LISTEK. Thaierhofski mučeniki. ^Govor eeškega poslanca Stryberna v avstrijskem parlamentu). Konec Strašno jebilo gledati lega mučenika, čigar telo je bilo ena sama guiiarana, iz katere je golazen dobivala hrano in se strahoirito množila. Toda bil je brez moči zoper vse te muIče, ker je bil vklenjen na rokah. Tako je. počasi umiral v pričo svojih, ga obžalujočih sotrpinov, dokler »e ga slednjič ni usmilil vojak 27. pešpolka ter mu s puškinim kopitom — zdrobil lobanjo. Divjanje cesarja Nerona zoper kristjane je bilo 8e človeško v primeri z živinskim zverinstvom 20. »toletja. V Talerhofu je vse te transporte sprejemalo vojaštvo 27. graškega polka pod komando stotnika Haschingerja. To je bil mož brez srca. Izrazil se je enkrat, •ŠeS, da je večna škoda, take izdajalske pse voziti z Tlakom v Talerhof. Ko bi bilo po njegovem, dal bi jih tsg postaviti pred strojno puško in postreliti. Njegovi vojaki so se seveda obnašali kakor on. Łe priletnega duhovnika B. iz H. so takoj, ko je stopil iz vlaka, pretepli do krvi in ga še, ko je ležal na fleh, suvali z nogami. Ravnotako se je godilo sodnij»kemu nadsvetniku iz K. in mnogim drugim. Posebno mufina jo bila smrt 501etnega uradnika M. C. iz Lvova. Bil je sicer zelo mo6en, a že med vožnjo je moral nesrefinež strašno trpeti, še slabše se mu je godilo v Talerhofu. Celo telo je bilo polno gni; Hli ran in pokrito od neštevilnih uši, dokler ga ni ¦slodnjič smrt rešila strahovitih muk. Onionim pa pri teh stotinah in stotinah zverin- nloo mnčeiiih in umorjenih narnenoma le osebe iz bolj- gih krogov. Zato pa naj nihfie ne misli, da se je ubo- 4gim kmetom in rokodelccm v Bukovini in Galiciji go- dilo boljše, kakor v Talerhofu poklanim. Do jutri bi lahko nadaljeval in opisoval vse te strahote in zverinstva. Hočem vam pa sedaj opisati življenje v Taler hofu, tem človeškem peklu samem. Število interniranih je bilo različno, dokler ni naraslo na 5000. Bili so možje, ženske, fanti, dekleta, otroci. Stražnikov edini namen je bil, te nesrečne in nedolžne žrtve, zoper katere oblasti niso mogle najti nič obtežilnega, mučiti in moriti. Kot krvnik je deloval znani stotnik Haschinger in pozneje oberst Stadler ter od njega komandirano in nahujskano moštvo. Ni skoro minil dan, da ne bi tega ali onega ubogih internirancev poslali na — oni svet . . . Prve dni po prihodu so morali prenočevati pod milim nebom. Na malem prostoru so bili žabiti štiri koli in nihče ni sinel zapustiti pod smrtno kaznijo tega ozkega prostora. Spali so skupaj možje, žpne, dekleta, fantje in otroci. Bile so že jesenske, hladne no5i, vsi pa so imeli le letno obleko, nihče perila za prebbleči. Le malokdo je imel seboj kako odejo. Svojo potrfiKo «n morali opraviti tam, kjer so spali. Tu in tam je bil kateri tako predrzen, da je ponoCi šel izven določenega prostora opravit svoio po Irebo, a je plačal korajžo, s smrtjo. Tri dni niso do bili ne hrane in ne vode. Ponoči so šli stražniki med speče in jih suvali z nogami in puškinimi kopiii.- Komur je bilo življenje ljubo, se ni srael niti ganiti. Sele štrti danjso jih spravili v hangar (baraka za aeroplane). Spati so morali zopet na sanuh tlch. Se le peti dan so dobili slame, ki je bila pa tako mokra, da se je kmalu v njej zaredila vsakovrsttia golazen. V edini hangar so stlafiili do 5000 leh rcvežcv hrez razlike na spol in zaklenili vrata. Ko so se spravljali spat, se je izkazalo, da je proshtr veliko premajhen za vso; množico. Leže sploh ni niogcl spati nihče, ampak samo sede, in zato so se uredili tako, da ,jc ena skupina naslonila svoje glavc ua koleiia drugo in tako po vrsti. Perila ni mogel menjati. nihče, ker ^. nobeden ni iinel. Denarja tudi niso imeli, ker so \ira ga veftinoma pobrali in tako so morali hoditi reveži cele ine»co v istem perilu, isti obleki. Ne smemo so čudtti, 5© so kar mrgoleli uši. Dne 15. 9. 