelo izbranim sporedom. Vsi prijatelji in somišljeniki so prav uljudno vabljeni, da se ta dan pridružijo manifestaciji orlovske mladine! Za udeležence po železnici je zaprošena polovična vožnja. Vsak udeleženec kupi na vstopni postaji cel vozni listek in zahteva nanj mokri postajni žig, v Ljutomeru ga pa naj ne odda, ker mu bo v zvezi z od pri pravljalnega odbora izdanega potrdila služil za povratno vožnjo domov. Z vlaki so zelo ugodne zveze. Torej vse staro in mlado iz Ljutomerskih goric, Murskega polja ter Prekmurja dne 8. septembra v Ljutomer! Na svidenje v Prleški metropoli! — Pripravljalni odbor.
Središča. Orliški krožek v Središču vpri-zori v nedeljo, dne 9. t. m., v Društvenem domu v Središču komično veseloigro s petjem v štirih dejanjih »Izgubljeni raj«. Zelo smešna, a podučna igra vam bo nudila prav obilno prijetno zabave, zato pridite vsi, ki se hočete od začetka do konca pošteno nasmejati, da vidite, da ostane raj le samo toliko časa pri nas, dokler ga sami z radovednostjo in napuhom ne zapravimo. Torej na svidenje v »Izgubljenem raju«.
Marija Nazarje. Kakor je že obveščeno, se še enkrat vabite vsi ljubitelji petja v nedeljo, dne 9. t. m., ob treh popoldne v društveno dvorano v Nazarjah na pevski koncert, ki ga priredi pevski zbor Št. Andraž.
Gornja Ponikva. Še ni pozabljena »Miklo-va Zalika«, a naši fantje in dekleta že pripravljajo nekaj za smeh. Kdor se kislo drži ie več tednov od težkega dela, naj pride dne 16. septembra k nam na Gornjo Ponikvo in se bo od srca nasmejal. Tokrat vprizorijo naši fantje in dekleta Molierovo komedijo: »Zviti Scapin«. Pridite!
Sv. Križ pri Rogaški SlatlnL V nedeljo, dne 9. septembra, vsi na orlovsko slavnost
v Rogaško Slatino, šmarsko-rogaški Orel stopi ta dan na plan s celodnevno prireditvijo, telovadci pridejo tudi od drugod. Prijatelji orlovstva, pridite! Na programu so same izbrane točke. Sodeluje tudi vojaška godba iz Ljubljane. Za udeležence je polovična vožnja po železnicah dovoljena za dne ve od 7. do 11. septembra. Zahtevajte izkaznice za polovično vožnjo pri prireditvenem odboru. Po prireditvi bo tudi zelo 7animir srečolov z veliko dobitki. Vse stare in mlade k obilni udeležbi uljudno vabi: odbor. — Bog živi!
Listnica uredništva.
Sv. Rupert v Slov. gor.: Vaš dopis bi radi objavili, a ga ne moremo, ker smo sklenili radi preobilice gradiva, da poročil o že lepo uspelih prireditvah orlovskih in orliških srenj ne bomo prinašali. Brez zamere, ker doslej še nismo prinesli nobenega tozadevnega poročila! — Oplotni-c a : Za vaš dopis glede ocene prireditve velja isto, kakor smo beležili o popisu, katerega smo prejeli od Sv. Ruperta v Slov. gor.
afežvtmiLo
Nov sluga. Neki bogataš je objavil v listih oglas: Sprejmem slugo, ki mora znati francoski in ravnati s konji. — Istega dne, ko je bilo to v časopisu, se oglasi pri njem neki moški: »Vaš oglas sem čital.« — Gospod: »Ali ste že bili kedaj sluga?« — Mož: »Še nikoli!« — »Ali znate prav ravnati s konji?« — Mož: »Čisto nič ne!« — Gospod: »Pa znate francoski?« — Mož: »Preje kitajski!« — Gospod: »Zakaj ste pa potem prišli?« — Mož: »Prišel sem vam povedat, da jaz ne morem vaše službe sprejeti!«
Raztresen zdravnik. K zdravniku, ki je sedel za mizo in nekaj pisaril, je vstopil hlapec Miha, z bičem v roki. Zdravnik se je zadri nanj, ne da bi ga pogledal: »Sleci se!« — Miha je začuden obstal. Zdravnik se je znova zadri: »Sleci se vendar! « — Miha, kaj je hotel, slekel si je suknjič in srajco ter čakal. Zdravnik je prišel in ga s prstom potrkal po prsih: »Kaj vam pa manjka?« — Miha: »Gospod doktor, nič, jaz sem vam prišel samo to povedat, da sem vam drva pripeljal!«
Dogovoriti se je treba. Advokat obtožencu: »Če se res kesate, morate to tudi pri razpravi dokazati!« — Obtoženec: »Dobro! Ali kdaj bi bilo bolje: pred ali po vašem govoru?«
Čistota pa taka! Neka gospodinja je vprašala pekovskega vajenca: »Ali je v vaši pekarni čisto, brez prahu in nesnage?« — Učenec: »Seveda, saj vse pomedemo in zamesimo v žem-lje!«
Franček-pijanček je zopet pijan obležal za cesto. Dobi ga občinski policaj: »Pa zakaj piješ vedno to močno vino ljutomersko?« — Franček-pijanček ležeč v jarku: »Ko pa me le samo še to močno vino drži po koncu!«
Edina rešitev. Krojač gospodu, ki mu ne plača: »Plačajte že vendar enkrat svoj račun, jaz ne bom več tako daleč hodil izterjavat!« — Gospod: »Imam eno rešitev! Preslcrbite mi stanovanje v svoji hiši, pa boste imeli blizu!«
V hotela. Gost: »Povejte, ali imate t posteljah stenice?« — Novi sluga: »Seveda, gospod! Kam pa naj jih dru gam denemo?«
Dober izdelek. Gospa reče krošnja-rju: »Vi ste slepar, goljuf. Zadnjič ste mi prodali varnostne vžigalice, toda niti ne gorijo!« — Krošnjar: »No, gospa, kaj pa hočete še bolj varnih!«
Med poštenjaki. Prvi trgovec: »Ti si goljuf! Ti si mi zadnjič prodal sol, pa kamenje vmes!« — Drugi trgovec: »Vrni mi blago, dam ti drugo!« — Prvi trgovec: »Ne morem, sem jo Že razpečal!«
Ženska je zvita. Mož se je premetaval na postelji. Žena: »Ali ne moreš zaspati?« — Mož: »Ne! Jutri bi moral Tonetu vrniti 5000 D, pa nimam niti ficka!« — Žena: »To te skrbi? Ti si neroden! Pojdi takoj h Tonetu, pokliči ga in mu povej, da mu ne moreš vrniti denarja, ker nimaš niti ficka!« — Mož: »No in potem?« — Žena: »Potem? Potem bo Tone tisti, ki ne bo mogel spati, ti boš pa lahko spal!«
Vprašani« brez odgovora. Mihec se je dvignil v klopi in vprašal: »Gospod katehet, kdaj je umrlo Mrtvo morje?
Dolgo bo živeli Neki siromak je bil toliko praktičen, da je gospodu župniku uljudno odprl vrata, ko je prišel domov. Gospod župnik mu je hotel dati nekaj v dar, pa je imel le samo bankovce po 10 Din. Da mu enega, pa reče: »Toda zapomni si, dam ti le pet dinarjev, pet mi jih ostaneš dolžen!« — Siromak pa se nasmeje: »Gospod, želim vam, da bi tako dolgo živeli, dokler vam teh pet dinarjev ne vrnem!«
Revščina. Nova postrežnica je prišla v mesto v družino. Tu je videla, da sta domači hčerki igrali četvero-ročno na klavir. Ob prvi priliki je po tožila znanki: »Ti, pri nas pa taka revščina! Obe hčerki morata na en sam klavir igrati!«
Vsem, ki so pogrešali »Za razvedrilo«. Nekateri so se pismeno pritožili, da je v eni številki izostalo »Za razvedrilo«. Vsem tem in drugim, če tudi se niso pritožili, priporočamo, da se ja take slučaje v bodoče zavarujejo s tem, da takoj naroče zbirko šal »Iz otroških ust«, I. del 8.50 Din, II. del 16 Din, pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
ŠIRITE »SLOV. GOSPODARJA«!
Dr. Vilko Marin zopet redno ordi-nira od 10. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne r Razlagovi ulici 15.	1064
Cene
in sejmska poročila.
CENE TUJELU DENARJU.
Zadnje dni se je dobilo na zagrebški borzi t valutah: 1 ameriški dolar za 56.10 Din.
Dne 6. septembra pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 8.0070—8.0370. 100 italijanskih lir za 296.95—298.95. 100 madžarskih pengov za 9.9086—9.9386.
1 ameriški dolar za 56.81—57.01. 100 francoskih frankov za 222.24. 100 nemških mark za 13.5430—13.5730. 100 čehoslovaških kron za 168.27—169.07. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 31. avgusta 1928 je bilo pripeljanih 207 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad od 100 do 125 Din, 7—9 tednov stari od 200 do 225 Din, od 3—4 mesecev stari 360 do 450 Din, 5—7 mesecev stari 480—500 Din, 8—10 mesecev stari 550—680 Din, 1 leto stari od 1000 do 1300 Din, 1 kg žive teže 10 do 12.50 Din, 1 kg mrtve teže od 16 do 18 Din. Prodanih je bilo 141 svinj.
