Leto XXVI.
TRGOVSKI UST
Časopis xa trgovin o. Industrijo, obrt la denarništvo
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za Vi leta 50 lir, za 'It leta 25 lir, mesečno 9 lir. Te denska izdaja letno 50 lir.
Plača in toži se v Ljubljani.
LONCESSIONARIO ESCLOSIVOper la pubblifita di provenienza italiana ed e»tera: STITUTO ECONOMICO ITAL1ANO-MILANO. Via G. Lazzaroni 10.
Številka 19.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Uprava: Gregor čičeva ul. 27. Tel. 47-81 Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranil nlci v Ljubljani St. 11.953
•IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE i» Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOMICO IT ALI ANO-MIL ANO, Via G. Lazzaroni 10.
Izhaia
vsak torek in petek
Ljubljana, petek 5. marca 1943-XXI
posamezni VCItO številki Ur
0*80
Pobiranje doklad
na neposredni davek za Pokrajinski korporacijski svet v Ljubljani
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal naslednjo na-redbo:
Clen 1. — Točka 1. § 1. zakona z dne 2. julija 1930 o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek za Trgovske, industrijske in cbrlne zbornice se nadomestuje takole:
>1. Pokrajinski korporacijski svet v Ljubljani poskrbi za kritje tistih stroškov, ki jih ne more kriti z dohodki iz lastne imovine in s taksami, z dohodki iz doklade na pridobnino (osnovni iii dopolnilni davek) in na družbeni davek (osnovni in dopolnilni davek).
Člen 2. — Vse druge določbe zakona z dne 2. julija 1930 ostanejo nespremenjene, le da se nadomesti naziv »Trgovska, industrijska in obrtna zbornica« z nazivom »Pokrajinski korporacijski svet«.
Clen 3. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
V	Ljubljani 19. febr. 1943-XXI.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emiiio Grazioli
Gospodarska in socialna politika fašistične vlade
Novi taksni predpisi in uporaba taksnega papirja
S pristojnega mesta smo napro-Šeni, da objavimo naslednje: Z na-redbo Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino št. 16 z dne 8. febr. 1943, ki je objavljena v 12. kosu »Službenega lista« z dne 10. febr. 1943, je uvedena v Ljubljanski pokrajini obvezna raba taksnega papirja.
Ker se je člen 2. te naredbe napačno tolmačil, se je tudi glede prošenj, vlog, potrdil in pritožb napačno sklepalo, da so, čeprav pisane na taksnem papirju, zavezane tudi taksi po dosedanjih taksnih predpisih.
Po pojasnilih, ki jih je dal odposlanec finančnega ministrstva, je to naziranje napačno. Uporaba taksnega papirja za prošnje, vloge, potrdila in pritožbe, omenjene v členu 2. citirane naredbe, nadomešča takso po dosedanjih predpisih.
Prednje objavljamo v pojasnilo, ker so tudi nekateri uradi dajali na zadevna vprašanja netočne informacije.
Spremembe taksnega zakona
Tiskarna »Merkur« je ponatisnila naredbo Visokega komisarja, s katero je bila odrejena uvedba taksnega papirja z vodnim tiskom in taksnih golic za menice in druge trgovinske vrednostne papirje ter bili spremenjeni predpisi o nekaterih taksah in neposrednih davkih. V ponatisu so tudi že izvedeni vsi popravki, ki so izšli po objavi naredbe v »Služben, listu«. Novi taksni predpisi se tičejo vseh poslovnih ljudi in zato smo prepričani, da je vsem gospodarskim krogom z izdajo te knjižice zelo ustreženo. Opozarjamo zato na * novo knjižico, ki se dobi za ceno 8 lir v vseh knjigarnah in pri založnici tiskarni »Merkur«.
Popravi!