1914 je prevzel komando 6vez tabor oiierst Siadler. Obnovil je povelje, da se ima pobiti vsak, kdor se ne bi pokoril straži, brez usniiljenja. In stražniki so se; seveda le prenatančno držali tega povelja. Klali so in morili uboge reveže ob vsaki priliki. Dne 20. 9. ob 1. uri popoldan postavili so se iiilerniranci v vrste, da bi šli na sprehod. Posebno pozornost je vzbujal v prvih vrstah močan, okoli 20 let stari fant'K. Z. Stražnik je dražil ljudi in kričal: ,,Danes še morara enega ubiti, in če bi bil zato tudi obešen.'- Nekoliko nato je zavpil: ,,Nazaj!" V istem trenutku je skoeil, na onega mladeniča in ga prebo del z baionetora. Kot pričg imenujem duhovnika J. K« Nahujskano vojaštvo je morilo uboge žrtve kar. za zabavo. Takih umorov bi mogel našteti oelo vrsto*. iJosebno se je odlikoval po svojem zverinstvu narednik Piler, prava zver v CloveSki podobi, čigar roke so omadeževane s krvjo nešteto nedolžnih žrtev. Svojo potrebo so morali reveži opravljati v skupinah 10 do 20 oseb brez razlike na spol, na posebnem pro^toru, v spremstvu straže in — natanko na vo.jaško povelje. Na povelje so morali vsi sesti, na povelje vstati. Rusin dr. N. se je' nekoč nekoliko zai:it.sjiii m že ga je stražnik zabodel v stegno in mu prizadiul več centimetrov globoko rano. Neici mlad 20 letni fant se je pripognH, da bi pobral oigareto, ki jo je zavrgel neki Sastnik. Pri }'j'i6i g:i. je vojak stražnik zabodel. Da, ko je že ležai na tleh, ga je zbadala nemška zverina ka^.or v za ¦* i.avo z bajonetom po telesu. Oborst Stadler je naletel slučajno na toga mrt« vooa ter po navadnem poročilu vojaka, zakaj da ga jo ubil, rekel: ,,Prar tako! Dol z ruskimi svinjami! Kdor no uboga, naj pogine!" 1Celo Nemci so postali žrtve te krvoločnobfu Ko \ {-¦o lovilr ususiiljence na meji, vlovili so tudi nekaj Nemcev. Med temi tudi dva brata, ki sta bila aretirana zato, ker sta stanovala v liiši nekega duhovnika. Ede-i teh je bil schulvereinski učitelj, drugi bo {.roslovec. Ta zadnji je bil ud nekega nernSkega ikademičnega društva na Dunaju. P:1! delitvi menaže, o katere kako.-o.>ti boljše da molčim, morali so vsi interniranci stati na ,,pozor'. Kdor se je zganil, je bil zabofien., Oni nemški uftitelj se je gaiiil. Takoj jo skočil vojak ter ga !>obil s pugtmim kopitom na tla. Poleg stoječi ¦. r it pa je š» ^rijel p> avočasno tor zaklica1 ^Za božp volio, kaj delate?" To predrznost je plačal drago. Vojak ga je Ktilo zabodel v vral. K sreči rana ni bila novarna in kmalu potem se je nekemu nadj-oročniku posrfi6«!o dokazati, da je bogoslovec ud nemškega, akad*tiiŁiiega Hrugtva na Dunaju in tako je nosrečnež poslal prost. Ne bom opisoval; še drugih muk nesreftnih in ternirancev, tudi ne bom pravil, kako so ravuo naj ¦* izobrezeuejši morali opra\ijati najiiižja d*la, kakor prati umazano perilo, snaži i pota, pri ftemur so mo' rali z golimi rr,:{ami nakladati konjsko in drugo blato na vozove. Vefiinoma so to morali storiti duhovalki. S pretepanjem in drugimi mukaini so iih silili k jtemu. Med tem je prišla zima. in ge vedno so dohajali novi transporti. Hangari žp dolgo niso več zadostovali. Novombra 1914 so posi;.-vili celo vrslo gotorov. Reveži so morali pri strn^iiem mrazu spati na golih tleh. Ni zato. čudež, fie so liOdili rajše celo nof; okoli, da bi se pri tem greli. Umrljivost med otroci in starCi je rastia od dne do dne. Tedaj so se zdra\niki odločili prositi poll<ovnika, naj nekaj stori za zboljganje strašnega pok aja ubogia interniranoev. Tocla dobili so surov odgovor: nBolje bi bilo, da bi ti Galicijanci »¦si že bili tam ilol pri krtih; prostora je itak dovolj!