Mariborski trg z dne 1. septembra 1928. Na mariborski trg dne 1. septembra so pripeljali špeharji na 23 vozovih 52 zaklanih svinj, kmetje 8 vozov sadja, 24 voz krom pirja, 26 voz zelja, čebule in kumare, 28 vo zov krme in 8 voz slame. Cene so bile sledeče: svinjsko meso 16 do 18 Din kg. Krompir 1 kg 1.25 do 1.50 Din, čebula 1 kg 2.50—3.50; zelje ena glava 25 para do 1 Din; kumarce komad 25 para do 1 Din. Pšenica 1 1 3 Din, ječmen 1.75 do 2 Din, oves 1.50, koruza 3— 3.50, ajda 2.50, proso 3—3.50, fižol 3—4 Din, fižol v stročju 1 kupček 1 Din. Kokoši komad 30 do 35 Din, par piščancev 35 do 70 D, race en komad 25 Din, gosi 50 do 70 Din. Domači zajci 5 do 40 Din. Seno: 90—140 Din, otava 90—140 Din, slama 50 — 60 Din. Gobe so na mariborskem trgu po 2.50 Din 1 kg. Jabolka 1 kg 3—6, hruške 5—8, rane slive ; 7—9, breskve po 14016 Din.
Iz hmeljskega trga. Iz podatkov TOI posnemamo, da bo znašal izvoz hmelja v kampanji 1928—1929, ki se je pričela dne 1. t. m., 2200—2500 ton v vrednosti od 700 do 100 milijonov Din. Slovenija izvaža 95—97 odstotkov vsega pridelka. Za kampanjo 1927—1928 je bil cenjen izvoz na 900, za 1926—1927 na 600 ton. — Celje, 3. septembra (Poročilo hmeljske sekcije gremija trgovcev v Celju.) Danes je trg malo bolj živahen. Povpraševanje je po prvovrstnem hmelju. Cena prvovrstnega hmelja je 35 Din, tretjevrstnega 32—33. Ponudba hmeljarjev je bolj rezervirana. — V Vojvodini, Sremu in Slavoniji je po poročilu novosadskega lista »Deutsches Volksblatt« računati v hmelju s sred njim donosom. Za zgodnje sorte je o-biranje končano, pri poznih se pa šele prične. V splošnem je hmelj ostal zdrav, na nekaterih mestih je rdeči jek napravil zelo veliko škode. — V Ntirnbergu je promet miren kakor tudi cene stalne. Povpraševanje je posebno z,a prima hmelj, dočim za srednje vrste ni dosti povpraševanja. — V Žatcu (ČSR) je bil haliran že 23. avgusta novi hmelj 1928. leta. Zaradi lepega vremena se vrši obiranje nemoteno. Dosedaj obrano blago je v
barvi skoro vse lepo zeleno, delom«
napram prejšnjim letom manjši v rasti, vendar pa z veliko vsebino lupu-lina, torej najtežje kakovosti. Za novi hmelj je že več interesa in je prišlo tudi že mnogo tujih, zlasti nemških kupcev. Nakup se še ni pričel. Pro-ducentom se nudi za novo blago 2000 do 2200 čK (za 50 kg), vendar se po tej ceni najde le malo prodajalcev, ker večina producentov čaka na boljše cene z ozirom na dejstvo, da zaostajajo rezultati obiranja za lanskimi za 30—50 odstotki. Od hmeljarjev je odvisno, če se prihodnji teden razvije kupčija. Tranzitni (naš in poljski) hmelj se je trgoval po 500—750 čK za 50 kg (neocarinjen.)
Cene sadju ia giozdju. Na dunajskem sad nem trgu so se bosanske slive pocenile na 35—45 grošev za kilogram. Cene za ostalo sadje so bile v soboto: jabolka 60 do 120 gro šev, hruške 40 do 100 grošev, breskve po 90 do 220 grošev, slive po 40 do 80 grošev, češ-plje po 100 do 100 grošev za kg. — Na grai-kem trgu so bile v soboto naslednje cene (prve številke pri producentih, druge pri trgovcih): hruške 50—100, 60—200, jabolka 20 —80, 30—80, breskve 100—160, 160—280 grošev za kilogram. — Grozdje v Banatu: V Vršcu se je začela trgovina s svežim grozdjem, ki prihaja v koših po 20 kg na trg. Stane: portugiško 3—4 Din, navadna bela grozdja 4—5 Din in sortno grozdje 5—8 Din.
Cene lesu in deželnim pridelkom. Ljubljana. Les: hrastovi plohi, nežagani 40—120 mm od 18 cm naprej od 2.50 naprej franko vagon nakladalna postaja 2 vagona. Ten denca neizpremenjena. — Deželni pridelki: (Vse samo ponudbe slovenskih postaj, plačljivo v 30 dneh, dobava promptna.) Pšenica baška nova 79—80 kg, 2%, 287.50—290, z« september 290—292.50, za oktober 302.50— 305, moka nova, 0 g, blago franko Ljubljana, plačljivo po prejemu, 435—455, baška koruza 350—352.50, ameriška koruza La Plata, promptna, zacarinjena, franko Ljubljana, 300—302.50, ovos novi za avgust 265—270, ječ men baški 70—71 kg, nov, rešetan, franko i Ljubljana, plačljivo po prejemu po 325—327, rž, uzančno blago, mlevska tarifa, 300—302. Zaključek: 5 vagonov pšenice. Tendenca: mlačna. — Novi Sad: Pšenica bačka 237.50 —240, gor. bačka 240—242.50, potiska 240—' 242.50, banatska 230—232.50, sremska 232.50 —235, ječmen 240—245, pomladanska 290—< 295, oves 217.50—220, koruza 297—300, moka 0 g 360—370, št. 2 330-350, št. 5 320—330, št. 6 270—280, št. 7 235—245, otrobi 186—190. Promet: 47 vagonov pšenice, 9 vagonov koruze, 5 vagonov ovsa, 2 vagona sena, 10 vagonov moke, 2 vagona otrobov. — Budimpešta. Tendenca držana. Pšenica oktober 27.28 —27.22, zaključek 27.22—27.24, marec 29.76— 29.82, zaključek 29.80—29.82, maj 30.50—30.60, zaključek 30.58—30.60, rž oktober 25.80— 25.94, zaključek 25.92—25.94, marec 27.94— 28.06. zakliuček 28.04—28.06, koruza maj 2».2i —28.24, zaključek 28.22—28.24.
Gospodarska obvestila.
Razstava goveje živine na maribor
skem sejmišču. V torek, dne 4. t. m.,
se je vršila na mariborskem sejmišču dobro obiskana razstava goveje živine iz okoliša mariborskega okrajnega zastopa. Razstave so se udeležile med drugimi tudi te-le odlične osebnosti: veliki župan dr. Schaubach, sreski poglavar za Maribor desni br. dr. Poljanec in zastopnik sreskega poglavarja za Maribor levi breg BaČ, narodna poslanca Žebot in Falež, fi-
nančni ravnatelj dr. Povalej, referent za kmetijstvo pri velikem županu inž. Zidanšek, oblastni odbornik Supanič, oblastni poslanci: Pirnat, Levstik, Stabej, Janžekovič in Šer-binek. Iz Gradca je prispel k otvoritvi razstave dvorni svetnik dr. Reidl. Razstavo je otvoril s primernim nagovorom predsednik okrajnega zasto pa dr. Veble. Nato je spregovoril vel. župan dr. Schaubacb, ki je izrekel svoje veselje nad napredkom na polju živinoreje in ji želi kar najboljše uspehe v bodoče. Na okusno okrašenem sejmišču je bilo razstavljenih: 39 bikov, 83 krav in brejih telic ter 42 bikcev in teličk marijadvorske pasme ter 12 krav in brejih telic, 2 bika in bikca pincgavske pasme. Po pregledu ocenjevalne komisije sta spregovorila še kmetijski referent g. inž. Zidanšek ter oblastni odbornik za kmetijstvo Supanič, nakar se je izvršila razdelitev nagrad. Pri otvoritvi je sodelovala godba Katoliške Omla-dine.
Tečaji za konserviranje sadja, zelenjave in brezalkoholne sadne pija-
ie. Podružnica Sadjarskega in vrtn. društva za Maribor in okoliš priredi letošnjo jesen na oblastni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru tri tečaje: 1. Dne 17., 18. in 19. septembra: 3-dnevni tečaj za konserviranje sadja in zeienjadi. — 2. Dne 20. septembra: enodnevni tečaj za izdelovanje sadnih sokov (brezalkoholnih sadnih pijač). Oba tečaja sta namenjena predvsem gospodinjam in dekletom. — 3. Dne ti. oktobra: enodnevni tečaj za izdelovanje sadnih sokov (brezalkoholnih sadnih pijač). .Namen tega tečaja je izobraziti voditelje (voditeljice), ki naj prirejajo nato siične tečaje po deželi. Vsi tečaji so brezplačni in se jih morejo udeležiti zanimanci iz cele oblasti. Pouk je teoretičen ler praktičen in traja vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Za prva dva tečaja se je prijaviti najkasneje do 15. septembra, za zadnji tečaj pa do 1. oktobra t. i. na: Podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva, Maribor, vinarska in sadjarska šola.
