IZHAJA VSAK ČETRTEK
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Valdirivo 36, telefon 60824. Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 13978341 Poštnina ■plačana v gotovini
TEDNIK
NOVI LIST
Posamezna številka 700 lir
NAROČNINA Letna 30.000 lir. Za inozemstvo: letna naročnina 35.000 lir. — Oglasi po dogovoru. Sped. in abb. post. I gr. 70% SETTIMANALE
ŠT. 1647
TRST, ČETRTEK 2. JUNIJA 1988
LET. XXXVIII.
Pred hudo preizkušnjo za vso manjšino
Deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar je za strankino glasilo napisal uvodnik v zvezi z volitvami 26. in 27. junija. Zaradi važnosti ponatiskujemo njegovo glavno vsebino.
Načelo, da moramo Slovenci sami odločati o svoji poti, da moramo biti osebek, in ne predmet tujih računic, si vse bolj utira pot v vsem slovenskem svetu. Pri nas je prišel na dan poziv mladih, naj bo slovenska narodna skupnost bolj odločna, dosledna in bojevita, ko zahteva pravice, ki so zapisane v rnednahodnih pogodbah in v ustavi. Na političnem področju ostaja največja odločnost glasovanje za tisto stranko — Slovensko skupnost —, katere glasovi so vsi brez izjeme dokaz trdne življenjske volje, vztrajnega, dela za našo skupnost in skupni napredek, jasnih zahtev. Gotovo so pri SSk tudi pomanjkljivosti, a v stranki, ki je pravzaprav naša na-rodno-politična organizacija, je dovolj prostora za vse, ki želijo okrepiti našo vlogo v javnem življenju. V tem smislu so bila izrečena v preteklih tednih jasna vabila in tudi ponudbe za skupno delo.
Prepričanje, da je samostojna pot tudi v politiki — tako kot v športu, kulturi, celo gospodarstvu — pravilna, nam utrjujejo tudi izkušnje zadnjih let, tudi pri kaki stranki, ki je veljala za naklonjeno manjšini.
Napeti moramo vse sile, da obnovimo in utrdimo svoja izvoljena zastopstva, saj se naš človek zaveda, kaj pomeni predstavnik v telesih, ki odločajo o nas in o naših krajih. Ta prisotnost je pomembna po vsod: od najvišjega zakonodajnega telesa na teh tleh, torej deželnega sveta, do rajonskih svetov. Tam se rešujejo, ali vsaj skušajo reševati vsakodnevna, tudi drobna, a pomemnba vprašanja, in velikopotezne, dolgoročne zadeve.
Okrepitev naše prisotnosti pa bo tudi znak osrednjim oblastem, ki bodo še enkrat morale začeti s postopkom za odobritev globalnega zaščitnega zakona v Rimu. Novi ministrski predsednik in vsedržavni tajnik Krščanske demokracije De Mita je v programskem govoru prevzel jasne obveze do naše narodne skupnosti. SSk je predložila s pomočjo parlamentarcev manjšin svojo zamisel globalne zaščite. Podpre-
dalje na 3. strani ■
Osrednja vlada je uspešno opravila izpit
V središču pozornosti italijanske javnosti so še vedno izidi upravnih volitev, ki so bile v nedeljo, 29., in ponedeljek, 30. maja, in so se tikale približno ene šestine volilnega zbora v Italiji. Volivci so obnovili občinske svete v 1200 občinah in tri pokrajinske svete. Volitve so kljub njihovemu upravnemu značaju predstavljale prvo hujšo preizkušnjo za vlado ministrskega predsednika De Mite. Takoj je treba pribiti, da je vlada to preizkušnjo dobro prestala.
Tri so glavne značilnosti teh volitev. Iz izidov izhaja, da so stranke, ki sestav-jljajo vladno koalicijo, dosegle uspeh, kar j velja zlasti za socialiste; slednji so se ; namreč prvič po več kot 40 letih približali meji 20 odstotkov glasov, ki so jih bili dosegli na prvih volitvah ob koncu druge svetovne vojne in ob nastajanju italijanske republike. Druga, in sicer zelo vidna značilnost, ki se kaže iz volilnih izidov, je močno nazadovanje komunistov in mi-sovcev. Komunisti so sicer še vedno druga politična stranka v državi, vendar jih od Kršč. demokracije loči razlika nad 14 odstotkov. Kje so tisti časi, ko se je v Italiji na široko pisalo o možnosti, da komunisti prehitijo demokristjane in postanejo prva stranka v državi! Zanimivo je dalje,
da socialisti zaostajajo za komunisti le za kake tri odstotke glasov, kar bi pomenilo, da KPI izgublja vodilno vlogo na italijanski levici. Zato se poraja vprašanje, ali se ni morda že začel v Italiji takšen proces, kakršen je bil pred nekaj leti značilen za Francijo?
Misovci so močno nazadovali tako v primerjavi z lanskimi političnimi kot z zadnjimi upravnimi volitvami. Dosegli niso niti štirih odstotkov glasov in niso več četrta politična sila v državi, saj so jih prehiteli republikanci in tudi socialdemokrati. Glede slednjih je treba ugotoviti, da so se na teh volitvah kar solidno izkazali, saj so jim mnogi tik pred volilno preizkušnjo prerokovali smrt in so jih nekateri celo javno pozivali, naj razpustijo stranko.
Tretja značilnost zadnjih volitev je u-veljavitev nekaterih krajevnih list (npr. Lega lombarda), medtem ko ne moremo istega trditi za zelene liste.
Kot smo že poudarili, je vlada predsednika De Mite srečno prestala prvo hujšo preizkušnjo, kar pomeni, da lahko nadaljuje z izvajanjem svojega programa, kajti volitve so neovržno dokazale, da uživa zaupanje večine volilnega zbora in torej večine prebivalstva.
Stalna zbirka Lojzeta Spacala v Štanjelu
V petek, 27. maja, so v obnovljenem štanjelskem gradu slovesno odprli stalno zbirko tržaškega slikarja in grafika Lojzeta Spacala. Prireditev se je v prisotnosti številnih gostov, med katerimi so bili vidni predstavniki javnega življenja iz Slovenije, Primorske in zamejstva, pričela s petjem Zdravljice, ki so jo izvedli združeni pevski zbori s Krasa pod vodstvom Edija Raceta. Uvodoma sta spregovorila Drago Mirošič, predsednik odbora za izgradnjo Spacalove galerije, in Ivan Vodopivec, predsednik sežanske občinske skupščine. Slavnostni govornik je bil predsednik slovenske vlade Dušan Šinigoj; v svojih izvajanjih je orisal življenje in delo tega pomembnega primorskega umetnika, tesno povezanega s Krasom, in tudi poudaril širši pomen nove kulturne pridobitve v Štanjelu. Sledila sta dva baletna prizora, ki sta v čudovitem okolju grajskega dvorišča pričarala svojstveno razpoloženje. Igralca Mira Sardoč in Polde Bibič pa sta
recitirala Kosovelove in Zlobčeve poezije. Spacalovo galerijo, ki obsega njegove slike, grafike in eno tapiserijo, je uradno odprl predsednik vaške skupnosti Damjan Grmek.
S to slovesnostjo se je tudi dejansko zaključilo večletno skupno prizadevanje spomeniškovarstvenih, muzejskih in galerijskih ustanov, ki je privedlo do bistvene obogatitve kulturne in turistične ponudbe na Krasu. Stalni Černigojevi zbirki v Lipici se je sedaj priključila še Spacalova v Štanjelu, v obnovljeni Cobenzlovi graščini, ki bo odslej zadihala novo življenje. U-pajmo, da bodo pristojni dejavniki kmalu poskrbeli za obnovo še ostalega dela gradu, ki nudi možnost še za druge muzejske oziroma galerijske postavitve, v tem okolju pa ne bi bilo odveč misliti tudi na ureditev visoko kvalitetnega gostinskega lokala. Turizem in gospodarstvo bi bilo potrebno pač prepričati, da se tovrstne naložbe
dalje na 2. strani ■
RADIO TRST A
Odnosi med Italijo in Jugoslavijo
■ NEDELJA, 5. junija, ob: 8.00 Jutranji radijski dnevnik; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 »Mali pevci«. Glasbeno srečanje osnovnošolskih otrok na Radiu Trst A; 11.00 »In mirno tavala bi moja Pepka«. Afro-župnijski put-pure brez konca ne glave Andra Merkuja; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Z nedeljami v olimpijske igre; 17.30-19.00 Šport in glasba; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PONEDELJEK, 6. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Iz Četrtkovih srečanj: »Krvavo polje, brezmejno gorje!«; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Pregled mladinske književnosti;
12.00 Moskva, zapisi in vtisi petmesečnega bivanja v Rusiji; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Gospodarski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; Glasbene pravljice;
15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 15.30 Problemi mladih pod mikroskopom; 16.15 Kanadski mozaik; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ TOREK, 7. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska;
11.30 Ponarejanje živil; 12.15 Analiza enogastro-nomske ponudbe naše dežele; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 16.00 Dobra jed se sama ponuja; 16.30 Analiza enoga-stronomske ponudbe naše dežele; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana vodi Anton Nanut; 18.00 Darka Čeh: »Dogodek za vrati«. Radijska igra; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SREDA, 8. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 »Bom naredu stazice« — oddaja iz Kanalske doline; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Zdravnik in pacient; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Zborovska glasba;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Od Milj do Devina; 15.00 Roman v nadaljevanjih: »Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 16.00 Skozi njen glas v umetnost; 16.30 Ena beseda kot veter pomladni;
17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Komorne instrumentalne skladbe Pavleta Merkuja; 18.00 Literarna predpremiera: »Absalomova pripoved«. Ob novem romanu Alojza Rebule; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ ČETRTEK, 9. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.30 Potujmo! Kam, kdaj in kako; 12.15 Kratke, izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha v priredbi in pripovedovanju Jožeta Babiča; 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Na goričkem valu; 15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 15.30 Glasbeni telefon; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zbor Accademia musicale universitaria iz Trsta; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ PETEK, 10. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska;
11.30 Izkustvo film (L); 13.00 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Pisani svet;
15.00 Roman v nadaljevanjih: Lev Nikolajevič Tolstoj: »Vojna in mir«; 15.30 »Osebno je politično«;
16.00 Glasbene diagonale; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 18.00 Kulturni dogodki; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
■ SOBOTA, 11. junija, ob: 7.00 Jutranji radijski dnevnik; 7.20 Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Poročila in deželna kronika; 10.00 Poročila in pregled tiska; 11.40 V prostem času; 12.00 Devin '87; 13.C0 Opoldanski radijski dnevnik; 13.20 Glasba po željah;
14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 »Rožice te Čaninaue«; 15.00 Človek človeku; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 6. meddeželno tekmovanje violinistov študentov v Farri ob Soči; 18.00 »In mirno tavala bi moja Pepka«. Afro-župnjiski put-pure brez konca ne glave Andra Merkuja; 19.00 Večerni radijski dnevnik.