V	objavi naredbe o spremembi taksnih določil je bila tiskovna
Kakor poroča rimski mesečnik »Caratterc« (obzornik italijanskega dela in fašistične socialne politike), se je v preteklih dneh sestal pod Ducejevim predsedstvom medministrski odbor za koordinacijo prehrane, razdelitve blaga in določitve cen. Seji so prisostvovali tajnik stranke, ministri za finance, kmetijstvo, promet, korporacije ter za izmenjave in valute. Nadalje podtajnika v ministrstvu za notranje zadeve in v ministrstvu za vojno proizvodnjo, načelnik nadzorstva za obrambo prihrankov, kredita in zavarovanj, ravnatelj fašistične zveze industrijcev, predsednik nacionalnega zavoda za zadružništvo in predsednik italijanskega premogokopnega zavoda.
Položaj na živilskem trgu
Minister za kmetijstvo in gozdove je podal izčrpno poročilo o resničnem stanju na živilskem trgu. Medministrski odbor je ugotovil, da se je položaj glede prehrane zadovoljivo zboljšal v primeri s prejšnjo zimo. Odbor je nadalje sporočil, da bosta uresničenje novih načrtov za poljedelsko proizvodnjo, kakor tudi izpopolnitev sedanjih sistemov za zbiranje in razdelitev pridelkov še bolj izboljšala aprovizacijo.
Odbor je tudi ugotovil, da je bilo na podlagi predpisov za prijavo vinske proizvodnje pridobljenih nad 30 milijonov hi vina. Ta količina kljub temu, da je od nje določeno 20% za potrebe Oboroženih sil in za destilacijo, popolnoma zadostuje za normalno kritje kon-suma civilnega prebivalstva.
Cene kmetijskih proizvodov 1942/43
Minister Pareschi je obširno poročal o gospodarskem položaju v poljedelstvu, ki se je dosegel predvsem s postopnim zmanjševanjem razpoložljivih produkcijskih sredstev in z uvedbo obvezne poljedelske proizvodnje. Potrebna je takojšnja določitev cen za celoten lanski pridelek, da se spravita v sklad proizvajalna in razdelitvena aktivnost, kar mora biti bistveni temelj za ureditev aprovizacije prebivalstva.
Premogovna proizvodnja
Medministrski odbor je tiidi razpravljal o nacionalni proizvodnji trdega kuriva. Po objasnitvah ministra za korporacije in predsednika italijanskega premogokopnega zavoda je odbor sklenil, da se mora proizvodnja premoga še povečati, čeprav je dosegla že precejšno razvojno stopnjo. Zato je odbor sklenil, da je treba napraviti z rudarji pogodbe o zvišanju mezd, kar bo vplivalo na povečanje proizvodnje. Tudi naj dobe
rudarji dodatne priboljške k vsakdanji hrani.
Naloge korporacij
Minister Ricci je poročal podpredsednikom korporacij za poljedelstvo, industrijo in trgovino.
Posamezni -podpredsedniki so nato podali poročilo o izvršenem delu v zadnjih mesecih. Natanko st obrazložili delovanje korporacij, tehničnih organov, odborov in komisij, ki delujejo v njihovem področju.
Minister Riicci je omenil glavna vprašanja, katerih rešitev je nujna s sodelovanjem korporativnih organov ter je poudaril potrebo vedno večje iniciativnosti v korporacijskem delovanju. Korporacije morajo- v sedanjem času neprestano in bistveno sodelovati z vojnim gospodarstvom, kar pomeni absolutno podreditev posebnih
interesov najvišjim potrebam naroda v vojni.
Prva življenjska doba korporativnih zavodov, je dodal minister, je potrdila trdnost in notranjo ekspanzivno moč revolucionarnih načel. Potrebno pa je, da doseže korporacijski sistem sedaj novo razvojno stopnjo v tem smislu, da se korporacije čim bolj udeležujejo državnega življenja kot aktivni in stalni elementi zakonodaje ter gospodarske in socialne politike režima. Korporacije so po svoji kompetenci, ki jo jim je dal zakon, neposredno zainteresirane na vsem gospodarskem življenju države. Delovanje njihovih organov mora biti v najožji zvezi z upravnim in sindikalnim področjem. Od tega je bistveno odvisna življenjska sila in produktivnost korpora cijskega delovanja. Slednjič je minister Ricci podal delovni pro-i gram za prihodnje mesece.