Preselitev zadruge v Ptuju. V začetku tega meseca se je preselila nasa tukajšnja Kmetijska zadruga na Zrinjsko-r rankopansko cesto 10, poprej Jb. Cucek. Ker so ti prostori primernejši, bo mogla še v večji meri ustreči svojim članom. Ob tej priliki priporočamo to našo edino tovrstno gospodarsko ustanovo v Ptuju. Geslo bodi: Vsak kmet in posestnik bodi so delujoč član zadruge, vse svoje odvisne pridelke prodaj zadrugi m tam kupi potrebščine, ki jih rabiš za gospodarstvo. Tako se bo mogla zadruga razviti v korist zadružnikov in kmetovalcev celega okoliša ter izpolniti svoj namen.
Čebelarska podružnica pri Sv. Lov rencu v Slov. gor. vabi- čebelarje in vse, kateri se za čebelarstvo zanima- I jo, na enodnevni poučni tečaj, kateri se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. Pred-poidne bode teoretično predavanje v j novi šoli, popoldne pa praktično pri i
čebelnjaku g. nadučitelja na šolskem vrtu. Predaval bo g. Kosi iz Celja.
Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino priredi na Marijin praznik, dne 8. septembra, ob treh popoldne pri čebelnjaku g. Petra Kač, Zg. Roje, poučno predavanje. Čebelarji in prijatelji čebel se uljudno vabite!
Premovanje in razstava govedi pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dne 15. t. m. je premovanje in razstava govedi marijadvorske pasme za cel tukajšnji okraj na dvorišču gostilne v Narodnem domu. Občine, ki nimajo plemenskih bikov, si jih ta dan lahko nakupijo s pomočjo subvencije oblastnega odbora. Pridite vsi zanimanci naše živinoreje na to razstavo, ker bo na koncu potem tudi predavanje o živinoreji.
Premovanje plemenske živine za pomursko pasmo v Ponikvi ob j. žel. Dne 28. avgusta je bilo v Ponikvi I. premovanje plemenske goveje živine za pomursko pasmo. Premovanje je oskrbel živinorejski odsek kmetijske podružnice. Darila so bila po 300, 200, 150, 100 in 50 Din. Razdelilo se je 7100 Din. K tej svoti je prispeval obl. odbor mariborski 5000 Din, okrajna blagajna v Šmarju 1600 Din in domači občinski odbor 500 Din. Prvo premijo je dobil »Podrepškov« bik iz Ponkvice, krava in telica pa »Šuce-vi« iz Okroga. Pred razdelitvijo premij so gg. člani komisije v kratkih nagovorih spodbujali navzoče živino rejce k nadaljnemu delu in napredku. Izzvenela je cela prireditev v veliko zahvalo oblastnemu odboru, domači občini in okrajnemu zastopu. Vsi ti zastopi so trdno v rokah SLS, ki se je pokazala tukaj zelo velikodušno. Podpore so bili deležni umni živinorejci brez ozira na politično o-predelitev. Upamo, da bo živinorejski odsek to upošteval pri svojem bodočem delovanju.
,! Si
Ruše. Pri zadnji občinski seji je neki so cijalistični odbornik pobijal sklep cerkveno konkurenčnega odbora, da se za stolp nabavi nova bakrena streha. Gospodu odborniku veljata za odgovor znana pregovora: »Po toči je prepozno zvoniti« in »kdor drago plača, ceno kupi«. Sklep konkurenčnega odbora je pravomočen, zato je brezpomemben vsak ugovor, prazna vsaka daljnja beseda. Tudi ni res, da bi bila bakrena streha dra žja, kakor streha iz bele pločevine, ravno nasprotno: je še veliko cenejša. Bakrena streha traja namreč najmanj 300 let, bela pločevina kvečjemu 100 let, če se vsaj vsako deseto leto radi rjavenja dobro pobarva. In pri bakru odpade vsako barvanje, baker ni-kdar ne zrjavi in dobi tekom let sam od sebe ono čudovito lepo zeleno barvo, ki jo občudujemo na starinskih stavbah. Če bi torej stala bakrena streha 50.000 Din, streha iz bele pločevine 20.000 Din in enkratno barvanje 3000 Din, znaša račun za bakreno streho v 300 letih samo 50.000 Din, račun za belo pločevino pa 147.000 Din. Kaj je torej cenejše, baker ali bela pločevina? In kaj je lepše: umetno rdeče pobarvana ali naravno zelena streha? Ce se pa ugovarja, da bi lab-ko zopet nastala vojska in pobrala baker, potem tudi ne bi smeli nabavili nobenih uo
vih zvonov iz brona, nobene kljuke iz medenine, nobenega kotla iz bakra; tudi vse te reči je vzela vojska. Sicer pa pravi pregovor: Osel gre samo enkrat na led. Enkrat Bmo mirno gledali, ko so nam jemali naša dragocenosti, drugikrat bomo znali braniti svoje svetinje!
fcikole pri Pragerskem. V nedeljo, dne 9. t. m., popoldne po večernicah, se bo vršila slovesna blagoslovitev nove kapele sv. Družine v Šikolah. Kapelo so dali postaviti ši-kolski občani na čast presv. družini. V slovesni procesiji v spremstvu čč. gg. domačih duhovnikov se bode prenesla sv. Družina od farne cerkve v novo prostorno kapela Sosedje od blizu in daleč prav uljudno povabljeni!
Sv. Anton v Slov. gor. V »Jutru« se je poročevalec o otvoritvi dvorane, ki jo je tukajšnji trgovec Jožef Tušak pustil postaviti na svojem posestvu za dr. Gorišekove Sokole in orjunaše, obregnil tudi v župnikovo zbirco. Povemo pa temu pozabljivemu poročevalcu, da je Tušakov oče kot bivši antonjevški — mežnar trikrat na leto z veseljem hodil po zbirci in je njegovemu sinu, sedajnemu gospodu trgovcu Jožefu Tušak, svoj čas zbir-čni kruh prav dobro dišal!
Spuhlja pri Ptuju. Tudi mi Spuhljančani nočemo biti med zadnjimi ter spati dolgo zimsko spanje. V nedeljo, dne 2. t. m., smo imeli slavnosten sprejem nove motorne bri-zgalne. Društvo šteje 42 članov poštenih mož in fantov, večina vsi pristaši SLS. Mi ne poznamo sovražnika, ampak delamo po našsm geslu, ki se glasi: Kdor trpi, ne prašamo, kjer gori, pogašamo. Pri sprejemu je bilo mnogo občinstva navzočega, domačega ter rndi tujega. Ob štirih je bila generalna vaja ter preizkus nove motorne brizgalne. Našim darovalcem stotero Bog plačaj!
Središče ok Dravi. V nedeljo, dne 2. t. m., je zborovala naša KDK. V »Sokolani« je bilo, nekako ob pol štirih popoldan. Pa so se pripeljali naprošeni »kmetje in seljaki« na avtomobilih in kočijah in še celo peš jih je primahalo nekoliko. To je bilo vrvenja in drvenja! In udarila je godba, veselo in poskočno, o j, ta sokolska godba 1 Urno in spret no so se zasukale naše Sokolice v belih pred pašnikih, zakaj piva in vina je treba našim seljakom! In vstajali so govorniki ter eden za drugim pozdravljali ta srečen trenutek. Janez pa, eden izmed največjih, se spomni pokojnega Radiča, ki mu je vlada vzela življenje. Ni sicer vlada streljala, a življenje mu je vzela. Zato pa mora stran ta vrlada, da pridemo zopet mi na vrsto! In potočile so se grenke solze krokodilove, zakaj »skrb za javni blagor zahteva, da smo mi, ki nas je blagoslovljen slučaj prinesel skupaj, in ki imamo govorniške talente, da poslušalcem kar ušesa rastejo, slej ko prej pri koritih.« Še Albert in Ljudevit in Branko, ki so doktorji in tudi seljaki, so se oglasili in udarila je zopet godba veselo in poskočno ... Za ta revne je bilo konec. — Oni pa, ki so »seljaki« in so petični, so ga pa dali pozno v noč, spominjajoč se tragikomičnega dogodka, ki se je zgodil dne 8. septembra lanskega leta pred Baumanovo gostilno, ko so prav neprijazno pokazali gospodu Radiču pot nazaj na Hrvaško. In da potrdijo resničnost besed, s katerimi jih je tistikrat pozdravil pokojni gospod Radič, ko je dejal. »Nišam mislio, 'la ~*e takova marva«, so domov grede vzk_. kali: »živel Radič!«
Lokave pri Rimskih toplieah. G. urednik, naznanim vam veselo novico, da se bode v najkrajšem času napravilo postajališče na Gračnici, to je med postajama Rimske toplice in Zidanimost, ako bomo namreč Lo-kavčani dne 16. septembra pri občinskih volitvah v Loki volili demokratsko stranko. Tako nam govorijo demokratski agitatorji, ki lazijo te dni okrog naših hiš. Zelo brihtni so ti ljudje, da mislijo na ta način varati nas Lokavčane za volilne krogljice, češ, lju-
dje po Lokavcu so nevedni in bodo tudi to verjeli. Mi pa povemo demokratskim agitatorjem na uho, da mi sami dobro vemo, da bi bilo postajališče na Gračnici res za nas, kakor za občino Jurklošter in kakor tudi za nekatere vasi marijagraške in šentlenartsks občine potrebno. Vemo nadalje, da so že sedaj imeli demokrati precej odbornikov v našem občinskem odboru v Loki pri Zidanem mostu in niso ti možje odprli v tej za devi ust. Vemo nadalje, da vseh stroškov za napravo novega postajališča ne bi mogla nositi občina Loka, ampak tudi pri tem in-teresirane druge občine, in da tudi v sosednjih občinah niso demokratski odborniki ¿n to stvar prav ničesar storili. Vemo nadalje, da se take javnokoristne stvari napravijo ie samo z združenimi močmi, kakor smo to videli pred štirimi leti pri zgradbi mostu črez Savinjo pri Sv. Marjeti. Ali mogoče mislijo napraviti demokrati postajališče s pomočjo polomljene Slavenske banke? S tem menda ne bo nič, za ta denar so nam zastonj pošiljali »Domovino«. Mi Lokavčani pa bomo dne 16. septembra šli vsi na volišče in bomo oddali kakor vedno svoj glas listi SLS, ki ima kot kandidate najuglednejše može iz Lokavca, od katerih imamo edino upanje, da bodo za naš kraj kaj dobrega napravili, kar se pač v danih razmerah napraviti da. Prazne obljube pa naj okrog trosijo neresni demokratski agitatorji!