Dne 28. maja se je v Vidmu končal dvodnevni simpozij, na katerem so bili v središču pozornosti odnosi med Italijo in Jugoslavijo in možnosti za njihovo krepitev v prihodnosti. Simpozij je priredila Stalna sredozemska konferenca za mednarodno sodelovanje (COPEMCI), katere tajnik je krščanskodemokratski poslanec iz Vidma Danilo Bertoli.
Gotovo je bil gol slučaj, vendar drži, da je ta simpozij potekal prav v dneh, ko je jugoslovanska zvezna vlada sprejela vrsto pomembnih ukrepov, ki naj omogočijo postopno odpravljanje hudih gospodarskih težav. Od teh ukrepov pade v oči zlasti razvrednotenje dinarja za skoraj 24 odstotkov. Na simpoziju v Vidmu pa so bili predmet zanimanja predvsem gospodarski odnosi med obema državama ob Jadranu, zaradi česar je jasno, da je bilo veliko govora tudi o gospodarskem stanju v Jugoslaviji, o vzrokih ter posledicah hude gospodarske krize.
Prvi dan simpozija je nastopil tudi predsednik deželne vlade Biasutti, ki je poudaril, da se deželna uprava zaveda nalog in dolžnosti, ki jih ima Furlanija Julijska krajina kot dežela ob vzhodni italijanski meji in na robu Evropske gospodar-
STALNA ZBIRKA LOJZETA SPACALA V ŠTANJELU
■ nadaljevanje s 1. strani
izplačajo, kar na Primorskem dokazuje npr. obnovljeni dvorec Zemono.
Obiskovalci Štanjela si bodo poleg etnološke zbirke v Kraški hiši, ki jo upravlja Goriški muzej, odslej lahko ogledali v gradu še lep del Spacalovega opusa, nastalega v obdobju 50 let, od 1937 do 1987. Tudi za to zbirko bo skrbel Goriški muzej.
Deželni svet Tridentinske-Južne Tirolske je te dni odobril nekaj sprememb volilne zakonodaje, da bi zaščitil koristi juž-notirolskega prebivalstva.
Po novih določilih bo na občinskih volitvah na ozemlju bocenske pokrajine odslej lahko volil le tisti italijanski državljan, ki vsaj štiri leta živi v deželi, od tega pa neprekinjeno dve leti v kaki občini bocenske pokrajine. Isto velja za pasivno volilno pravico, ker morajo izpolniti omenjena pogoje tudi kandidati. Južnotirolski izseljenci, ki se iz tujine vrnejo domov, takoj znova uživajo volilno pravico, če pa se v domači kraj vrnejo iz kake italijanske občine zunaj pokrajine, velja tudi zanje pogoj štiriletnega bivanja.
Na okrajnem sodišču v Bocnu je medtem bila izrečena razsodba, ki pravi, da ni upravičena zahteva konzorcija občin Bočen
ske skupnosti. Zato je aktivno sodelovala in še sodeluje z osrednjo vlado pri oblikovanju smernic, ki naj vodijo italijanske odnose z Jugoslavijo. Tako je posredno sodelovala tudi pri januarskem sporazumu med predsednikoma obeh vlad — Gorio in Mi-kuličem — ki med drugim predvideva 508 milijard lir posojila za krepitev gospodarskih odnosov med sosednima državama. 160 milijard lir pojde za krepitev trgovinskih izmenjav, 350 milijard pa za financiranje skupnih načrtov na področju industrije. Dežela Furlanija Julijska krajina upa — je dejal predsednik Biasutti — da se bodo v ta proces polno vključila domača podjetja.
Predsednik videmske trgovinske zbornice Bravo pa je pripomnil, da je bilo izmenjanih že devet pisem, ki vsebujejo načelne pristanke na sodelovanje med podjetji iz Furlanije in podjetji iz Jugoslavije.
Tako predsednik deželne vlade Biasutti kot tajnik konference Bertoli sta omenila problematiko slovenske manjšine in nujnost, da se zadovoljivo reši. Hkrati sta zahtevala boljšo zaščito za italijansko manjšino v Istri. Furlanski predstavniki so ob tej priložnosti s poudarkom omenjali zakonski osnutek za gospodarski razvoj obmejnih območij in ga, kot je razumljivo, vključevali v širši okvir gospodarskih in drugih odnosov z Jugoslavijo.
Simpozij v Vidmu je opozoril tudi na druga dogajanja v Evropi, predvsem na skorajšnji podpis dogovora o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Svetom za vzajemno gospodarsko pomoč, ki je pomembna organizacija vzhodnoevropskih držav.
To zasedanje sodi vsekakor v sklop silno aktualnih in pomembnih pobud, s čimer prireditelji dokazujejo veliko občutljivost za razmere, v katerih se giblje naša družba. Zanimivo je, da se to dogaja v Vidmu in ne v Trstu, ki bi bil naraven kraj za take razprave. Toda takšna je žal slika današnjega Trsta!
in Meran za električno energijo, da se u-službenci nameščajo po etničnem razmerju. Sodnik je izjavil, da to določilo velja le za državne službe, pač pa je potrdil zakonitost drugega pogoja za sprejem v službo, in sicer znanja tako italijanščine kot nemščine.
Svetovna javnost je te dni pozorno spremljala potek vrhunskega srečanja med ameriškim predsednikom Reaganom in glavnim tajnikom sovjetske komunistične partije Gorbačovom v Moskvi. Voditelja o-beh velesil nista podpisala nobenega pomembnega dogovora, vendar opazovalci soglašajo, da je četrto srečanje med Reaganom in Gorbačovom okrepilo zaupanje med velesilama. V Moskvi je Reagan sprejel tudi večjo skupino disidentov.
Novosti na Južnem Tirolskem
Lev Detela
Novo slovensko središče na Dunaju
Pred hudo...
■ nadaljevanje s 1. strani
ti jo je treba z glasovi, ki bodo jasno odmevali v -prestolnici.
Mi smo odločno za sožitje ter za sodelovanje med Slovenci in Italijani, a ravno tako odločno zahtevamo svoje pravice, poudarjamo pa še, da bomo toliko bolj drug drugega bogatili, kolikor bolj bomo to, kar smo, in bomo neovirano rasli iz svojih korenin.
VOLITVE V KATALONIJI
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Kataloniji, so zabeležili zmanjšanje glasov pri nacionalistih, delno napredovanje levice in padec konservativcev. Volitev se je udeležilo 60 odstotkov upravičencev. Katalonski nacionalisti so v parlamentu, ki ima 135 poslancev, vsekakor ohranili absolutno večino glasov. Imajo namreč 69 poslancev.
Socialisti so pridobili enega poslanca ter bodo razpolagali z 42 poslanskimi mesti, komunisti so okrepili svoje zastopstvo od 6 na devet poslancev. Zastopstvo konservativcev je padlo od 11 na šest. Republikanci imajo sedaj šest poslancev, enega več, medtem ko je sredinska stranka prejela tri glasove in v pretekli zakonodajni
TAKEŠITA SPET POTUJE
V EVROPO
Japonski ministrski predsednik Takeši-ta je zapustil Tokio in se podal na pot v tujino, ki bo trajala 11 dni. Najprej se bo ustavil v New Yorku, kjer se bo udeležil zasedanja Organizacije Združenih narodov, na katerem bo v središču pozornosti vprašanje razorožitve. Iz New Yorka bo odpotoval na Nizozemsko, od koder bo nadaljeval pot v Francijo in Belgijo. Pred kratkim je predsednik Takešita že obiskal Evropo, saj se je mudil v Italiji, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji. Njegovo drugo potovanje v Evropo kaže na živo zanimanje Japonske za krepitev političnih in gospodarskih stikov z državami, članicami Evropske gospodarske skupnosti. 3. junija se bo japonski ministrski predsednik sestal v Londonu z ameriškim predsednikom Reaganom, ki se bo vračal z vrhunskega zasedanja v Moskvi.