]M>mota. člen 21. nove naredbe ne spreminja tar. postavke 24. taksne tarife bivše Jugoslavije, temveč tar. p»st. 34., ki določa takso na račune, note, poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki, ter na potroške in odaja-nje sob v gostinskih obratih, če znaša račun 50 in več lir.
O italijanskem lesnem
gospodarstvu
je objavil »Internationaler Holz-markt« daljši članek, iz katerega posnemamo naslednje: V zadnjih tednih preteklega leta je izšlo v Tialiji več za lesno gospodarstvo zelo važnih naredb. Les je pač postal za vojno silno važna surovina, katere uporaba je vedno obsežnejša. Zato jo nastala potreba, da se sedanja predelava lesa omeji. Nadalje se je izkazalo kot potrebno, da se poostri kontrola nad lesno predelavo, ki ni za vojno važna.
Da je splošni položaj italijanskega lesnega gospodarstva zadovoljiv, je bilo že ugotovljeno na decembrski seji medministrskega odbora. Po poročilu komandanta gozdne milice o izvedbi nove ureditve potrošnje drv in oglja, je medministrski odbor ugotovil, da so bile trdno določene produkcijske in kupčijske cene za drva in oglje v vseh pokrajinah Italije. Nadalje je ugotovil, da se razvija proizvodnja v zadovoljivem tempu in da se oskrba v gospodinjstvih postopno zboljšuje. Odbor je zato gozdni milici izrekel svoje priznanje.
Da se dobi koristni les za vojne namene, se je najprej prepovedala izdelava igrač iz lesa, nato pa sta se na novo uredili tudi proizvodnja in prodaja pohištva. Dekret je natančno predpisal, kateri tipi se smejo izdelovati in po katerih cenah se smejo prodajati. Izdelovalci pohištva so nadalje morali navesti inventar svojih lesnih zalog. Natančno je bilo tudi določeno, kdo še sme dobiti ne-tipiizirano in staro pohištvo. V vsakem primeru pa je pridobitev nestandardiziranega pohištva dovolj ena le proti posebni nakaznici pokrajinskega korporacijskega sveta. Les za izdelavo tipiziranega pohištva dodeljuje izključno samo Comitato Corporativo per la Dis-tribuzione del Legname, ki izdaja nakazila za posamezna pohištvena podjetja. Obrtnikom, ki izdelujejo pohištvo pa dodeljuje prej imeno-
vani odbor v soglasju z državno zvezo obrtnikov.
Nekaj dni pred izdajo dekreta o izdelavi pohištva je izšel dekret, ki je spremenil dosedanje predpise glede blokiranja lesa. Z dekretom z dne 20. januarja 1942 se je odredilo totalno blokiranje lesa, in sicer tako, da je 50% vseh zalog dobilo korporativno ministrstvo, 50% pa pokrajinski korporacijski sveti.. Z novim dekretom pa dobi korporacijsko ministrstvo 80% lesa iglavcev, pokrajinski korporacijski sveti pa samo 20%, dočim veljajo za les listovcev še nadalje prejšnji predpisi.
Na novo se je uredila tudi kupčija z listovci. Vse nakupe topolov ter listovcev na panju mora najprej odobriti pristojni korporacijski svet. Kdor dobi takšno dovoljenje, mora v 15 dneh korporativnemu odboru za razdeljevanje lesa prijaviti nakup, nakar ta odbor razdeli les med lesna industrij ska podjetja.