Šmarje pri Jelšah. Kakor v celi lavantin-ski škofiji se bo obhajal tudi pri Sv. Roku v Šmarju pri Jelšah slovesno praznik Imena Marijinega v nedeljo, dne 9. septembra. Častilci Marije in sv. Roka si bodo pri tej priložnosti lahko ogledali lepo prenovljeno farno cerkev Marije na jezeru, posebno novi glavni oltar, ki bo ta teden dogotovljen in je krasno delo Miloša Hohnjeca iz Celja. Posvetil ga bo prevzvišeni knezoškof gospod dr. Anton Karlin dne 16. t. m. Torej na veselo svidenje!
Šmarje pri Jelšah. Dobili smo po dolgem čakanju novega stalnega poštnega upravitelja v osebi gospoda Cirila Novak. Kot domačinu, ki je znan po svoji ljubeznjivosti.
Velika Nedelja. Da ima izobraž. društvo novo, res krasno dvorano, kateri še drugo ne manjka, kakor nov oder, kateri bo tudi kmalu gotov, se imamo v prvi vrsti zahvaliti našemu dosedanjemu kaplanu, č. g. M. Cepinu, kateri pa kot ljubljenec cele naše iupnije žalibog ne bo užival sadov svojega truda, ker je bil pretekli teden nenadoma prestavljen v Hoče. Bodi mu na tem mestu izrečena prisrčna zahvala!
M o; a
v)
'Tj
O >
'«0 C
«3
3
U
«d
o
a
Vi
o
o
<u
C >
O
Cfl
ä
c«
S
O
¡Najcenejše!	Najboljše!
manufakturno blago Vam nudi
manufakturna trgovina
FiSCHER & D M
Kralja Petra cesta 22
CELJE
Kralja Petra cesta 22
Dospela je ravnokar večja množina blaga za jesensko in zimsko sezono, katero nudiva najinim cenj. odjmalcem po skrajno nizkih cenah. — Oglejte si zalogo in cene in prepričajte se sami.	1072
Ne
pozabite
da dobite pri meni vedno
sv rž d žgaio m
riž, lepo banatsko krušno in belo mnko. otrobi fine vrste čaja, kakor tudi vsakovrstno špecerijsko blago po najnižji ceni priporoča
UlieisJusio prej Halinger
Maribor, Aleksandrova cesta 29
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V PTUJU naznanja, da se je s 1. septembrom 1928
preselita
iz Dav. Trstenjakove ulice 7 na Frankopansko cesto 10 v Ptuju, v poslopje šampanjskih kleti poprej Fr. Čuček, to je ob cesti na kolodvor. — Vsled primernejših prostorov bo zadruga v stanu, svoj obrat še povečati in prosi vse zadružnike in kmetovalce, da ji dosedanje zaupanje ohranijo tudi v prihodnje.	1085
Hrastove vinske sode v
brem stanju od 500 do 800 litrov na prodaj pri J. A. Ivaniševič, Maribor, Ve-trinjska ulica 3. 10G5
Šivalni stroj, dobro ohranjen, se po ceni proda. Walcher, Bresternica 148, p. Maribor.	1060
Zanesljiv hlapec se išče k volom: Minoritski samostan, Ptuj.	1071 i
Sodarskega pomočnika,
sodarskemu delu zanesljivega, sprejme takoj pri dobri plači in hrani Josip Ramšak, sodar, Ruše. 1056
Šafar išče službo. Naslov v upravi lista.	1061
Učenec se sprejme v trgovini stekla Ivan Kovačič, Maribor, Koroška cesta 10 1055
Mehki okrogli les, kakor
tudi cele gozdove kupuje električna žaga M. Obraa, Maribor, Tattenbachova ulica.	105S
Stiskalnica (preša) za sadje in grozdje, z že.ezno konštrukcijo in klad? na prodaj! Skupna teža 2600 kg. Cena 2000 Din. I. Ju*, Ruše 17.	1067
Majerja z najmanj 5 delavskimi močmi sprejme Misita Aleksander, pos. v Jarenini 47.	1049
Služkinja se sprejmi», Maribor, i\lagdalenska ulica št. 15.	1059
POZOR!
Zastopniki in zastopnice se sprejmejo za prodajo drž. vrednostnih papirjev Zastopstvo se odda vsakemu, ki so resni in pošteni. Javite svoj naslov in dobite izjavo in tiskovine za izpolnit. 200% in posebna nagrada. Generalna reprezentanca Konrad Uršič, Maribor, Koroška cesta 84._1077
Hrastove prage (švelarje)
normalne kakor tudi vsake vrste trdi les: hrast, javor, črešnjo, lipo, jesen, hruško, oreh kupuje stalno ter prosi ponudbe na' Rudolf Dergan, trgovec v Laškem. Kupi tudi kak hrastov ali bukov gozd v bližini železnice. 1081
Jabolčne in hruškove divjake, jabolčne in hruškove peške kupi Dolin-šek, Kamnica pri Mariboru.	1078
Krojaški vajenec z dobrim šolskim spričevalom se sprejme. Ima hrano in stanovanje. Prečna ulica št. 2, Maribor._1089
Malo posestvo, primerna
za trgovino, blizu cerkve in šole, se išče v nakup ali v najem. Ponudbe n» G. Muršak, Melje št. 99, Maribor.	1087
Dr. O. I.:
16
CENI KRTŽ PRI HMST0VCU.
Zgodovinska povest.
To je bilo za razširjenje skakaške sekte zopet velikega pomena in za prvo slavnost, ki je bila napovedana za prihodnjo mlado soboto, najboljše priporočilo.
Izvršile so se že vse priprave, dekleta so ple-tle vence ter jih pribijale na kapelico in okrasile tudi notranji prostor. Moški pa so zasadili mlaje, da je bilo okoli svetišča kakor v smrekovem gozdu.
Bilo je vse veselo razpoloženo, saj ta večer se bo pokazalo, kako se je že razširila ta verska družba.
Maks Pernhard je res šel nekaj dni pred prihodnjo mlado soboto, kakor se je domenil z župnikom Morenusom, v gradič Štralek.
Prihod trškega sodnika je bil za lastnika prav razveseljiv, saj od tega časa, odkar je odšel mladi Herberstein v vojsko, ni bilo več pravega veselja. Mlada žena je žalovala po svojem ljubljencu in če ne bi imela očeta, ki jo je tolažil v tej samoti, bi ji ne bilo mogoče prenašati vso bol.
Dosedaj še ni sprejela nobenega poročila, četudi je preteklo že nekaj tednov.
In to je bilo najhujše, kajti ta negotovost je bila nad vse mučna. Pri slovesu ji je obljubil njen Friderik, da ji pošlje prej ko mogoče glas, kako se mu godi. Ali je mrtev, mogoče težko ranjen, ujet — vse te misli so napolnjevale njeno utrujeno glavo in bilo je mnogo noči, da ni za-tisnila oči. Oče Štefan je opazoval vse to, težko mu je bilo pri srcu, delal je svoji hčeri pogum, kakor je le mogel, ker se je bal, da mu hči resno ne zboli.
Tako je bil prihod trškega sodnika za samotnega plemiča na Štraleku prav razveseljiv.
Srčno sta se pozdravila stara znanca in zapletla v različne pogovore. Tako nista skoraj zapazila, da je stopila v sobo Agata z malim okrep-čilom, ki je, ne da bi se prej prikazala dobrodošlemu gostu, vedela, da je tako očetova volja. Trški sodnik jo je srčno pozdravil, Agata je nalahno zarudela in se za trenutek nasmehnila, a bilo je videti, da jo nekaj teži.