Predsednik jugoslovanske zvezne vlade Branko Mikulič je zaključil svoj 4-dnev-ni uradni obisk na Japonskem in se je vrnil v domovino. Kot poroča jugoslovanska tiskovna agencija TANJUG, je njegov o-bisk potrdil izredne politične odnose med Jugoslavijo in Japonsko in naj bi predvsem pomenil prelomnico v gospodarskem sodelovanju med obema državama. Predsednika Takešita in Mikulič sta dosegla tri sporazume: Japonska bo Jugoslavijo uvrstila v prihodnji program takoimenovane reciklaže svojih velikanskih zunanjetrgovinskih dosežkov. Gre za nov japonski sklad 30 milijard dolarjev iz presežkov, ki dosegajo na leto od 80 do 100 milijard dolarjev
Dne 11. aprila so na Dunaju svečano odprli novo slovensko kulturno središče. Pobudnik reprezentativnega projekta z razvejanimi nalogami je skupina slovenskih kulturnih delavcev, ki je že leta 1986 ustanovila dunajsko društvo »Vir-tuti et Musis«. To si je zastavilo nalogo, da preko Dunaja omogoči pretok slovenskih kulturnih, znanstvenih in gospodarskih dosežkov in širši evropski svet seznani z aktualnim stanjem slovenskih narodnih danosti in njihovo zgodovinsko pogojeno dediščino. Po drugi strani želi društvo pritegniti k sodelovanju avstrijsko in mednarodno javnost in na ta način omogočiti širši in pluralistični večjezični dialog med Slovenci, Jugoslavijo in širšim evropskim prostorom.
V središču Dunaja v bližini cesarske kapucinske grobnice na pol poti med stolnico svetega Stefana in cesarsko palačo Hofburg je v ulici Plankengasse najelo lepo secesijsko palačo in jo na žlahten in istočasno moderen način preuredilo v prijetno in istočasno reprezentativno kulturno središče.
Novi gospodarski in kulturni center z latinskim imenom DOMUS SLOVENICA — Slovenski dom — vodi ekonomski in pravni strokovnjak Otmar Kotnik, ki si je veliko izkušenj nabral že pred tem z uresničitvijo številnih gospodarskih pobud po različnih predelih sveta, med drugim tudi v Zvezni republiki Nemčiji. Pobudniki in ustanovitelji slovenskega doma so poleg društva VIRTUTI ET MUSIS še Gospodarska zbornica Slovenije, Razvojni center Celje in Mladinska knjiga International, ki je del založniško-grafičnega in trgovinskega ljubljanskega podjetja Mladinska knjiga.
Dne 11. aprila so v dunajskem Slovenskem domu odprli razstavo sodobne slovenske grafične umetnosti. 14 umetnikov takoimenovane ljubljanske grafične šole je potrdilo še enkrat sloves slovenske grafike po drugi svetovni vojni, ki se je uveljavila tudi na mednarodnih grafičnih bienalih v Ljubljani. Janez Boljka, Bogdan Borčič, Jože Ciuha, Riko Debenjak, Andrej Jemec, Boris Jesih, Lojze Logar, Vladimir Makuc, Adriana Maraž, France Mihelič, Lojze in Jože Spacal, Gorazd Sefran in Klavdij Tutta so razstavili na Dunaju novejša dela, ki na učinkovit način zrcalijo stanje v današnji slovenski likovni umetnosti.
Istočasno je v Slovenskem domu bila na o-gled tudi gospodarska razstava izdelkov različnih uglednih slovenskih podjetij od tovarne po-
in ki jih namerava vlada ministrskega predsednika Takešite ponovno prelivati v mednarodne finančne tokove, kot pomoč ali izredno ugodna posojila zadolženim državam v razvoju.
Japonska bo organizirala velik seminar, na katerem bodo japonski in jugoslovanski gospodarstveniki prikazali svoje zamisli in programe o bodočih skupnih poslih, kar naj bi omogočilo nove poslovne povezave. Japonski gospodarstveniki so pokazali precej zanimanja — tako je pisalo ljubljansko »Delo« — za spremembe o jugoslovanskem zakonu o tujih naložbah in za usmeritve gospodarske reforme, ki bi morale odstraniti ovire za skupno poslovanje.
hištva »Stol« v Kamniku, ki je opremil tudi dunajski kulturni center, do tovarne zdravil »Krka« v Novem mestu ali tovarne motornih vozil »Tomos« v Kopru. Gospodarska zbornica Slovenije je priredila informativni dan, na katerem je javnost seznanila o dolgoročni proizvodni koo-| peraciji med slovenskimi in avstrijskimi podjet-! ji. V tem smislu je potekala med 11. in 20. apri-| lom na Dunaju tudi gospodarska prireditev »Slovenska pomlad«, na kateri so slovenski gospodarstveniki poudarili, da pomeni vključevanje v mednarodno delitev dela eno glavnih želja in značilnosti slovenskega gospodarstva. To ustvarja danes kar 17 odstotkov celotnega jugoslovanskega narodnega dohodka in je v mednarodni menjavi Jugoslavije udeleženo s kar 24 odstotki. V okviru blagovne menjave med Avstrijo in Jugoslavijo znaša delež slovenskega gospodarstva že 36 odstotkov in še narašča.
Prizadevni ravnatelj novega slovenskega centra na Dunaju Otmar Kotnik načrtuje v enem letu okrog 8-10 kulturnih prireditev, literarnih večerov, likovnih razstav, predstavitev novih slovenskih knjig in drugo. V kulturnem centru Domus Slovenica bodo našli svoj dom ne le umetniki iz matične Slovenije, temveč tudi iz zamejstva. iz Trsta, Gorice ali Celovca — in seveda z Dunaja. Na vrhunskih koncertih bo med drugim pela Marijana Lipovšek. V načrtu so tudi znanstvena posvetovanja. Dunajski slovenski center bo mentor slovenske umetnosti, kulture in znanosti. V sedanjem kriznem času želi slovensko gospodarsko podpirati slovensko kvalitetno u-stvarjalnost doma in po svetu —• ne glede na meje in družbene oblike. Vendar bodo v dunajskem Slovenskem domu občasno predstavili tudi kulturne dosežke drugih jugoslovanskih narodov in k sodelovanju pritegnili avstrijske in mednarodne umetnike, saj je Domus Slovenica predvsem povezovalno slovensko središče z mednarodno razvejanimi načrti.
Dne 17. maja so v sklopu prireditve o turistični ponudbi Slovenije, ki so jo imenovali »Odkrivajmo sončno stran Alp«, predstavili nova slovenska mednarodna kulturna prizadevanja, ki jih še posebno signalizira podeljevanje literarnih nagrad v podzemski kraški jami Vilenica. Posebna žirija je prvi dve nagradi podelila s slovenskimi duhovnimi in narodnimi prizadevanji živo povezanima pisateljema Italijanu Fulviu Tomizzi (leta 1986) in Avstrijcu Petru Handkeju (leta 1987). O poslanstvu, oziroma mednarodnem povezovalnem signalu Vilenice (letošnjo nagrado bodo podelili septembra) so na Dunaju spregovorili glavni pobudniki prizadevanja za povezovanje slovenske književnosti z izročilom srednjeevropske duhovne dediščine od Baltika do Balkana, ki mu je že od nekdaj — kljub političnim cenzuram — živo zapisana slovenska narodna kultura. V razgovoru so sodelovali glavni pobudnik nagrad v Vilenici Veno Taufer, predsednik društva slovenskih pisateljev Rudi Šeligo, kritik in esejist Andrej Inkret, urednik »Nove revije« Dimitrij Rupel, koroški rojak in graški univerzitetni predavatelj dr. Erik Prunč ter tržaški zgodovinar dr. Jože Pirjevec. Opozorili so na nova slovenska duhovna prizadevanja: na odprtost, liberalnost in demokratičnost ter vključevanje v srednjeevropski duhovni prostor. Skoda, da je bila visoko kvalitetna prireditev slabo obiskana. Tozadevno bodo prireditelji morali aktivneje vabiti v novi dunajski slovenski dom.
Predsednik Mikulič je bil na Japonskem
Zapis ob nizu prireditev v počastitev Juliusa Kugyja
Videmska Cerkev uradno priznava rabo slovenščine
V nedeljo, 22. maja, se je zaključila sinoda videmske nadškofije, ki je trajala pet let. V tem času je približno deset tisoč ljudi poglabljalo številne probleme sodobnega življenja in odmeve ter posledice družbenih pojavov v pastoralnem življenju v videmski nadškofiji. Že to dejstvo kaže, da se je velika večina vernikov temeljito pripravljala na ta dogodek. Dekanijski delegati, duhovniki in laiki so v tem času imeli štiri zasedanja, ki se jih je udeležilo kakih 400 ljudi. Udeleženci so bili razdeljeni na komisije, te so imele skrb, da poglobijo nekatera vprašanja glede vere in njenega oznanjevanja. Slovenski verniki in duhovniki v videmski nadškofiji so z veliko skrbjo sledili predvsem tisti komisiji, ki ji je bila dodeljena skrb, da razčisti in utemelji v verskem življenju rabo materinščine, tako slovenskega kot furlanskega in nemškega jezika. Prvič se je zgodilo, da je škofijska sinoda posvetila tako veliko pozornost vprašanju rabe slovenščine v Cerkvi. To zanimanje za materinsko besedo se je odražalo tudi med priložnostno službo božjo med sinodo in še posebej med zaključnimi slovesnostmi. Marino Qualiz-za, ravnatelj Višje teološke šole v Vidmu, je v intervjuju za radio Trst A poudaril, da sta prav uveljavitev in prisotnost teh jezikov velika novost te sinode. Na zasedanjih sicer ni bilo prisotnih veliko slovenskih delegatov, a pozitivno je bilo dejstvo, da so bili vsi, tako slovenski kot furlanski predstavniki, zavzeti za uveljavitev tako slovenščine kot tudi furlanščine in prav ta vzajemnost je bistveno pripomogla, da so delegati složno nastopali glede tega vprašanja in lahko vplivali na zadržanje videmske Cerkve glede furlanščine, slovenščine in nemščine.