* Pokopavaii so nesrečnežo na ve6 načinov. Zaletkoma so jib samo fotografirali, potem pa vsakega pokopali tam, kjer i* rimrl. Pozneje so mrliča priv&«ali na desko ¦*" ;m: vopali zunaj tabora ob gozdu. Koncem novembra je prišel neki gtabni zdravnik t Talerhol. Groza in strah ga je spreletela pri pogledu v ta človeški pekel. Dal je zapoved, naj se takoj postavijo barake. Ko so postavili prve barake, je seveda biio treba perilo in obleke, katerih si že mesce in mesoe ni osnažil nihče, razkužiti in poklati uši. Zgodilo se je to pod milim nebom pri 15 do 20 stopinj mraza. V po flamezniii skupinah so se morali sleči reveži clo nagega. Perik) je bilo nato djano v razkuževalne priprave, telesa pa ^o si morali umiti v topli votli in lase namazati e vazelinom. Tiako slečeni so morali stati po cele ure pod milim nebom ter čakati na obleko. Veliko jih je pri tem umrlo. Enako se je zgodilo ženskam in otrokom. Vojaki so jih obstopili v krogu in pred njimi so s>c inorale sleČi do nagega, se umiti ter lase namazati z vazelinom. Da se je vse to zgodilo med sirovum opazkami in galami vojakov, mi ni treba omeniti. Docembra 1914 je naraslo število interniranih iz Bukovine, Galicije, Ceške, Moravske na 5000. Umrljivosi med njimi je rasla od dne do duo. V nezakurjene barake od 320 kvadratnih metrov prostor:i so stlačili 200 do 600 oseb. Slama je že bila duigo kot kup(gnoja. Ni se torej čuditi, ako so izbruhnilo bolezni, kakor kolera, legar, črne koze. Uši in bolczni so prenesli reveži drug na drugega. In te bolezni so se girile tako strahovito, da so pobegnili vojaki iz strahu precl okuženjem, ravno tako vojagki zdravniki, tor roveže prepustili samim sebi. Internirani zdravniki pa niso imeli nobenih sredstev. Najhujše jo razsajal legar mesea svečana 1915. Vsak dan je umrlo do 50 oseb. Vrhu tega bolnikov niti niso ločili od zdravih. Vsak je moral ostati na svojem prostoru. Po nofci so umirali, zjutraj so pobirali izmed živih in jih odnesli. Mislite se v ta. le položaj: zjutraj se zbudiš in tmaš ua levi od sebe, na desni, pri glavi, pri nogah pq odnega mrtveca! Vojaški zdravnikl so bili samo trije, ki pa v barake sploh niso priglL Enkrat na dan so i)i okoli barai in postali pri vsaki nekoliko. fPa seru so mo- rali nato zdravi internirani znositi bolane in nmirajo&e. Od dalefi so jih gledal; zdravniki, blizu se niso upali, akoravno so bili zoper okuženje oblečDni v dolge .gumijeve plašče, ki so imeli samo izrezo za ofti, sicer pa bili or\ glave do nog zaprti, kakor ^žaklji". Prostovoljni strežniki niso dobili nobenih sredslev zoper okuženje. 0(1 treh zdravnikov sta dva umrla na okuženju. Ni bilo nič redkega, da se je kak ravež umirajofi zaradi mraza zaril v slamo in bil kot mrlifc še le najden, ko ga je izdal strašen smrad. Se le svečana 1915 je prišlo dovoljenje, bclne lofeiti od zdravih. Za sirežnike so dali bolmkom na vadne hudodelce, kaznjence iz izpraznjene Kaznilnio© Stanislavske. -Ta sodrga je kradla in ropala pc volji. Kar jim je. prišlo pod rokx>, .so vkradli. Ker interniranci mso imeli denarja, kradli so jim hrano. S silo so odpirali mrtvecem usta in iskali zlatih plo/nb ali celega zobovja. S pričami je dokazano, da so isio ve6* krat poskugali.že pri umirajočih in da se je zavedel tak revež potem vsled bolefiin zopet in začel klicati na pomoč. Samo tem zverinam je v Talerhofu padlo v žrtov nad 1200 ošeb. Tudi slučaji, da so pri ruztelosovanju našli v mrMevem žclodcu samo zgri-žeiio slamb, niso bili redki. Vsa ta dejstva zamorem dokazati a celo vrsto verodostojnih prič, kafcor je n. pr. hospitan; našega kluba poslanec Cajkovski, deloma tudi poljski posla- nec Stern, poslanec dr. A. J. in 70 drugih prič iz a- kademično izobraženih krogov, katerih sezuam dam  parlamentu na razpolago. Vsak omenjeni slut-aj labko I dokažcm z irnenom teh ubogih žrtev nemškega zveriri' I stva in si celo vrsto pri6 in če sem zamolčal iitieaa I do smrti pretepenih in onečaščenih žen in deklct, sto- ^ ril sem to iz razumljivih A^zrokov. Toda s tem, kar sem tukaj povedal, šo davno ni opisano vse divjanje pozverinjenega nemškega vojaš(va. Zalostuo pokopališfio v Talerhofu, kjor počiva nad 2000 teh slovanskih mučenikov pa bo osčalo vo6ni madež na avstrijski državi in nemškem rarodu* Ali in lcako pa naj' bodo njih zverinski muŽitelji \VL trinogi kaanovani, to pa je stvar. držaT«.