»Tako dražestna ste, draga gospodična, da vaš pogled razveseli človeško oko.«
»Nikar se ne šalite, gospod sodnik, sem pač tako, kakor je nebeški Stvarnik hotel,«
«0 >¿
•rt
w t= o
A3
o s= +•* rt
— in
ca. 55 *
Cfl
4J
— « 2 CO NI
^ 5
■g £ =
t
L- «3
" >o -p ««
05 g-g C - =
<D —
O o

CO
FRANCOSKA LINIJA — FRENCH LINE
CIE. GLE. TRANSATLANTIQUE
Za severno Ameriko in Kanado največji in najlepši brzoparniki. Havre New-York samo 572 dni čez morje, Uruguay, v južno Ameriko, Argentinijo, Chile, vsak teden iz Havre, Borde-
- aux in Marsilije. =
Cie. Cbargeurs-Rèunis, Sud-Atlantique, Transports Maritimes.
Izvrstna hrana, izborna postrežba, vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik IVAN KRAKER, LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 35.
473
Novozgrajena hiša z več lepimi sobami, večjo mizarsko delavnico in mizarskim orodjem se vsled smrti lastnika po nizki ceni proda. Pri hiši se nahaja tudi sadni vrt. Hiša se nahaja v bližini Rimspih toplic ob okrajni cesti Rimske Toplice—Laško. Takoj plačati je samo polovico kupne svote, drugo lahko ostane vknjiženo. Več se izve pri Francu Gabršek, Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah.	1030 Gostilno, dobroidočo, z nekaj posestva, se išče v najem ali na račun. Ponudbe na: G. Muršak, Melje 99, Maribor. 1086 Potrebujem stalno več dobrih mizarskih pomočnikov, ki samostalno delajo. Polna oskrba v hiši. Naslov: Matija Podgorelec, mizarstvo, Lešnica pri Ormožu. 1034 Vlničarja, pridnega, poštenega, veščega vseh vinogradskih del, s 5—6 delavskimi močmi išče: Majster na »Koglu« pri Vel. Nedelji. 1079 Viničarja z 4 delavci sprejme: Šepec, Maribor, Grajski trg 2. 1074 Lepa kmetija na prodaj v Razgorju štev. 5, eno uro od Vojnika, v obsegu 16 ha: njive, travniki, sadonosnik, vse okoli hiše, tudi gozd čisto blizu. Hlevi in kleti obokane: gospodarsko poslopje novo; dvi kozolca, vodnjak doma, vse v dobrem stanju. Cena 140.000 Din. Proda se zato, ker sta mož in žena umrla brez otrok. Vpraša se v župnišču v Vojniku. H kmetiji spada še lepi inventar, dva težka vola, 1 krava, tri svinje, vozovi, 10 večjih sodov in drugo gospodarsko orodje. 1054
S
®
— C3 o
'm C (- ai P.ÇJ
co
O 3
■31
.3 Ä
8*5
.
® _ o
a
O)
Ml
m cS
K N *
« >
s
0
3 cé
M *» > -2 iS
— s-
S §•
o ^ !- ..(O
-J ?> t^.
_ O ti > y-> O
ti ¿i
V:
® 0
ta >o o o 3
>u S
«B
Zidarski preddelavec ter
zidarji se sprejemajo pri stavbenem podjetju Ub. Nassimbeni, mestni stavbenik, Maribor. 1017
Sprejme se vajenec z dobrim spričevalom: Polič Konrad, čevljar, Partinje št. 25, Sv. Jurij v Slov. g. 1042
Majorja z lastnimi kravami, ki bi prevzel vso delo, sprejme Marija Pilz, Pesnita	1034
Viničarja z več delavnimi močmi se sprejme takoj. Nastop začetkom novembra. Vprašati pri Viljem Elsbacher, Ptuj, v pisarni tvrdke Hutter in Elsbacher.	1024
JPiašo
iz dobrega mHtona v T»eh bervah Dfa V6"'— iz m dmi>ga moi>r*mga imkna Din 3 O-— iz finega u-jn . . . Um 73 ■• obleka iz motjn«-:a fl<n<la . Uin uO — ig moderne volnene tkanine . .Ji himt diïïT «k» kcnlekcija . . . Din SAU —
• O"" —
Din 72 —
trpežna »• Inen" tri» lino šrvjot k'tlo . .
moiifm
D,n »il
krasna flanel binza . . . Pi- 41 •—
vtlonr........Din tf —
dekliška parhen) ob;ek» ! Din SX —
dekliški sukneni plag-'
Dii US- -
v c *aaai izdela-i, solidno in dobro blago razprodaja TeletrjoTina 237
MferiHr«*», Crljf, ifrr. Ht fiHmr.
takoj po rellki nori i';iBlrovani cenik 7 iti lOOOslikimi. Kara* se zamenja, ali Trne deiau. jiu >¿110 čez Din ftOO — poštama prosto.
Iščem za moj vinograd v
Kamnici pri Mariboru za nesljivega in pridnega viničarja z najmanj štirimi delavnimi močmi. Prijave v moji pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta. Dr. Oton Blanke. 985
Rodovitno posestvo, 3 njive, travniki za 4 glave živine, sadonosnik, zidana hiša, hlevi, blizu farne cerkve mariborske okolice, se za 80.000 Din proda. Vprašati v trgovini Maribor, Grajski trg 2. 1017
Dražbeni oklic!
Dne 28. 9. 1928, ob 9. uri, se vrši pri okrajnem sodišču v Mariboru, soba št. 27, dražba zemljišč vi. št. 172 k. o. Prepolje in 228 k. o. Sv. Marjeta, to je pritlična stanovanjska, z opeko krita hiša, 2 njivi, 1 sadonosnik in 1 travnik.
Cenilna vrednost 15.912 Din 50 p, najmanjši po-nudek 10.608 Din 50 p.
Pojasnila daje dr. Ferdo Lašič, odvetnik v Mariboru, Marijina ulica 10.	1062
vinogradniki in vmski trgovci
Proda se večje število hrastovih • sodov v velikosti od 100 do 2000 litrov, in velikih skladiščnih sodov od 2000 do 6000 litrov ter velike kadi za tropine. Sodi od 400 litrov naprej imajo vratica. Vsa ta posoda je še nova in malo časa v rabi, dobro zaoku-sena in za vsako vino takoj vporabna. Tozadevna pojasnila daje D. Modic, Celje, Mestna hranilnica 1057
I		••••«i
		•if!
		
Fanti 141eten, pošten in priden, se sprejme takoj za pašo goveje živine. Pla ča po dogovoru. Lahko o-stane tudi dalje v službi, eventuelno se sprejme za svojega. Leopold Štum-berger, posestnik, Gobro-vlje 24, p. Konjice. 1073
Ključavničarski vajenec
se sprejme. Spl&varska ulica 4, Maribor. 1070
Deklico, pošteno, snažno, šoleprosto, se takoj sprejme k otrokoma. T. Vab-šek, Maribor, Jezdarska ulica 8.	1088
Pri tem se je nalahno priklonila ter hotela oditi, češ, da noče motiti stara prijatelja v njunih pogovorih.
»Nimamo nobenih tajnosti,« ugovarja Reinhard ter prime Agato za roko in jo prisili, da je sedla k njima.
Razvnel se je živahen razgovor, k čemur je tudi pripomagala dobra kapljica iz Huma, ki jo je pridelal v preteklem letu Nürnberger.
»No, kaj rečeš k najnovejšemu čudežu, ki se je zgodil v Zamarkovi z mrtvim Lukašicevim sinom,« vpraša Pernhard svojega prijatelja.
»Ravno prav, da napelješ na to pogovor, sem te že itak mislil prašati, kaj je na tem resničnega.«
»Stvar je res zagonetna,« nadaljuje Pernhard ter začne razlagati celi dogodek, kakor mu ga je pripovedoval župnik Morenus, ki je naravnost prašal Kolomana Šefa, ko ga je srečal v trgu.
Pozorno sta poslušala Štefan Nürnberger in Agata.
»Radoveden sem, kaj reče k temu moj brat Caharija,« pripomni ob koncu Nürnberger, »ali •n tudi veruje na to?«
»Slišal sem, da se zelo zanima za celo stvar,
kaj pa s tem zasleduje, ne vem, njegova Katarina mu vedno toliko trobi na ušesa, da je vse skupaj copernija; nazadnje bo res verjel te čenče in spravil celo stvar še pred škofa in našega pre-svitlega vladarja, da pride še stroga komisija in bomo imeli vsi sitnosti.«
»Je pač škoda za brata, da ima to žensko,« pripomni Nürnberger, »prej je še rad prišel k meni in tudi jaz sem ga rad obiskal, a zdaj je vse drugače, celo mene krivi, da sem na tihem pristaš Lutrove vere in vsega tega, kar je s tem v zvezi, seve, kar je oče, je tudi hči, si misli in še mojo Agato dolži krivoverstva.«
»Pa kaj rečeš k tej novi verski iružbi,« poseže vmes Pernhard, »dosti se govori o različnih čudežih, ki se godijo, skoraj ne more biti vse izmišljeno.«
»Meni se tudi tako zdi, a kaj natančnejšega ne vem, ker nisem bil nikdar zraven in tudi še nisem videl, v čem obstoji te družbe izvrševanje njih nabožne službe, katero obhajajo baje na poseben način.«
»Za to se ti nudi najlepša prilika,« meni Pernhard, »ravno prihodnjo soboto imajo zvečer svojo službo, priiie tudi naš župnik, ki mi je še posebej naročil, da naj tudi vaju vzamem seboj.«

3
>
•w
<0
C
•5
c a
Cfô
C
«QÉ >
O
3 C
B i ■S*
<5
0}
-a as .S Š
03 (f)
5 co •a .5? o — 62-C cn i*;
0 __d
re — ¡= >-
1	=
rt
•o
<0
C/)
f^wi »i?
m
<a_
N «
P
ce t—
C « >
'S' <D
« rti to o.