Glede zaključkov sinode je msgr. Marino Qualizza bil mnenja, da bodo goto-
V torek, 31. maja, je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah predavanje o delovanju zavoda »Mediocredito Regionale«. Srečanje je za svoje kliente organiziral Upravni odbor Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Predaval je odgovorni za novi tržaški urad finančne družbe Mediocredito Regionale dr. Franco Mucchino, ki je prisotnim spregovoril o možnostih poslovanja s FRIE (Fondo di Rotazione per le Iniziative Eco-nomiche). Povedal je, kdo vse ima pravico (obrtniška, trgovska in industrijska podjetja) zaprositi za srednjeročna posojila po ugodnih obrestnih merah in kakšen je postopek za prejem posojil in njih uporabo in o jamstvih, ki so za to potrebna.
V drugem delu predavanja se je dr. Mucchino zaustavil o posojilih Sklada za Trst (Fondo Trieste), njih višini in uporabi. Končno je spregovoril o zakonu z dne
28.XI.1965 št. 1329, ki je bolje poznan kot
Ob 130. obletnici rojstva planinca in planinskega pisatelja Juliusa Kugyja bo Skupina 85 od 2. do 4. junija imela vrsto prireditev. Pokroviteljstvo nad to pobudo je prevzela tržaška občina, sodelovale pa bodo še naslednje ustanove: Italijanski alpinistični klub, tržaška sekcija Societa Alpina delle Giulie, Državna ljudska knjižnica iz Trsta, tržaški Mestni gledališki muzej »Schmidi«, tržaški Mestni naravoslovni muzej, mestna knjižnica »Attilio Hortis«, »Oesterrei-chischer Alpenverein« iz Beljaka in Planinska zveza Slovenije.
Julius Kugy se je rodil v tržaški trgovski družini 19. julija leta 1858. Oče Pavel je bil Korošec, doma iz kraja Pod Lipo, mati Julija pa je bila najstarejša hči pesnika Jovana Vesela - Koseskega. V Trstu je Kugy dovršil nemško osnovno šolo in gimnazijo, kjer je maturiral leta 1876, leta 1882 pa je na Dunaju doktoriral iz prava. Čeprav je bil praktikant na tržaškem sodišču, se je po očetovi smrti z bratom Pavlom posvetil domačemu podjetju.
Ko je bil v sedmi gimnaziji, se je zanj začela velika ljubezen do gora. Tega leta se je namreč prvič povzpel na Triglav. To so bila tudi leta, ko se je začel aktivno zanimati za botaniko in še posebej za gorsko cvetje.
Sistematično je Julius Kugy odkrival Julijce in je do leta 1912 opravil vsaj 50 prvenstvenih vzponov. Iskal je nove dostope in smeri, poskušal zimske vzpone in zbrane podatke objavljal v svojih knjigah in najrazličnejših, v glavnem nemških, strokovnih publikacijah. Pri teh vzponih so Kugyja skoraj dosledno spremljali v glavnem slovenski vodniki: Andrej Komac, Jože Komac, Anton Tožbar, Anton Ojcinger in drugi. O njih je pisal v svojih knjigah. Ob Julijcih je Kugy opravil celo vrsto vzponov tudi v Zahodnih Alpah.
Svoje življenje pa je Julius Kugy posvetil tudi glasbi. Tako je bil glasbeni vodja nemškega kulturnega društva »Schil« v Trstu. V Trstu je bil znan tudi kot organist in ustanovitelj mešanega pevskega zbora »Palestrina«. Sam je tudi kupil orgle za armensko katoliško cerkev v Ulici Giustinelli, da bi tam lahko orglal.
»zakon Sabatini«. Natančno je pojasnil, kaj zakon predvideva, kdo se lahko okoristi z ugodnostmi, ki jih ta predvideva, in obrazložil postopek, ki je potreben za prejem posojil.
Po predavanju se je razvila zanimiva razprava, v katero so s svojimi vprašanji posegali prisotni, ki so želeli prenekatero pojasnilo o obravnavani temi; še posebno so se zanimali o višini obrestnih mer za podeljena posojila. Prav tako so bili vsi mnenja, da so takšna strokovna predavanja za naše obrtnike, trgovce in podjetnike zelo koristna.
Vsakdo, ki bi rad izkoristil možnost za ugodna posojila, se lahko za podrobnejša pojasnila obrne (v uradnih urah) do odgovornih funkcionarjev Hranilnice in posojilnice na Opčinah.
(Ropet)
Veliko svojih bogatih življenjskih izkušenj je Kugy zelo posrečeno opisal v številnih knjigah. Mnoge so tudi prevedene v slovenščino in predstavljajo odlične primere planinske književnosti. Kugyjeve knjige namreč niso samo planinski dnevniki. Kot ugotavlja slovenski pisatelj in ljubitelj gora France Avčin, je za Kugyja značilna: »eleganca stila, visoka kultura, globoka poezija, zraven pa ostra kritičnost pa dostojanstveni, blagohotni humor vsake strani mu dajeta svojstven pečat, nedosežno višino«.
Skupina 85 nam s svojo pobudo omogoča, da bomo ponovno odkrili tega zaslužnega moža. V četrtek, 2. junija, bodo v prostorih Državne ljudske knjižnice v Ulici Rimskega gledališča v Trstu, ob 17.30, odprli dokumentarno razstavo o Ku-gyju. Naslednjega dne, 3. junija, bodo v dvorani Baroncini v Ulici Trento, ob 16.30 priredili okroglo mizo o osebnosti in delu Juliusa Kugyja, v soboto, 4. junija, pa Skupina 85 prireja društveni izlet v Trento z vodenim obiskom botaničnega vrta Juliana in Trentarskega etnografskega muzeja.
SPOMINSKA SVEČANOST
NA PROSEKU
V nedeljo, 29. maja, je bila spominska svečanost pri proseški železniški postaji pred spomenikom desetim talcem, ki so jih umorili nacisti pred 44 leti. Uvodno besedo je imel predsednik krajevne sekcije Vsedržavnega združenja partizanov Italije Mario Briščik, ki je podčrtal, da je plemenit vzor takratnih žrtev v opomin za vse ostale, ki se morajo boriti še danes za temeljne pravice. Omenil je tudi nujnost zagotovitve pravic slovenski manjšini. Senatorka Jelka Grbec je svoj govor razširila na vsedržavno razsežnost in se tudi povezala na nujnost po odobritvi zaščitnega zakona. Podpredsednik pokrajinskega vodstva AN PI-VZPI Agostino Zerilli je podčrtal pomembnost sožitja in prijateljstva v znamenju in dediščini skupnega boja. Svečanosti se je udeležil tudi jugoslovanski konzul Tone Pogačnik. Z žalostinko in partizanskima pesmima je nastopil pevski zbor Vasilij Mirk. Nastopila je tudi proseška godba.
PRAZNIK ČEŠENJ V MAČKOLJAH
Praznik češenj je za Mačkolje na Tržaškem že dolgoletna tradicija, značilno za to prireditev pa je, da ima poleg prijetne družabnosti vselej tudi kulturno dimenzijo. To se je spet pokazalo tudi na letošnji prireditvi.
Oblikovalci kulturnega sporeda so bili tokrat: otroški in dekliški zbor »Slovenski šopek« iz domačega kraja, župnijska glasbena šola prav tako iz Mačkolj, moški zbor »Fran Venturini«, folklorna skupina iz Trebč in harmonikarski ansambel »Sinthe-sys 4«, ki ga vodi Klavdij Furlan. Številne goste je na uvodu pozdravil predstavnik prosvetnega društva »Mačkolje«, Andrej Smotlak, ki je poudaril pomen praznika za tradicionalno slovensko povezanost, pri tem pa je spomnil tudi na upravičeno pričakovanje naše narodnostne skupnosti glede priznanja pravic. Za prijazno razpoloženje je potem še pozno v noč igral priljublejni ansambel »Taims«.
dalje na 8. strani ■
0 posojilih po ugodnih obrestnih merah
ZASEDANJE ZDRUŽENJA
EVROPSKIH OBČIN V VIDMU
Pred kratkim je bilo v Vidmu redno zasedanje Združenja evropskih občin in dežel (AICCRE) za deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Predsednik Donada je v svojem u-vodnem poročilu podal obračun dosedanjega delovanja in omenil razne bližnje pobude, med drugim organizacijo zborovanj na temo evropskega združenja, ki bodo v jesenskem času. Obenem so člani vodstva poročali o raznih načrtih in pobudah tega pomembnega organizma. Član izvršnega odbora AICCRE, goriški občinski odbornik A. Bratuž je med drugim priporočil tudi vključitev manjišnske tematike na dnevni red teh zborovanj, kar so prisotni soglasno sprejeli.
Prve dni junija je na programu evropsko zborovanje te zveze v Glasgowu na Škotskem.
MARIJIN KONCERT V ŠTANDREŽU
Na binkoštno nedeljo je bil na pobudo Združenja cerkvenih pevskih zborov v Gorici lep koncert Marijinih pesmi, ki se je uvrstil v praznovanje Marijinega leta. Na koncertu je v polno nabito štandreški prostorni in s Kraljevimi freskami bogati cerkvi nastopilo sedem cerkvenih pevskih zborov iz Goriške. Mladinski zbor iz Štandre-ža, dekliški zbor iz Števerjana, mešani zbor iz Štandreža, mešani zbor iz Podgore, mešani zbor Rupa-Peč, mešani zbor iz Pevme in moški zbor Mirko Filej — vsi ti so sooblikovali nedeljski koncert, na katerem so z uspehom in okusom izvajali skladbe slovenskih nabožnih skladateljev. Prav s tem so lepo počastili Marijino leto, obenem pa tudi pokazali in dokazali, da slovenska cerkvena, zlasti zborovska glasba razpolaga z velikim bogastvom tovrstne vokalne literature. Priznanje gre tudi ZCPZ, ki s tem izpolnjuje svoje pomembno poslanstvo za ohranitev in širjenje naše zborovske, posebej nabožne glasbe.