Posebno naredbo glede razdeljevanja lesa jelše je izdal korporativni odbor v začetku 1.1943. Do-sedaj so imeli pokrajinski korporacijski sveti pravico, da so les jelše oprostili od blokiranja, da ga ni bilo treba odstopiti korporacijskemu ministrstvu. Sedaj pa veljajo tudi za jelševino predpisi o blokiranju kakor za vse druge li-stovce. Korporacijskemu ministrstvu je torej treba odstopiti 50%, dočim se more ostalih 50% porabiti v pokrajini.
Velike važnosti je zakonski dekret z dne 13. januarja, ki po-ostruje nadzorstvo nad klasifikacijo in maksimalnimi cenami za koristni les. Natančno pred enim letom je korporacijsko ministrstvo objavilo natančno klasifikacijo koristnega lesa in tudi predpisalo maksimalne cene. Med letom pa se je izkazalo, da se ta klasifikacija ni vedno natančno upoštevala in tudi po določenih cenah se niso vedno ravnali. Dostikrat se je koristni les namerno više« ocenil,
kar je imelo za posledico tudi višjo ceno. Po novih predpisih mora imeti vsaka deska, ki zapusti žago, neizbrisno štampiljko z navedbo proizvajalne firme in klasifikacijo. Vsak les se mora pred nadaljnjo prodajo natančno klasificirati, da se prepreči vsaka namerna ali nenamerna višja klasifikacija.
Tudi cene za vezani les so se morale bolj strogo nadzirati. Korporacijski minister je v oktobru predpisal nove cene za vezan les in furnirje. Ti predpisi so se skušali obiti na ta način, da so se zahtevale višje cene, ker da je politura na obeh straneh, cena pa je predpisana samo za les z enostransko polituro. Ta zahteva pa je bila odbita, ker je predpisana samo enostranska politura in se morajo po tem predpisu vsi ravnati. Zato je bila odklonjena tudi zahteva po višjih cenah.
Končno še nekaj številk o italijanski lesni proizvodnji iz, najnovejše številke dunajske revije »In-ternationaler Holzmarkt«.
Italijanska lesna proizvodnja je imela v zadnjih letih naslednji obseg:
koristni les drva oglje v milijonih stotov 1938/39	'3.49	36.50	6.25
1939/40	3.93	43.69	5-.72
V	zadnjih letih je proizvodnja koristnega lesa in drv še nadalje napredovala, toda tudi potreba na lesu je zaradi vojne narasla. Kakor pa smo poročali že v eni prejšnjih številk, se dela v Italiji na to, da se proizvodnja oglja modernizira in bi se oglje proizvajalo namesto v kopah v pečeh. V tem primeru bi se mogla proizvodnja oglja povečati za 25 do 30 odstotkov, ne da bi bilo treba porabiti za oglje več lesa.
Civilna mobilizacija v Protektoratu
Tudi v Protektoratu se v interesu koncentracije vojnega gospodarstva odrejajo zaprtja trgovin, obrtniških in gostinskih obratov. Pravna podlaga za te ukrepe se je ustvarila z avtonomno zakonodajo. Pri izvajanju se uporabljajo iste smernice ko v rajhu. Posamezni predlogi za zaprtje obratov se predlože ministrstvu za gospodarstvo in delo. Predloge predlože osrednje zveze trgovine, obrta in tujskega prometa, nakar ministrstvo odloči ter obvesti prizadete o svojem sklepu. Tako osvobojene delovne sile se potem uporabijo za vojno važno udejstvovanje.
Skrb Slovaške za dobra semena
V	oktobru 1. 1942. ustanovljena slovaška kmetijska zbornica je ugotovila potrebo slovaškega kmetijstva na spomladanskih žitnih semenih. Sedaj se pripravlja zbornica, da razdeli med kmetovalce potrebna semena. Razdeljevala bo samo priznano dobra semena. Od prijavljene potrebe bo mogla zadovoljiti 50% pšeničnih semen, 60% semen za oves in 100% semen za koruzo in ječmen. Skupno bodo dobili kmetovalci semen najboljše kakovosti 4100 stotov pšenice, 20.700 stotov ovsa, 2200 stotov koruze in 70.000 stotov ječmena. Kmetovalci, ki imajo manj ko 30 johov zemlje dobe semensko žito po znižani ceni.