Sv. Peter niža Maribora. V četrtek, dne 30. avgusta, se je vršila volitev župana, ker je dosedanji župan g. Ljudevit Fluber radi bolehnosti odstopil. Za župana je bil z 10 glasovi izvoljen gostilničar in posestnik g Jakob Sande, zaveden in ugleden pristaš SLS. Nasprotni kandidat je dobil 7 glasov Nasprotniki so z vsemi močimi intrigami skušali ribariti v kalnem, kar se jim pa ni posrečilo, ker so naši občinski svetniki držali strogo disciplino. Tako je ostala tudi ta važna predmestna občina trdno v naših rokah.
Št. Ilj v Slov. gor. Dne 28. avgusta je umrl pri nas najstarejši mož cele Slovenije Sim. Steiner. Dosegel je starost 105 let. Steiner je bil do svojega 80. leta vedno v službi in sicer je bila njegova zadnja služba v gostilni gospoda Ivana Polaka v Št. Ilju kot ko čijaž. Svoja zadnja leta je preživel pri svoji hčeri na Plavču ob stari rimski cesti, kjer je še pred nekimi leti opravljal živino in sekal hosto, dokler ga ni zapustil vid. Od šentiljske občine je dobivaf ubožno podporo. Njegovih potomcev je veliko — bil je že praded. Naj blagi starček počiva v miru v domači žemljici!
Devica Marija v Brezju. Ko smo na zadnji praznik Velike Gospojnice zopet obiskali to cerkvico, ki tako krasno leži na robu gozda in gleda na rodovitna polja občin Zrkovce in Doigoše, smo slišali že od daleč mili glas zvonov, ki so klicali častilce Device Marije k njenim nogam. Ko smo stopili v cerkev, smo se začudili nad krasoto vencev, ki kin-čijo hram božji. In zvonovi so peli s tako srebrno čistino in milim glasom, posebno še pri umetno izvršenemu pritrkavanju, da se smo začudeno vprašali, koliko zvonov da je? Ali so trije, ali sta samo dva? Bili so enkrat trije, ali svetovna vojna je vzela dva in ostal je samo eden, najmanjši ali najstarejši, da ne bi bila Devica Marija brez zvona, ki bi klical njene otroke. In občini Zrkovce in Doigoše — katera starodavna imena hočejo nevešči spremeniti v Zrkovci in Dogoše — sta začeli zbirati in pred tremi leti so potegnili novi srednji zvon v zvonik, da se druži njegov glas z glasom malega. In zopet so začeli zbirati in zbrali so že precejšnjo svoto, in govorilo in upalo se je, da bodo že na letošnjo Veliko Gospojnico zbrani vsi trije zvonovi, kakor nekdaj na čast Device Marije in na veselje tistih občanov, kateri so dobrega srca in katerim je za čast domače cerkve. Ali ti upi se niso spolnili in sedaj se sliši celo čudna govorica, da baje nekdo namesto tretjega zvona zahteva nove
• orgije! In vsi tisti, ki so darovali dinar za dinarjem, tako da se je zbrala že taka svota, da bi se bil veliki zvon že lahko naročil, slišijo to govorico, to zahtevo z velikim začudenjem in ogorčenjem, ter se povprašujejo, s kako pravico se stavi taka zahteva? Ogorčeno protestirajo proti temu, da bi se denar, ki se je zbiral izrecno z namenom, da se nabavi še tretji zvon, uporabil za druge namene! Mislijo, da je to izključeno, ker tega ne more pripustiti ne cerkvena oblast in ne odbor, ki se je sestavil z izrecno nalogo, da pobira darove za tretji, veliki zvon. Rečejo, kdor si novih orgelj želi, naj si jih sam kupi, ali pa zanje pobira. Kakor se pri vsaki peti službi božji v cerkvi Device Marije sliši, so orgije popolnoma dobre, imajo lep glas in bodo dobre ostale še mnogo desetin desetletij! Kaj je potrebno, je najbrž popravilo meha in da nekdo meh vleče, ki to zna, ali se pa naj tega uči. Da bi se za tretji veliki zvon nabrani denar uporabil za druge svrhe, je ravno tako nedopustno, kakor je nedopustno, da bi se porabil iz tega fonda kak znesek za recimo šolske potrebščine. Tako postopanje bi omajalo vsako vero v to, da se za gotove namene napro-šeni darovi tudi za iste porabijo. Opozorimo na to tiste faktorje, bodisi potem cerkvene, bodisi občinske, posebno pa cerkvene ključarje, ki so za to pred svojimi soobčani in pred vsem tistim, ki z darovi prispevajo, odgovorni!
Ptuj. Kmetijska nabavna in gospodarska zadruga se je iz svojih dosedanjih prostorov preselila na Zrinjsko-Frankopansko ul. št. 10, v zgradbo bivših šanpanjskih kleti poleg hiše g. F. Čučka. Pričakovati je, da se bo ta naša zadruga v novih prostorih, ki so dokaj obsežnejši in primernejši od prejšnjih, ugodno razvijala in dosegla tisti pomen in razmah glede naših gospodarskih prilik, kakor ji gre kot edinemu zadružnemu podjetju v tej stroki v našem mestu. Tudi za okolico — zlasti za Haloze — je kmetijska zadruga največjega pomena, ker oddaja za razne deželne pridelke kmetijske potrebščine kmetom in viničarjem.
Ptuj. V internat »Mladike«, ki ga vodijo častite šolske sestre iz Maribora, se sprejemajo učenke mestnih šol (osnovne, meščanske šole in gimnazije) v starosti od 6. leta naprej, le za vstop v gospodinjsko šolo je pre.lpisana starost 14 let.
Ptujska gora. v nedeljo, dne 26. avgusta, je klicalo vse na Ptujski gori: Živela mariborska Katoliška Omladina! Živel slovenski
narod! Lepo je bilo ta dan na prijaznem
gričku zgodovinsko znane Ptujske gore. Zbralo se je 900 ljudi in od teh se je pripeljalo iz Maribora 700. Mi Gorčani smo dolžni izreči gospodu patru Pavlu iskreno zahvalo, ker tako lepo in vzgledno vodi omladinsko društvo. Izlet Pavlove Katoliške Omladine na Ptujsko goro je vsako leto poseben praznik za celo župnijo!
Mala Nedelja. Meseca februarja 1928 je v Radoslavcih pri Mali Nedelji pogorelo Plav-čevo gospodarsko poslopje, ki je bilo zava rovano za malenkostno svoto. Ogenj je povzročila zlobna roka. Najbližjemu in hitro na pomoč došlemu sosedovemu sinu Josipu Ivaučič iz Radoslavec se je zahvaliti, da s» je rešila v hlevu se nahajajoča živina, kakor tudi vsem drugim, kateri so pri gašenju požara pomagali. Zgoraj navedeni Josip Kaučič se je pri gašenju požara prav junaškega izkazal in je ob tej priliki zadobil o-pekline. Pogorelo je vso gospodarsko poslopje in razni stroji. Novo gospodarsko poslopje je sedaj deloma dokončano. Prisrčna in odkritosrčna zahvala gre sosedom in domačinom, kakor tudi sorodnikom in znancem iz domače, šentjurjevške in križovske župnije, kateri so prihiteli z raznimi potrebščinami, delavskimi močmi in drugim hitro na pomoč ter pripomogli do tega, da se je poslopje hitro na novo ustanovilo. V imenu o-stale rodbine se vsi skupaj prav prisrčno zahvaljujemo za izkazan dobrobit, s pristav kom, da naj ljubi Bog obvaruje vsakega pred enako nesrečo! — Anton Ploj, pregled nik finančne kontrole.
Mala Nedelja. Zunanja slovesnost angelske nedelje se letos pri nas preloži na Marijin praznik, dne 8. septembra, zaradi ne-dovršenih cerkvenih popravil. Na dan sv. birme, v četrtek, dne 6. septembra, je medi-čarjem in vsem drugim trgovcem zaradi tesnobe zgornji cerkveni prostor popolnoma prepovedan!
Vitanje. Pokopali smo zopet eno korenino naših starih mož, 901etnega zidarja Pavla Senič. Rajni je bil marljiv in vesten delavec, pravi krščanski mož, ki se ni sramoval pokazati pred svetom kot odločnega katoličana. Posebno je bil vsem vzgled Jobove potrpežljivosti v bolezni. Dokler je mogel, je redno prihajal k popoldanski službi bo žji, katero mnogi tako malomarno opuščajo. Mnogi starši tarnajo: Kakšni so naši o-troci, v nedeljo popoldne se stori največ greha. Dragi starši, ali ni tu zdravilo? Pošiljajte otroke h krščanskemu nauku, k po-
»Kaj, mene tudi,« vzklikne Agata. »Kaj naj jaz počnem pri tem?«
»Ravno vas bi radi imeli seboj, sami vendar ae boste radi doma in nekaj novega le vidite ter se razvedrite, saj ste tako malo preveč otožni, le čakajte, nekaj vam je pri srcu in sprememba je vedno najboljše zdravilo.«
Agata se nasmehlja nasilno ter zarudi, misel, da bi trški sodnik kaj slutil o njeni tajni poroki z Herbersteinom, jo je vznemirila. Zato se skuša izogniti zadregi.