USPEL KONCERT V GORICI
V sredo, 25. maja, je bil v čudoviti in umetniško kar se da primerni (morda ne vedno tako v akustičnem smislu) cerkvi sv. Karla lep komorni koncert baročne glasbe, ki so ga izvajali Dunja Spruk (sopran), Tomaž Lorenz (violina) in Maks Strmčnik (čembalo). Koncert je organiziralo SKPD Mirko Filej v Gorici.
Ob polni udeležbi pazljive in glasbeno zainteresirane publike so člani ljubljanske baročne skupine predvajali dela W. de Fe-scha, H. Purcella (angleškega Bacha), Jakoba F. Zupana, G. F. ITandla, Jana V. Sta-mitza, D. Buxtehudeja in J. S. Bacha. Izvajana dela so nedvomno sestavljala enovito in kar se da zaokroženo podobo glasbenega ustvarjanja baročnega in prvega klasicističnega obdobja. Pri vsem tem so lepo izstopali fino sopransko izvajanje, in-cizivna vloga violinista in trdna ter mestoma solistična vloga čembalista. Nedvomno je bil celotni koncertni program tako po umetniški izbiri kot po izvajalski plati na zavidljivi ravni. Posebno priznanje gre gorikemu društvu - organizatorju, ki s tem med našim občinstvom utrjuje pomen glasbenega poustvarjalnega dela, zlasti slovenskih umetnikov in virtuozov.
Pomembna slovesnost na Sveti gori
Na Sveto goro pri Gorici je v nedeljo,
29.	t.m., kljub dežju poromalo veliko število slovenskih, italijanskih in furlanskih vernikov. Velika večina se je peš odpravila iz Solkana ali od Prevala do božjepotne cerkve na Skalnici, da bi se udeležila med-škofijskega romanja, ki je potekalo pod geslom »Verniki ob meji — pričevanje ljubezni in miru v luči svetogorske kraljice«. Romanje sta vodila koprski škof Metod Pirh in goriški nadškof Anton Vital Bom-marco.
V cerkvi so se še pred začetkom svete maše vrstile molitve in pesmi v slovenščini in italijanščini, kar pa ni zvenelo nasilno, ampak je odgovarjalo vzdušju, ki ga je hotelo vzpostaviti to medškofijsko romanje.
Verski obred se je začel s slovesno procesijo kakih 40 duhovnikov in obeh škofov, ki so ob prazničnem ljudskem petju šli do glavnega oltarja. Kot gostitelj je prvi v italijanščini pozdravil svojega sobrata in duhovnike ter zbrane vernike koprski škof msgr. Pirih. Sledil je slovenski pozdrav goriškega nadškofa Bommarca, ki je med drugim zaželel, da bi s pomočjo svetogorske Matere božje »znova našli pot k edinosti med slovenskimi in italijanskimi prebivalci, ki živimo ob tej državni meji«. Goriški nadškof je tudi vodil slovesni mašni obred ob somaševanju koprskega škofa Piriha in ostalih duhovnikov.
Oba škofa sta v svojih nagovorih poudarila pomen verskega srečanja na Sveti gori. Goriški nadškof je o tej božji poti dejal, da je to »postojanka v obrambo krščanskih vrednot, ki so nad vsakršnim nacionalizmom«. Podobno misel je izrazil tu-
j di koprski škof Pirih. Med drugim je de-jjal: »Morda se komu vzbujajo dvomi, da vse to, kar delamo, ni iskreno, da so samo | lepe besede brez pravih sadov kot že tolikokrat. Marija naj nas reši skušnjave na-rejenosti, zgolj zunanjosti, nezdravega nacionalizma in medsebojnih predsodkov in naj nam da moči, da se bomo zanimali, da bomo študirali ter znali občudovati in spoštovati bogastvo skupne in lastne duhovnosti ter zgodovine«.
Slovensko, italijansko in furlansko branje beril, molitve, prošnje in petje v vseh treh jezikih ter latinščina v ključnih delih maše, vse to je ustvarilo enkratno zvočno barvitost in vzdušje, ki naj bi pomagalo, da bi udeleženci sledili besedam koprskega škofa Metoda Piriha, »naj vsak narod iz svojega kulturnega in verskega bogastva daje drugemu narodu in sprejemajmo drugi narod v njegovi posebnosti. Tako bomo ustvarili novo, evangeljsko, drugačno prihodnost v duhu prijateljstva, bratstva, sodelovanja, sožitja in miru«.
Slovenska skupnost je vložila kandidatne liste za deželne volitve v vseh petih volilnih okrožjih Furlanije Julijske krajine. Vložene so bile tudi kandidatne liste za pokrajinske volitve v Gorici in Trstu ter za občinski svet v Trstu. Na Tržaškem je prvi kandidat za deželo župan iz Nabrežine Bojan Brezigar, ki kandidira tudi v Gorici. Prvi kandidat za občinske volitve v Trstu je prof. Aleš Lokar; za pokrajino pa spet kandidira prof. Zorko Harej, dosedanji po-i krajinski odbornik.
Razprava	o	občinskem
Na dnevnem redu zadnjih številnih za-1 sedanj goriškega občinskega sveta je bila! razprava o proračunu za leto 1988. To je gotovo glavna politična razprava v letu, ko se pregleda opravljeno delo in se načrtuje delo za bodoče. Prav zato so tudi svetovalci vseh političnih skupin, ki so zastopane v svetu, posvetili razpravi veliko pozornost.
Sam proračun za tekoče leto in širši za triletje 1988-90 spremlja obširno županovo poročilo. V njem podaja dr. Antonio Sca-rano glavne značilnosti upravno-politične-ga delovanja goriške občine. Dotika se tudi problema slovenske manjšine in se zavzema za sprejetje zaščitnih norm.
Predstavniki posameznih strank so v svojih posegih na široko osvetlili dosedanje delo občinske uprave in se še posebej zaustavili ob važnejših temah, ki sodijo v petstrankarski sporazum med DC, PSI, PSDI, SSk in PRI. To še zlasti, ker je prišlo prav nedavno do rešitve znane delne občinske krize in ker je sedanje obdobje pravzaprav že čez polovico tega mandata (1985-90). Med svetovalci, ki so posegli v obširno in razvejano diskusijo, je bil tudi načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti dr. Damjan Paulin. Ta je pričel svoj nastop v slovenskem jeziku v želji, da se prizna enakopravnost obema jezikoma v delovanju občinskih organov. Nato je po-
svetil lep del svojih izvajanj problematiki slovenske manjšine v goriški občini. Se zlasti se je Paulin zaustavil ob vprašanju šolstva in kulture. Tako je pozitivno ocenil začetek gradnje novega slovenskega šolskega centra v južnem delu mesta, kot je izhajalo iz nedavnega sklepa občinske u-prave. Ni pa še povsem zadovoljivo stanje nekaterih osnovnošolskih poslopij za naše šole. Svetovalec SSk je predvsem izrazil nekaj potreb v kulturni politiki občine, ki naj bo vedno bolj prisotna tudi pri našem kulturnem življenju. Paulin se je nadalje pomudil pri prispevkih javnih uprav — zlasti deželne — za kulturna društva slovenske manjšine, ki gotovo ne ustrezajo stvarnim potrebam. Končno se je predstavnik Slovenske skupnosti zaustavil pri nekaterih gospodarskih vprašanjih.
Občinski svet je medtem že odobril letošnji proračun. Svetovalec SSk je v glasovalni izjavi še osvetlil zakonski osnutek Ssk za zaščito manjšinskih pravic, potem ko so nanj padle nekatere kritike.
—o—
Jugoslovanska zvezna vlada je odobrila vrsto ukrepov, ki naj omogočijo postopno reševanje gospodarske krize v državi. Dinar je bil razvrednoten za 23,9 odstotka, podražila pa se je vrsta izdelkov, med drugim se je zvišala cena goriva.
IZ KULTURNEGA ŽIVLIENIA
Srečanje pisateljev v Brezah pri Beljaka
V koroških gorah nad Beljakom, v lepi vasici Breze-Fresach, so se letos med 12. in 15. majem že sedemnajstič zbrali pisatelji iz številnih zahodnih in vzhodnih evropskih držav. Srečanje v Brezah, ki zrcali politično in ideološko razko-sanost povojne Evrope, je kljub tej mednarodni politični usodi že zdavnaj postalo razpoznavni znak kritičnega in razumnega sporazumevanja ob upoštevanju človeških različnosti v okvirih človečanske solidarnosti.
Letošnje srečanje je bilo tematsko zelo raznoliko in vendar istočasno kot iz enega kosa. Vse referate je kot rdeča nit prepletala zavezanost moralnim in etičnim razsežnostim pisanja. 2e v uvodnem predavanju je Werner Liersch iz Nem-
XXIII. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA ’ 8 8
2., 3. in 4. septembra 1988 Park Finžgarjevega doma, Opčine, Narodna ulica 89
Petek, 2. septembra, ob 17. uri: Predstavitev predavateljev letošnje »Drage«; ob 17.30 Manjšinstvo z evropske perspektive. Kakšna so pričakovanja petdeset milijonov manjšincev naše celine. Govori znan slovenski javni delavec.