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 6. marca 1943-XXI.
Štev. 19.
Nove žitne cene v Italiji
Medministrski odbor je odobril nove žitne cene, ki so določene takole: cena pšenice nove letine v severni Italiji 235 lir aa stot, v južni 280, na otokih pa 310 lir. Za trdo ozimno' pšenico se dovoli pribitek 20 lir, V tej ceni so upoštevane tudi vse premije, ki so se dajale proizvajalcem. Lani je znašala cena za pšenico 175 lir. Za rž je določena cena na 2(X>, ječmen 175, za oves 160 in za riž 180 lir za stot. V tej ceni so upoštevani vsi dosedaj dovoljeni poviški in tudi vise premije. Z novimi cenami je odpravljeno' nesorazmerje s cenami drugih kmetijskih proizvodov, da višje cene za druge proizvode ne bodo odvračale kmetovalcev od pridelovanja
Predpisi
o proizvodnii in potrošnji žganih piiai in iikeriev
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je smatrajoč za nujno potrebno, da se omejita proizvodnja in potrošnja žganih pijač in likerjev, izdal naslednjo naredbo: Clen 1. — Za proizvodnjo žganih pijač, vštevši žganje, špirita in likerjev, vštevši konjak in rum, in likerskih izvlečkov, je potrebna predhodna dovolitev Visokega komisariata, s katero se za vsakega posameznega proizvajalca, vštevši osebe iz naslednjega člena, določijo količine posameznih proizvodov, ki se sinejo izdelovati in su-
r x	.	v	j rovin,	ki naj se pri lem uporab
žita. Izvršene pa so tudi že vse ! Kaj0
priprave, da se bo letos kmetij- '
ska proizvodnja povečala. Posebno
se bo gledalo tudi na povečanj
poro in na razpolago Visokemu komisariatu.
Imetniki so dolžni sestaviti nadroben inventar zalog in ga v 15 dneh po uveljavitvi te naredbe predložiti v treh primerkih Pokrajinskemu korporacijskemu svetu. Glede zalog zunaj Ljubljanske občine, se prijava lahko vloži preko občine.
En primerek inventarnega se-znamka s prevzemnim potrdilom Pokrajinsk. korporacijskega sveta oziroma občinskega urada se prijavitelju vrne v dokaz, da je izpolnil obveznost iz prednj. odstavka. Zapora iz prvega odstavka tega
proizvodnje industrijskih rastlin.! ;R treba natanč Že 1. 1941 so se na 200.000 hektarjih pridelovale industrijske rastline. Kmetijstvo je za vse italijansko gospodarstvo odločilne važnosti ter se bo zato storilo vse potrebno, da se kmetijska proizvodnja poveča. Ker se, je letos prvič pokazalo pomanjkanje delovnih sil, se bodo' pritegnili h kmetijskim delom tudi vojni ujetniki.
Za delovne sile se bodo dale tudi potrebne obleke. Drugo najvažnejše vprašanje pa je motorizacija italijanskega kmetijstva. Kmetovalcem se bodo dobavili novi traktorji, stari na bencinski pogon pa se bodo preuredili na pogon z ogljem. Potrebni plinski generatorji se bodo kmetovalcem dobavili,	i	:	I
V prošnjah, ki jih je za vsako j člena obsega tudi proizvode, ki se Il° j izdelavo vložiti pri finančnem rav- ! po uveljavitvi te naredbe izdelajo *3e j nateljstvu Visokega komisariata, ! ali uvozijo.
no navesti kakovost
UVOZIJO.
Clen 6.