»Če gredo oče, potem res nisem rada sama doma, kajti pri njem se čutim najbolj varno.«
»Vrlo dobro, gospodična Agata,: reče Pern-hard in tleskne z rokami, »tako je prav!«
Dogovorili so se, da prideta oče in hči k Pernhardu v trg še po dne, od tam pa odidejo vsi skupno z župnikom v Radehovo.
Hrastovški oskrbnik je tudi z napetostjo pričakoval večer prve mlade sobote; šlo mu je za to, da ugotovi, če se res udeleži župnik More-nus tega večera — če — tako ga ima v pasti; vedel ga bo opisati pri graščakinji kot luteranca in tako se more maščevati nad njim. Vse drugo pa je potem v zvezi, mogoče vidi ta večer Se kaj drugega, kar bo ugajalo njegovim naklepom.
Zadovoljno je hodil po sobi gor in dol in si mencal v satanskem veselju roke.
Koloman Šef je imel v teh dneh dosti dela. Bilo je treba pripraviti še to in ono, saj to soboto se vrši opravilo za vso javnost. In bolj ko sijajno se cela stvar obnese, tem boljše je za razširjenje sekte.
Prišel je večer mlade sobote. Bilo je "Jasno nebo in prav prijetno ter tako toplo že nekaj dni, da so še letali metulji ter cvetele jagode kakor spomladi.
Ko je nastopil mrak, so že začeli prihajati ljudje od vseh strani, najbližji iz Radehove in Šetarjeve, tudi nekaj Šentlenarčanov, tako Filip Zirngast, Jurij Pinterič, Matija Eberl, Matija Frasner, Kašpar Marič, Franz Juršič.
Iz Zamarkove so došli Martin Majhen, Peter Kupiš ter Kašpar Repič. Njim se je pridružil tudi Ožbalt Lukašic, katerega sin je postajal od dne do dne bolj krepak.
Od vseh krajev so prišli, nekateri iz prepričanja, drugi iz radovednosti.
Da voditeljice sekte v Ruperčah in Sv. Benediktu — Pečnikova Tona in Maruža nista manjkali, je razumljivo.	„

poldanski službi božji, pa tudi sami prihajajte tja in mnogo zla bo izostalo. Rajnemu pa bodi Vsemogočni obilni plačniki — V Vitanju smo že dobili drugi avto, da bo s tem omogočena stalna zveza s Celjem in sicer zelo ugodna z vlaki dnevno. Vsa čast našemu županstvu, posebno g. županu Vestru, da je v tako kratkem času po njegovem neumornem delu dobila naša občina kar dva avta, ki sta vsem v veselje, ponos in korist radi udobnega, hitrega ter cenega prevoza. S tem je mnogo olajšan dohod vsem ljubiteljem naših pohorskih planin, romantičnega kraja, starodavnega trga in svežega zraka ter naše krasne Marijine cerkve na hribcu.
Trbovlje. Slovenski otroci iz Vestfalskega, ki se nahajajo v Ljubljani, so v četrtek, dne 80. avgusta, prišli v spremstvu treh usmi-Ijenk in dveh učiteljic v Trbovlje. Od tu so napravili izlet k Sv. Katarini. Ob treh so se vrnili v Društveni dom, kjer so bili pogoščeni od trške občine. V veselem razpoloženju so deklic« — 19 po številu — zapele več »lovenskih in nekaj nemških pesmi. Pred odhodom se je ena izmed deklic v sloven-
skem jeziku ginljivo zahvalila. Ob petih popoldne so se otroci vrnili v Ljubljano, odkoder so se dne 5. septembra odpeljali nazaj v Nemčijo. — V noči od srede na četrtek (od dne 29. na 30. avgusta) je bilo stražniku Žagarju v Retjem pokradenega precej krompirja in fižola. Za poljskimi tatovi ni doslej še prave sledi.
Dunaj. Prejeli smo iz Dunaja sledeče pismo: Kakor prebiram v Vašem cenjenem listu od različnih društev in krajev, sem se odločil, da Vam pišem par vrstic od »Slov. krožka« na Dunaju. Dne 9. oktobra t.-i. obhajamo obletnico ali enoletnico ustanovnega občnega zbora in Vam zagotavljam, da je imela ta ideja polni uspeh za ustanovitev slovenskega društva na Dunaju. Do sedaj imamo čez 200 članov, na katere sigurno lahko računamo. Ustanovil se je tudi pevski odsek, ki prav izvrstno napreduje. Imeli smo že več nastopov, ki so prav uspešno izpadli ob prilikah državnih praznikov. Prvikrat dne 17. decembra 1927 na poslaništvu, potem pa pri sv. Sava v Kursalonu in pa na Vidov dan v cerkvi. Dne 16. junija smo imeli naš prvi večji koncert pri češki pošti, I.,
Fleischmarkt, kar je naredilo na navzoč«
krasen utis. Nastopil je mešani in moški zbor, okoli 35 oseb. Uspeh je bil materijelni, še boljši pa moralni. Sodelovali so tudi tam buraši od Hrvatskega prosvjeta pod dirigentom Viskovičem. Uspeh se pa tudi kaž« na kulturnem in narodnem polju. Dobili smo od Jugomatice čez 200 knjig, ki jih dunajski Slovenci prav radi prebiramo. Na narodnem polju se to najbolj pozna, da nekateri Korošci in dekleta niso znali nič več skoro slovensko in danes ne slišimo v društvu drugega kot samo slovensko govorico. Člani se rekrutirajo iz prav različnih slojev, seveda največ je akademikov, kar največ pripomore k zabavi in izobrazbi. Zatorej bi vas prosil, če bi obvestili v časopisih, da kdor gre na Dunaj študirat, da najde najboljo priložnost za zabavo in kulturno narodno delo v »Slovenskem krožku«, kakor tudi večina svojih kolegov. Društveni lokal se nahaja: VI., Stromayergasse 13, Raimundhof; sestanki so vsako nedeljo na večer. — Z velespoštovanjem: Joža černelč, podpredsednik in načelnik pevskega odseka.
Krekova posojilnica v Mariboru
482 reg zadr. z neom. zav.
Meliska cesta št. IO
«prejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somišljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah, ki nam nudijo najboljšo varnost.
«
Pletene veste
iz lepe in trpežne volne: za ženske 75 Din, za moške 95 Din. 85 cm dolge jopice 135 Din, veste ro-žaste s svilo 100 Din, bluze za zvezati 55 Din, debeli topli leibi 60 Din, kakor vse druge pletenin« kupite najceneje v pletar-ni M. Vezjak, Maribor, Ve triniska ulica 17. 1025
st
5
g
3
B 5 3
S
Zadružna gospodarska banka d.d.
— Podružnica Maribor

ni
(O
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuj« vs« bančne posla najknlantneje. — Najvišje obrestovani« vlog na vknjižbo ln v tekočem računu.	12
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.
le
raKjnirsBJHLia^iBJjp.rajauanKisriB' ^Boaufej«-iB_iBnro3nKiBrian

Največja izbira
vsakovrstne svile
5	—.
n že od Din 24-- naprej g 84 se dobi pri
i i. TRPINU
Maribor, Glavni "trg £:
Majer z več delavnimi silami se sprejme pod ugod nimi pogoji pri Henriku Sarnitz pri Sv. Lenartu v Slov. gor.	1023
Rizling in Mozler 1927
prvovrstna, briljantna vina na prodaj 50 hI. Poiz-ve se pri upravi lista. 1012
Sod« vseh velikosti ima
vedno v zalogi po najniže I jib cenah Fran Hepič, so-darsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. — Pomo-ni-ke sprejme v stalnr delo.
|	ur,
Strojno pletenje podučuj« I pletarna Vezjak. Maribor, 1 Splavarska ulica 6. 875
Motorno kolo in pomožni ; motor proda Hebar, Klju-
čarovci pri Ormožu. 1052 --
Vajenec se sprejme za mizarsko ohrt. Dvoršak Fr., mizar, Št. IIj v Slov. gor. 1035
Zidarski pollr, samostojen, verziran na visoki stavbi in železo-beton, se takoj sprejme. Ponudb« na upravo lista pod iifro »za Maribor«.	1041
Prišlo je toliko ljudi, da je bila seve kapelica davno premajhna.
Nastopila je že tema, ko se zgane zbrana množica, začelo se je šepetanje:
»Vidiš no, Šef,« pravi mu sosed Repa, »tudi naš gospod župnik so prišli, pa še gospod trški sodnik in iz Štraleka ter njihova hči.
Šef pozorno pogleda, stopi bližje, došlece dostojno pozdravi ter jim odkaže poseben prostor.
Ura je odbila že pet, ljudje so čakali že z napetostjo, kaj se bo vse zgodilo.
