Gospodarske stvari. Shranjevanje žita. (Konec.) V nekaterih krajih se žito ahranjuje celo pod zemljo. Ta leži, se ve, da na hladu in zrak ne pride lehko do njega, toda kako je a tretjo rečjo, a prezračenjem ? Zrnje pleani in se navleče mokrote. To torej ne kaže nikam. Italijani in Spanjci imajo za žito shrambe v akalovju ali vaaj v suhih, peaeenih tleh, Francozi in Ogri pa ga dejo v žitnice, ki ao zgorej polne. apodej pa prazne. Ali to ni, da ae poanema. Vrhu tega pa ao drage in težavne. Tako torej nam ne kaže, da ahranjnjemo žito, ker ga nimamo toliko, da ga lehko gubimo. Drugi čejo, da ae kuri v žitnicah in to enako, da je vaelej ena in ista toplota v njih. To je pa že celo drago in povrh še ni gotovo, da zdržimo tako žito zdravo. Mi zato menimo, da ostanemo pri stari ahrambi — pri žitnicah in torej aamo to vzboljšamo, kar ae da pri njib doaeči. Kakor ae žito v redu aeje in apravlja, tako ga je treba tudi v redu shraniti. Tako žito ne daje samo več, nego ono daje tadi boljo moko. Naravno, da ae za tako dobi tudi več denarja. Glavno pravilo je tedaj, da se žito večkrat pregrne. To se godi z navadao vejavnico. Če pa pri tem gre tudi kaj v izgubo, ter ae nekaj žita iztrebi, to ne stori toliko, kajti oatalo je za to toliko boljše, ker je zdravo. Ako žito s kraja ni prav čiato, za to ae mora tem tenje djati v kape in se večkrat prevetriti. Gospodar torej pregleda od časa do časa žito in brž, ko vidi, da je vlažno in se ,,kuri", mora ga razpoložiti po tleh v tenkih vrstah. Če je pa žito suho, lehko ga deneš v kape, ki eo 45 cm. viaoki. Vlažno žito ame 8e pa, če je veliko, samo od 10 do 16 cm. nagrniti. Pri tem pa ga je ae vaak dan en- ali celo dvekrat premešati. Ako se hrani pa delj čaaa, treba ga je še poleti enkrat, po zimi pa dvekrat prevetriti. Po mrazu pa ne kaže žita mešati, da-ai je vreme vlažno, tako bi ae namre5 še mrzlo žito spravilo v toploto, katere mu ni treba. Na miši, podgane itd. moraš vselej paziti in čem več je mogoče, treba ti je gledati na to, da ti ne narede" preveč akode. Nekaj pa je bode, kakor že koli akrbia za žitnico avojo. Braniti se ti je pa na vaak načia tadi zoper te sovražnike in za to rabi zoper take škodljivce tiste pripomočke, ki ao pri nas v navadi. Veraj, da ao najbolji, na vae, kar ae ti dragod avetaje v to, ni ti treba in nisi tudi v atanu jemati ozira. Kar je pa glavno, prbdaj v pravem času svoje žito. ,,Deaar se pomnoži, žitnica pa ae izoži", — tak je atar pregovor in mi rečemo, da je v njem veliko resaice.