Sobota, 3. septembra, ob 16. uri: Slovesna otvoritev, nato: Glas od Donave na slovenski tribuni. Tradicija in ideologija v usodi srbskega naroda v XX. stoletju, v prikazu renomiranega književnika. Po predavanju diskusija.
Nedelja, 4. septembra, ob 10.30: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem? Ob 100-letnici goriške revije »Rimski katolik« poskus novega ovrednotenja primorskega misleca, škofa in narodnjaka dr. Antona Mahniča. Govori priznan strokovnjak. Po predavanju diskusija in kosilo; ob 16. uri: Kam plovemo. Za ekologijo duha v slovenskem kulturnem prostoru, zajetem v njegovem zgodovinskem in psihološkem trenutku. Govori slovenski kulturnik. Po predavanju diskusija, zaključek, družabnost. Nedeljsko službo božjo bo ob 9. uri v parku na prostem opravil tržaški škof Lorenzo Bellomi.
DSI — TRST
ške demokratične republike spregovoril o etični zadolženosti literature v svetu, v katerem so »moralna vprašanja nemoderna«. Znani švicarski avtor kriminalnih in špionažnih romanov Peter Zeindler je predstavil srhljivo tematiko tega lažjega literarnega žanra kot splet nevarnih intrig, prevar in zlorab v politični maškaradi, v kateri pristna človečanost ni zaželena. Tako je tudi ta referat o pravzaprav trivialnem literarnem področju sprožil vrsto moralnih vprašanj. Razvnela se je dokaj živahna diskusija, ki pa se je sprevrgla v dvoboj med pisatelji iz Nemške demokratične republike in Zvezne republike
Nemčije, saj je vzhodnonemški avtor Eberhard Panitz očital zahodnim pisateljem nič manj in nič več kot netenje »hladne vojne«, kar da prihaja posebno do izraza v zahodnonemških špijo-nažnih romanih. Menil je, da se ti vmešavajo v notranje zadeve Nemške demokratične republike in skušajo oslabiti ustroj držav vzhodnega bloka. Zahodni pisatelji so takim ideološkim zožitvam ugovarjali in zahtevali svobodno izražanje mnenja. Poleg tega so menili, da skušajo vzhodnonemški kolegi iz muhe narediti slona, saj vsebino kriminalnih in špionažnih romanov obravnavajo, kot da bi šlo za izjave »uradnih politikov in državnih ustanov«.
Posebno zanimivo je bilo predavanje zahod-nonemškega satirika in stalnega sodelavca znanega hamburškega tednika »Die Zeit« Wolfgan-ga Eberta. Na duhovit način je govoril o vedno zanimivi in vznemirljivi temi, ali si satira pri razkrinkavanju človeških in družbenih nepravilnosti lahko vse dovoli. Ebert je na primeru svojega življenja prikazal karakterističen del splošne nemške in evropske usode v času nacionalno-socialistične diktature in v sklopu prisil najrazličnejših ideoloških sistemov 20. stoletja. Tudi ta referat je sprožil vrsto etičnih in moralnih vprašanj in izzvenel v odločen klic po človeško in družbeno odgovornih obeležjih literarnega u-dejstvovanja.
Madžar Gyorgy Timar je razčlenil podobo vedno prisotnih slabih in dobrih človeških lastnosti v vseh obdobjih literarnega razvoja od antike do Diirrenmatta in sodobnosti. Nemško pišoči koroški pisatelj Gernot Ragger je govoril o eni osnovnih tem književnosti, o smrti v literaturi. Mladi pisatelj je v Celovcu nedavno izdal svoj prvenec, roman »Ferdi«, v katerem je opisal umiranje in smrt svojega strica. V predavanju je omenil tudi knjige »Blaga smrt« francoske pisateljice Simone de Beauvoir, »Josef umira« Ulle Berkevvicz in »Nesreča brez želja« Petra
Na Dunaju je v založbi »Editiones Veneti« (izdaja Ivan Tomažič) izšla knjiga »Unsere Vorfa-hren - Die Veneter« (Naši predniki - Veneti), ki sta jo napisala Jožko Savli in Matej Bor. Dejansko gre za razširjeno izdajo že objavljenih študij iz leta 1985 v slovenščini. Tokrat pa so novi pogledi na slovensko in evropsko zgodovino prikazani s to knjigo tudi nemško govoreči javnosti.
Poleg obeh avtorjev sodeluje v knjigi z obsežnim prispevkom o odmevih na prva dognanja in odkritja o praslovanskem ljudstvu Venetov in njegovi ostalini pri Slovencih tudi izdajatelj I-van Tomažič, nadalje univ. prof. Nikčevič iz Titograda ter prof. Pešič iz Beograda, poleg krajših omemb in vesti.
Knjiga je na ta način postala kar napeto branje, kljub njeni strokovnosti. Pred bralcem razgrne povsem nova gledanja na začetke evropske omike, ki so jo razširili po 13. stol. pr. Kr. nosilci kulture žarnih grobišč.
Za 17. junij je ob 19. uri napovedana pred-
Handkeja. V zadnjem referatu je vodja literarnega odseka koroškega oddelka avstrijskega radia in televizije Fred Dickermann opisal položaj literature v sodobnih elektronskih medijih, še posebej pa v radiu. S tem je izzval zanimivo diskusijo o vrsti aktualnih, a istočasno tudi praktičnih in konkretnih vprašanj o pisateljevanju v današnjem tehnološko visoko razvitem času.
Pisateljskega srečanja v Brezah so se udeležili pisatelji iz Zvezne republike Nemčije, Nemške demokratične republike, Švice, Luksemburga, Italije, Francije, Madžarske, Poljske, Češkoslovaške, Jugoslavije in Avstrije. Številčno dobro so bili kot vedno zastopani slovenski pisatelji. Iz matične Slovenije so prišli Bogdan Pogačnik, France Filipič in Jaro Dolar, z Dunaja pa Milena Merlak in Lev Detela. Slovenski pisatelji so na veliko sodelovali v diskusijah o moralnih vpra-
Beri - širi - podpiraj
"IMOVI LIST«
šanjih pisanja tudi z zgledi iz slovenske literarne zgodovine. Premalo pa je prišlo na srečanju do izraza, da na Koroškem ne ustvarjajo le nemško pišoči avtorji, temveč vrsta slovenskih pesnikov in pisateljev. Bogdan Pogačnik je o tem hotel povedati nekaj besed, a se je potem umaknil. Vsekakor bi pa bilo prav, da bi v Brezah, kamor prihajajo tudi lužinškosrbski in drugi manjšinski pisatelji, bolj prisluhnili slovenski lepi besedi na Koroškem. Upoštevanje človeških različnosti v okvirih človečanske solidarnosti je namreč na sploh ena osnovnih značilnosti zdaj že tradicionalnih pisateljskih srečanj v Brezah, ki jih vsa leta prizadevno vodi predsednik koroške pisateljske zveze prof. Walther Nowotny.
Lev Detela
SMRT NEMŠKEGA NOBELOVCA
Po krajši bolezni je v starosti 81 let umrl v Berlinu nemški znanstvenik Ernst Ruska, Nobelov nagrajenec za fiziko v letu 1986. Pokojnik se je rodil v Munchnu, kjer je tudi diplomiral iz fizike. Leta 1933 je dosegel doktorat na berlinski univerzi.
stavitev knjige dunajski javnosti. Predstavitev bo v znani Palais Palffy (Josefsplatz 6, 1010 Wien), sodeloval pa bo s celovečernim koncertom tudi poznani Slovenski oktet.
Ne glede na to, da so prve objave o Venetih kot naših prednikih zanesle dokajšnja nesoglasja v slovenske akademske kroge, pomeni izdaja Venetov v nemščini kulturni dogodek prve vrste. Predvsem še zato, ker so doslej odnose med nemško in slovensko govorečimi sosedi, kljub vsej dobri volji po medsebojnem razumevanju, bremenile ideološke ostaline iz polpreteklega, nacionalno in nacionalistično usmerjenega obdobja. Ostaline, ki doslej niso bile preverjene in razčiščene in so se odražale predvsem v splošnem prepričanju o nemški nadvrednosti in slovenski manjvrednosti.
Knjiga obsega v celoti 408 strani z več ilustracijami in je vezana. Cena je 380 šilingov (DM 55, sfr. 45) oz. protivrednost, poštnina vključena, in se naroča pri: Editiones VENETI, Bennogasse 21, 1080 Wien, Austria.
»Veneti« v nemščini
Redčenje plodov pri breskvah
Redčenje plodov pri bresvah je nepogrešljivo dopolnilo rezi, če hočemo doseči primerno količino, predvsem pa debelino plodov. Redčenje, opravljeno pravočasno, zagotavlja zaželeno debelino plodov, izrazitejšo obarvanost, zgodnejše in bolj enotno dozorevanje, boljšo kakovost mesa, večje število rodnih brstov za prihodnje leto, boljšo olesenitev enoletnih mladic in boljšo prehranjenost vsega drevesa. Če mladice dobro olesenijo, so odpornejše proti zimskemu mrazu, vetrovom in boleznim.
Na vsaki rodni veji ali majski kitici pustimo toliko plodov, kolikor jih vejica lahko prehrani s svojo listno površino. Vsak plod potrebuje za normalen razvoj 30 do 40 zdravih listov. Redčenje prilagodimo cvetenju in sorti, in sicer redčimo 30 do 40 dni po cvetenju, takrat ko dosežejo mladi plodiči debelino lešnika ali oreha in začno koščice kosteneti. Ne smemo pa redčiti pred fiziološkim trebljenjem v maju. Prezgodnje redčenje namreč lahko škoduje, ker je lahko naravno odpadanje plodov v posameznih letih močnejše. V takem primeru redčenje ni potrebno. Pri zgodnjih sortah, nagnjenih k pokanju koščic, prezgodnje redčenje to pomanjkljivost še poveča. Ob prepoznem redčenju pa odrežemo s plodovi preveč nakopičenih hranilnih snovi.