Zdajci stopi Koloman Šef na vzvišen prostor pri oltarju, zavit v črno haljo, zamahne z roko v znamenje, naj bo vse tiho, nato pa začne z močnim glasom:
»Blagoslovljen vaš prihod. Naš Zveličar, katerega grob je še v daljnem Jeruzalemu, gleda z veseljem na danes zbrano množico, ki kaže razumevanje za to, kar se tukaj godi. Kristus se je prikazal meni v sanjah, kakor je bil na križu, ter mi velel, da postavim tukaj kapelico, kamor prenesejo angelji božji grob, da ga Turki ne oskrunijo. In glejte, naše dobre roke so pripomogle, da se je v kratkem času postavil božji hram. A sami vidite, da je ta prostor še dosti preozek. Kristus želi veličastno stavbo primerno svetišču,
ki nastane tukaj. In na kak način kaže to? Glejte, to so čudeži, ki se godijo skoraj vsak teden, ali niste slišali, koliko jih je ozdravelo, celo slepi sedaj vidijo in zadnji slučaj, ko je vstal Lukaši-cev sin od mrtvih, ali ni to migljaj božji, da mora stati tukaj cerkev.
»Da, da, tako je,« pritrdijo okoli stoječi, »Kristusu se ne smemo ustavljati.«
In Koloman Šef nadaljuje:
»Da pa najdemo milost božjo in se je ska-žemo vredne, moramo delati pokoro. Vsi smo že preveliki grešniki, dosti hudobije je še v nas, zato moramo trpeti muke, kakor jih je trpel naš Zveličar. Naša družba hoče odvrniti vse nesreče, ki pretijo svetu vsled hudobije ljudi. Kdor je z menoj in z našimi nauki, naj stori kakor jaz.«
Rekoč se vrže na tla ter se bije z rokami po glavi in prsih.
Množica to videč, pade na tla, vzdihuje, se meče sem in tja, se tepe z rokami ter zavija oči in se trese po celem telesu, kakor bi jo lomil krč.
»O kristjani,« zakriči sedaj Pečnikova Tona iz Ruperč, »to še ni prava pokora, Bog hoče še več od nas.«
Dalja bo sledila

- «S
Veliki sejmi
plemenske >n vprežne živine
za sivo-rjavo tirolsko gorsko živino, za sivo živino gornje Inske doline, za tirosko pinzgausko, za lisasto živino spodnje Inske doline ter za živino Tuxer-Zillerske doline se obhajajo v velikem številu v vseh delih dežele v septembru, oktobru in novembru in nudijo najboljšo priložnost, si nakupiti plemensko in vprežno živino, strogo odrejeno, zdravo in mnogokrat opremljeno s plemenskimi spričevali. Živino-prodajna posredovalnica tirolsko-dežeinega kulturnega sveta ▼ Inomostu, Wilhelm Greil-■trassa 9, daje vsa zaželjena pojasnila in je vedno pripravljena, po svojih zaupnikih pri nakupu biti v pomoč.
Veliki seiem plemenskih bikov
za rvezo odrejevalnih zadrug Inske doline se obhaja za sivo-rjavo gorsko živino dne 6. oktobra v Silz-u.
Veliki zvezni se»em
odrejevalnih zadrug za lisasto živino spodnje Inske doline se obhaja dne 11. oktobra v Buch-u pri Jenbach-u.
Veliko og'edov^nie
pinzgausko plemenske živine, lastne zvezi severno-tirolskih odrejevalnih
zadrug, se vrši v Kitzbiichel-u dne 6. oktobra. Natančne sejmske sezname in propagandde podatke dobite na zahtevo brezplačno od zgoraj imenovane posredovalnice.
996	Predsednik: Raitmair.

m	m
I Fran Strupi, Celje S
Vam priporoča svojo bogato zalogo stekleno in porcelanaste posode, m svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema fj; vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cena in točna postrežba.
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo. H
TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! Ustan.1904
KUNE PASE
trebnSne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim iedriram in iniženju želodov e-a, gumijev« nogavic* in "*■ obveze za krčne tile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploake
ÜDoge. snspenzorije In vee aparate proti teleaniro poškodbam izdeluje etaroznana tvrdka po zelo nizkih cenah
Franc Podgoršek nasl. FRANC BELA bandažist, Maribor, Slovenska ulica 7 Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetja.
Cunfe,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti ter krojaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. 566
St ojrta stiskalnica
za sadje in grozdje s košom za 300 litrov se poceni pro )a. Maribor, Trubarjeva ulica 9.
1003
'4.
Denar naložite
ME* najboljše in najvarnejše pri
SpodnjeStajerski ljudski posojilnici v Mariboru
Stolna ulica 6 r. z. * z. -Stolna ulica 6
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po <J°/o
na trimesečne odpovedi po ¡¡¡
7'2
Marko Cutic
Kotlar
Maribor
t Slovenska ulicah
1002
Priporočam svoje lastne izdelke kakor kotlje za žganje in za vodo ter perilo, posodo za kuhanje, cevi vseh vrst za tovarne, različne aparate. Izvršu,em tudi točno in solidno vsa v mojo stroko spadajoča dela po brezkcnkurcninih cenah. Vse vrste novejših s-.stemov Alfa.
Zakaj kupite v Celju „^^i1^ Franc Dobovičnik, Celje.6,18 oska" 15
^ Ker ima veliko tovarniško skladišča vsakovrstnega blaga. Ker ima trgovtno v lastni hiši in ne plačajo najemnine.
Ker ima veliki promet, vsled tega sveže blago. Ker ima lastno tovarno odej (koitrov). Ker ima lastno izdelovanje različnega perila. Ker ima pošteno mero, dobro blago in nizke cene.
Ker ima zamisel »mali zaslužek, a veliki promet«.	9^2
Vsakomur se Izplača, da obišče pa če tudi od daleč strogo solidno in pošteno trgovino
Franc Dobovičnik, Ctlje, Go<*n,tka»'15
Za trgovce poseben oddelek na debelo, m
mümiMi
Na drobno!
Na debelo I
Železnina
Anton Brenčič
v Ptuj-u
priporoča svojo begato zalogo hišnih in gospodarsk.h potrebščin so* ter vsakovrstno orodje za obrt.
Ugodne cene.	Točna postrežba.
Do sedaj na/cene/ša Uroka v državi/ ■MU i***tn#•*»»#'# * lieroM
Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik.
R. LORGER, MARIBOR, ŠT. 106-A. Violine od Din 85.— d. Ročne harmonike od 85.—. Tamburice od Din 98.— d. Gramofoni od 345.—. Zahtevajte naš veliki katalog, katerega Vam pošljemo brezplačno.	769
020202480201484853230002534853534823000201010202010123232301010200020201000001004801012323530200010000010000020001530200020001100910010001
m
Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu ki obstoja že 64 let
CEjjU
v Celju, Krekov trg
(v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Gl!S!!!!!fI!liS!IS!illi!Uli!l!illj!iilllllllllllllUIII!!!lllllllin!i!l!!ll!
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
z vsem premoženjem in vso davčno močj(^
miiniiiiiiiininiiiiiniiiiiiiinininiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiii
Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno.
1 1
I
1
i
I
i
8
i j
j
I
É
B
Volneno, belo in pisano platno, g hlačevino, kambrike, delene, sraj- ■ ce, nogavice, kravate, dežnike itd. ® kupite najceneje pri tvrdki
Alojz Drofenik, Celje
Samo Glavni trg št. 9 SaiRO
m
B
Vsakovrstni ostanki za polovično ceno.	557
m
w
Vreče za hmelj
pro m od Din 7.50 naprej kakor tndi veliko Izbiro vsakovrstnega stofa v brezkonkuren-čnih cenah priporoča manufakturna veletrgovina ANTON MACUN
Gosposka ul. 10
Maribor - Gosposka ul. 10
912
Zeliiate glave
kupi LOVREC, Maribor,, Slomškov trg 16. 1033
ODGüaDDDDaaGaoQcaa
Opeko
za zidavo, izborno žgano, narejeno z roko, strešno opeko (Biberschwanz-Dachziegel) oddaja vele-opekarna Černiček, Kamni ca. Naslov v Mariboru: Trubarjeva ulica 5. 1040
□□□□□□□□□□□□□□□□□D
Vaš denar
ima pri meni večjo vrednost!
VI kupite pri meni po zelo zmernih cenah prav dobro blago. Počastite me s svojim obiskom in pretehtajte sami resničnost gornje trditve I
Kolarič Franc
trgovina, APAČE
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
LJUDSKI POSOJILNICI UM
_ REGISTROVANI ZADRUGI Z NEOMEJENO ZAVEZO	=
v lastni hiši, Cankarjeva ul.št.4 poleg davkarije
^aini!iiiiHiiiiiiiiii!iiiii!iiiiiiiiinii!!ii!iiiniiiiinth.	^itiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiniink
stanje hranilnih vlog nad	Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov- Kmetski posestniki
Din 60,000.000. — Posojila	. . , , . . . , , "... . '
na vknjižbo, poroštvo ter	posestnikov z vsem svojim premoženjem. Vsled tega Ljudska posojilnica je Vaš zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
jamstva so hranilne vloge pri tem zavodu najbolj varno naložene zavod. Poslužujte se ga I
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavnik: Januš Goleč, novinar, Maribor.