Vsak sadjar, ki pozna nasad in drevesa, si lahko določi pravi čas redčenja, če oceni nasad glede starosti, razvoja in sposobnosti plodnosti.
Najprej odstranimo vse drobne, v razvoju zaostale plodiče, dvojčke, od mraza in škodljivcev poškodovane plodove in plodiče, ki so na koncu poganjkov zlasti pri mladih drevesih, katerim še vzgajamo o-grodne veje. Pustimo vse tiste plodove, ki so pri drobno plodnih sortah oddaljeni 10 do 15 cm, pri debeloplodnih pa 15 do 20 cm. Na plod pustimo 30 listov. Če je vejica dovolj bujna in močna, lahko tu pa tam
pustimo dva plodiča skupaj. Na šibkih, kratkih poganjkih pustimo le po en plod. To velja tudi za majske kitice. Čim šibkejša je rast drevesa in čim močnejši je nastavek, tem več plodov odstranimo. Pred redčenjem opravimo poskusno redčenje s štetjem. 7 do 8 let staro bujno, zdravo, dobro pognojeno in pravilno obrežno drevo v obliki kotla ali palmete nam lahko da tudi do 60 kg breskev.
Če upoštevamo, da bo tehtal vsak plod 200 g, pri zgodnjih sortah je teža manjša, mora po redčenju ostati na drevesu 300 plodov, pred redčenjem jih je bilo skoraj trikrat toliko. Pregoste plodove razredčimo, ostale pa preštejemo. Ko ugotovimo, da je ostalo na drevesu dovolj plodov, redčimo na drugih drevesih brez štetja. Lahko pa preštejemo breskve le na eni veji in potem preračunamo za celo drevo. Ročno redčenje je zelo zamudno, terja več kot 100 ur dela na hektar in močno obremenjuje ceno. Opravljeno pa mora biti v sila kratkem času ob primerni debelini plo-dičev.
Redčenja s hormonskimi pripravki so dala ponekod boljše, drugod slabše rezultate, odvisno od bioloških in podnebnih dejavnikov v času preizkušnje. Vse sorte se pri škropljenju z istim sredstvom ne vedejo enako. Za srednje pozne in pozne sorte je obetaven ethrel, za zgodnejše pa 3 CPA. Najustreznejši čas škropljenja je 20 do 30 dni po cvetenju ali ko seme v plo-dičih doseže dolžino 10 do 12 mm in z različnimi koncentracijami. V Italiji ethrel priporočajo v koncentraciji 3 g na 100 1 vo-1 de in to 35 do 45 dni po vrhuncu cvetenja. Naši poskusi z ethrelom so pokazali, da je za srednje zgodnje do pozne sorte primerna koncentracija 2 do 3,5 gr na 100 1 vode, ko so plodiči debeli 10 mm. Vsa kemična sredstva so pokazala pomanjkljivosti, zato so v ZDA in drugod začeli uporabljati mehanične priprave za redčenje. To so na-
prave za stresanje vej, ki jih poganjajo kompresorji, pnevmatski ličarji v obliki glavnika ali veliki vibratorji, ki stresajo celo drevo.
Ko si s pravočasnim redčenjem zagotovimo dovolj pridelka, moramo s škropljenjem, dognojevanjem z dušikom in skrbni letni rezi, posebno kjer je bila med cvetenjem pozeba, zagotoviti kakovost sadja.
Z.T.
—o—
NEREŠENA
ŠOLSKA PROBLEMATIKA
Pogajanja za obnovitev delovne pogodbe šolnikov niso prinesla obetanih sadov. Vlada ponuja 200.000 lir čistega mesečnega poviška v treh letih (v vsoti ni všteta inflacija). Šolnikom napovedujejo celo razne bremenitve (postali naj bi pravi birokrati) in krčenja delovnih mest, že sedaj skušajo onemogočiti njihove prihodnje sindikalne akcije.
Drugače se ni nič spremenilo, čeprav se o šolski reformi govori že desetletja, čeprav so šolniki že konec prvega štirimeseč-ja opozorili javnost in oblasti na zanemarjeni položaj šolnika in zanemarjeno šolsko stvarnost. Zato so bojkotirali redovalne konference na srednjih šolah oziroma niso oddali zapisnikov na osnovnih šolah.
Sindikat slovenske šole — Tajništvo Gorica — potrjuje bojkot ocenjevalnih sej in izpitov (na trgovskih zavodih naj bi se kvalifikacijski izpiti začeli v tem tednu) do novih premikov.
SI
Tudi italijanska vlada je sprejela nekaj ukrepov, ki naj v treh letih odpravijo oziroma znatno zmanjšajo javni primanjkljaj. Delavci se bodo odslej upokojili pri 65. letu starosti, na področju zdravstva bodo strože uporabljali tako imenovani »ti-cket«, občinske uprave bodo uvedle nove davke, država bo prodala nekaj svoje imo-vine (gre predvsem za nepremičnine) in bo pritisnila na davčni vijak.
LEV DETELA	Dunajski	valček
221 za izgubljeno preteklost
| Roman desetih srečanj in pričakovanj
Ko sem kolovratil po že precej praznih večernih dunajskih cestah in se je za Kahlenbergom nalahno pobliskovalo daljno neurje, sem premišljeval, zakaj me je ob slovesu tako zaneslo, da sem Ani Mariji sporočil tako bodrilne besede. Zdaj sem menil, da ne more prav nič v resnici opravičiti mojega optimizma. Le od kod sem ga vzel? Večina izkušenj z usodami uživalcev mamil pove svoje. In stari rek pravi, da se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne. Po drugi strani pa mi je neki notranji glas prišepetaval, da pri primeru grofičinega sina še ni vse izgubljeno ... Mati se kot levinja bori za svojega otroka. S tolažbo in vzpodbudno voljo ji pomaga brat duhovnik ... In tu so zdravniki in strokovnjaki, ki s pomočjo sodobnih psiholoških in medicinskih ugotovitev storijo, kar morejo. Mislil sem si, da je to dobro zavezništvo, ki ga ne smem podcenjevati.
Zamišljeno sem stopal skozi veliko mesto. Vsepovsod v večnadstropnih hišah so se prižigale ali ugašale luči. Svetloba in tema sta se spet začeli igrati z mojo domišljijo. Visoka, boleče razsvetljena stolpnica sredi razkošnega, mirnega dunajskega večera je postajala privid izgubljenega gradu v obljubljeni deželi. In tam, kjer je bil še pred trenutkom lično negovan mestni park z nasadi cvetlic in okrasnega grmovja, se je zdaj širil graj-
ski park s sladko, sanjsko mesečino. Po njem je neslišno kot vila v sanjah stopala Ana Marija in jaz sem bil junaški mladenič iz pravljice, ki je prišel, da jo odreši iz ujetništva za rešetkami in težkimi, vedno zaklenjenimi železnimi vrati.
Šesto srečanje: V DUNAJSKEM GOZDU
Moji posli na Dunaju so se bolj zavlekli, kot sem prvotno pričakoval. Večino časa mi je vzelo pogajanje z raznovrstnimi univerzitetnimi oddelki in državnimi uradi, ki so bili pristojni za stike s tujino in za urejanje nerazrešenih arhivskih vprašanj. Vse prevečkrat sem naletel na zaprta vrata, čeprav sem se skušal ure in ure pogovarjati s pristojnimi uslužbenci in znanstveniki.
Vedno znova se me je polastil močan glavobol, saj moja prizadevanja niso rodila zaželenega uspeha. V nekem smislu sem se bal vrniti v domovino, ker sem menil, da mi bodo očitali preveliko popustljivost in neodločenost, oziroma nesposobnost urediti stvari, ki bi razsvetlile nekatere temne in nerazjasnjene trenutke na slovenskih tleh.
Da bi se nekoliko razvedril, sem se v poznih popoldanskih urah večkrat podal v večji dunajski park ali pa v bližnjo zeleno okolico podonavskega velemesta. Sprehajal sem se po lepo obdelanih vinskih gričih, na katerih je v sončni jeseni pravkar zorelo grozdje za bližnje dobro mlado vino. Tega so točili v urejenih vinotočih v Grinzingu in drugih predmestjih. Včasih me je zaneslo v Dunajski gozd. Na temno pokrajino so že legale prve jesenske megle. Dišalo je po vlagi in trohnečem lesu. Sprehajal sem se ob donavskem kanalu ali pa ob Donavi opa-
Kljub neuspehu praznik našega športa
Letos se je naša združena košarkarska ekipa Jadran uvrstila v sam vrh B2 lige in se tako lahko potegovala za prestop v višjo kategorijo, t. j. BI ligo, kjer nastopajo sami profesionalci, kot n.pr. Stefanel iz Trsta, Citrosil iz Verone, itd. Našim fantom letos ta kvalitetni skok ni u-spel, to pa za las. V petih tekmah play offa proti S. Donaju in proti Ferrari so slovenski košarkarji pokazali vse svoje znanje in zagrizenost, tako da so pritegnili nase pozornost tudi vsedržavnih medijev. Naj povemo, da se je Jadran srečal najprej s San Donajem, ki je na končni lestvici zasedel drugo mesto, medtem ko je bila naša ekipa tretja. Zaradi tega so igrali najprej v gosteh in proti vsakemu pričakovanju gladko premagali solidnega nasprotnika, čeprav so pred mesecem — v prvenstveni tekmi — gladko izgubili. Naslednja tekma je bila v Trstu in vsi so pričakovali zmago ter kvalifikacijo naših. Zal pa so v poslednji minuti zgubili, čeprav so vodili skozi vso tekmo. Potrebno je bilo še dodatno srečanje v S. Donaju, kjer so mladinci iz Trsta ob bučnem navijanju številnih privržencev gladko zmagali in z izidom prav ponižali gostitelje.
Jadran se je tako uvrstil v sam veliki finale za napredovanje. Srečal se je, kot smo že rekli, z ekipo INA Assicurazioni iz Ferrare. V Emilijo je naše zastopnike spremljalo kar šest avtobusov navijačev, ki so srčno bodrili svoje ljubljence. Zal so bili domačini premočni in naši so odlično zaigrali le v drugem delu igre, ko pa niso mogli nadoknaditi zamujenega. Za povratno tekmo prejšnjo nedeljo v Trstu se je zbralo skoro 4.000 ljudi, da bi s svojim navijanjem skušali pomagati Jadranu do uspeha. Zal se je ponovila slika zadnje tekme v Ferrari, tako da je prvemu slabemu polčasu, sledila res fantastična igra naših v drugem delu, ko so nadoknadili 23 točk zaostanka in prešli celo v vodstvo, kljub odsotnosti Cuka, ki je moral z igrišča na začetku drugega dela zaradi pete osebne napake. To pa je tudi bilo vse, saj so sodniki s čudno odločitvijo izključili še Bana dve minuti pred koncem, gostje pa so
ohranili mirnejšo kri in zasluženo zmagali ter si priborili napredovanje.
Kot kronist, ki se zanima za vse uspehe naše manjšine in kot nestrokovnjak v košarki, lahko mirno trdim, da je to eden naših naj večjih športnih uspehov sploh. Doslej smo občasno segali po državnih in tudi evropskih naslovih, a to je bil sad izrednega talenta in seveda dela posameznika! Tokrat pa je skupina košarkarskih zanesenjakov prišla prav na rob kakovostnega skoka med profesionalce in se enakovredno borila z ekipo, ki razpolaga z veliko denarja in ki kupuje igralce širom po Italiji, le da bi dosegla čim boljšo uvrstitev. Naši fantje so dokazali domači in tuji publiki, kaj zmoreta dobra volja in predvsem navezanost na svoje barve oz. na narodnostno predstavništvo v športni areni ene najbolj številnih panog v Italiji. Od Bana preko Starca in Čuka pa do Corsija so vsi dokazali, da se ne borijo zgolj za rezultat ene izmed ekip, ampak da se borijo za ekipo, ki nas predstavlja širom po severno vzhodni Italiji, kot so nam v pozdrav napisali gostitelji iz Ferrare. Vodstvo te ekipe je popolnoma pravilno označilo pomen našega športnega nastopanja, ko je v pozdravnem lepaku pozdravilo Jadran, ki ni le navadno moštvo, ampak ekipa, katero ima celotna zamejska slovenska skupnost za svojo. Nismo si pričakovali take občutljivosti, katera bi bila v naši deželi verjetno nemogoča, prebivalci Emilije pa so s to enkratno gesto dokazali, kako nas cenijo in da pravilno razumejo naše občutke. Posebej bi moral še omeniti zelo številno domačo publiko, ki je bila ekipi vseskozi ob strani in ki je veren dokaz našega hotenja po skupnih nastopih, saj se samo na ta način lahko uveljavimo in nas drugorodci bolje sponzavajo ter spoštujejo.
Pošteno bi bilo, da bi se nad to ključno značilnostjo Jadrana zamislil marsikateri naš voditelj, tako prosvetni, kot športni, da o politikih sploh ne govorim.
n k
VIDEMSKA CERKEV
URADNO PRIZNAVA
RABO SLOVENŠČINE ■ nadaljevanje s 4. strani
vo imeli važne posledice za slovenske vernike v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini. Na teoretični ravni — je ugotavljal ta vidni benečanski duhovnik — je raba slovenskega in furlanskega jezika priznana. Na praktični ravni, v vsakodnevnem življenju pa je ta pravica spet odvisna od števila duhovnikov, ki bodo govorili slovensko. V tej zvezi je msgr. Qualizza omenil tudi vprašanje, da nekateri ne bi radi uporabljali slovenskega knjižnega jezika, ampak samo narečje. »Mislim — je dejal — da je v tem past, kajti tisti, ki se zanimajo samo za narečje, se praktično ne zanimajo za nič, ampak se v bistvu zanimajo za to, da bi naš jezik izginil. To je zelo nevarno. Tudi glede tega bomo torej morali biti zelo pozorni, da tudi nadškof razume, kako so stvari in ga ne zmotijo in pripeljejo v past.«
Glede perspektiv je msgr. Qualizza izrazil veselo upanje, še posebej glede na dejstvo, da je raba slovenščine uradno priznana od sinodalnih dokumentov.
V Beogradu je bila že dolgo prej napovedana konferenca Zveze komunistov Jugoslavije. Po treh dneh razprave niso odobrili nobenega dokumenta, temveč le izoblikovali stališča, o katerih bo sklepal Centralni komite ZKJ. Na konferenci se je izkazalo, da Zveza komunistov nima enotnega pogleda na aktualne, kočljive druž-beno-gospodarske in politične probleme. Slovenci in delno Hrvati hodijo svojo pot, ostali pa vztrajajo na starih pozicijah.
Izdajatelj: Zadruga z o. z. »NOVI LIST« — Reg. na sodišču v Trstu dne 20.4.1954, štev. 157. Odgovorni urednik: dr. Drago Legiša — Tiska tiskarna Graphart Trst, ulica Rossetti 14. tel. 772151
zoval rečne ladje, ki so se s svojimi sirenami zamolklo oglašale v jesensko tišino.
Nekega dne sem zašel v preprosto gostilno, ki se je skrila v tišino obširnega in hribovitega gozda. V meni je valovala prešerna radost, ki se ji je pridružil občutek brezmejne svobode.
Na svežem zraku sem postal precej lačen, zato sem si naročil prigrizek in pijačo.
V gostilni je bilo malo gostov. Užival sem mir in tišino in zrl skozi okno na bližnjo jaso ter na gozd s smrekami in listavci.
Odpiranje vrat me je opozorilo na nove prisleče. Na gostilniškem pragu se je pojavil pater Bernhard, ki mu je sledil bled, vznemirjen mladenič, za njim pa je stala Ana Marija.
Takoj sem vedel, da je to njen prizadeti sin, ki ga skušajo ozdraviti. Novi gostje so bili nekoliko v zadregi, a tudi presenečeni, ko so me zagledali. Mladenič je zrl v tla.
Ana Marija mi je pojasnila, da sta z bratom obiskala njenega sina, ki se zdravi v bližnjem sanatoriju. Zdaj pa so se nekoliko sprehodili po gozdu, preden se sin ne vrne zvečer nazaj v bolniško oskrbo.
Medtem ko so si vsi naročili skromno okrepčilo, je Ana Marija pojasnila mladeniču, od kod in zakaj se poznamo.
Kislo in neprizadeto je rekel, da ga ne brigajo stare marnje. O gradu pa naj nikar ne govorijo, saj ga že davno ni več.
Sicer pa ga mrzlo zidovje, za katerim živijo plemiške mumije, ki jim je za vedno odklenkalo, ne zanima.
Da bi premagal moreči in prizadeti molk, ki je tem besedam sledil, sem začel hvaliti lepo dunajsko okolico, istočasno pa tudi pripovedovati o svojih prizadevanjih v arhivu. Zdaj, ko sem govoril o določenih težavah, me je mladenič pozorno poslušal. Re-
kel je, da je to pač značilno za tukajšnje oblasti in tako imenovane strokovnjake, ki v zaklenjenih kleteh varujejo tisto, kar so drugim ukradli. Spominjajo ga na strupeno kačo v zakletem gradu, ki varuje svoj zaklad.
Ob teh besedah se je Ana Marija spomnila na ljubljeni grad ob Dravi. Kljub sinovim ugovorom je začela pripovedovati, da jo je današnji izlet v tukajšnji gozd spomnil na njene izlete v mladosti.
Povedala mi je, in njen brat ji je veselo prikimaval, kako so se z očetom vozili v vinograde v Slovenskih goricah. Vedno znova so se v vozu pripeljali do vznožja Kajžarja. Vse je bilo pravzaprav zelo preprosto. Po razrvani cesti sta konja krenila po strmem klancu navkreber. Na jesen je bilo velikokrat že precej hladno in iz nozdrvi jima je pod večer uhajala para. Njuni razgreti živalski telesi sta bili, čim bolj se je večerilo, kakor zabrisani od meglice. Ko se je voz ustavil pred hišico ob vinogradu, sta živali težko sopli. Pripovedovala nam je:
»Oče je poklical naše viničarje iz bližnje zidanice, ki so poskrbeli za konja. Jaz sem začela stikati po kredenci v sobi za goste. Našla sem pločevinasto škatlo s piškoti, čaj, sladkor in nekaj vloženih jajc. V posebnem zavojčku je samevala čokolada. V shrambi sta viseli gnjat in salama.
V hladnem prostoru sem se kaj hitro odločila, da zakurim v štedilniku. Tako je čaj kmalu zavrel in nas prijetno ogrel.«
Tudi zdaj se je zunaj že večerilo. Gostilničar nam je prinesel čaj z limoninim sokom in rumom, saj smo se tudi sami želeli čim prej ogreti.
(Dalje)