Dovolitve iz členov 1.
ia količino surovin, ki jih name- j in 3. za proizvodnjo ali prodajo rava proizvajalec pri tem upora- | in dobavo more izdati Visoki ko-
že
Iz italijanskega gospodarstva
v predvojnih časih znatni trgovinski promet med Italijo in Grčijo se je po zasedbi Grčije močno povečal. Zelo pa so ovirale ta promet težkoče, ki so nastale zaradi kompenzacijskih plačil. V prvem času je prišlo zelo mnogo italijanskega blaga v Grčijo, ne da bi mogla Grčija nuditi ustrezajoče količine svojega blaga. Klirinška konica v korist italijanskih upnikov je zato dosegla vsoto nad sto milijonov lir. Posledica tega je bila, da so morali italijanski izvozniki dolgo čakati na plačilo svojih dobav. Ker pa je med tem napredovala obnova grškega gospodarstva je sklenil italijanski urad za zunanjo trgovino novo pogodbo z Grško narodno banko. Dosedanji obračunski konto se s koncem leta 1942. zaključi, s 1. januarjem 1943 pa se otvori nov konto. Vsa dobro-imetja italijanskih upnikov s starega računa se takoj plačajo ter bo v ta namen posodila italijanska država, sto milijonov lir. Ta znesek se bo potem postopoma plačal z dohodki po novem kontu. Italija pa bo v bodoče gledala na to, da se dovoli samo izvoz takšne količine italijanskega blaga, za katero je upanje, da se bo mogla kriti z uvozom grškega blaga. V la namen se bo koncentrirala vsa ita-lijansko-grška trgovina v poldr-žavni italijansko-grški družbi Sa-gic. Nova pogodba bo koristna tudi za madžarske in romunske izvoznike, ker so ti v pomanjkanju direktnega plačilnega sporazuma dostikrat svoje izvoze dirigirali po italijansko-grškem kompenzacijskem kontu. Nova pogodba je tern bolj ugodna, ker dobe izvozniki na svobodnem grškem trgu na za razvrednotene drahme dostavljeno blago polno protivrednost v lirah po oficialnem obračunskem tečaju.
Tudi za živino so bile določene v Italiji nove cene. Tako je določena osnovna cena za vole skupine B na 675 lir za stot, za krave skupine C na 575, za teleta skupine D na 760 in za pitane prašiče prve skupine in prve kakovosti na 1300 lir. Cena je zlasti zvišana za pitane prašiče.
biti.
Clen 2. — Lastniki destilacijskih priprav, ki so po doslej veljajočih predpisih imeli pravico destilirali surovine svojega pridelka, da bi uporabljali destilirane proizvode za svojo rabo brez plačila trošarine, morajo prijaviti te priprave krajevno pristojnemu oddelku finančne kontrole v 30 dneh od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo.
Prijava mora obsegali:
a) natančne osebne podatke prijavitelja,
b) natančni popis vsake priprave in kraja, kjer je nameščena ali shranjena,
c) proizvajalno zmogljivost le priprave.
Oddelek finančne kontrole pregleda na kraju samem priprave,
misar:
a) za izvoz,
b) za dobavo oboroženim silam na podstavi redne naročilnice pristojnih ministrstev.
c) za izdelke, določene za zdravilne namene,
d) za izdelke, določene za posebej pooblaščena uležalna shranišča, ki so pod nadzorstvom finančnega ravnateljstva,
e) za drugačno potrošnjo nego je navedena pod črko b) tega člena v posebnih primerih, ko bi se to videlo potrebno.
Clen 7. — Proizvajalci in trgovci na debelo morajo voditi sproti dopolnjevan prejemni in oddajni vpisnik, ki ga pred uporabo potrdi Pokrajinski korporacijski svet in v katerega vpišejo na pre-
lili zapečati in jih tako postavi ijemni strani proizvode, ki so jih
pod svoje nadzorstvo in razvid.
Clen 3. — Brez posebne predhodne dovolitve Visokega komisariata ne smejo proizvajalci in irgovci v členn 1. te naredbe navedenih predmetov ne prodajati ne dobavljati.
Pred uveljavitvijo te naredbe sklenjene kupnoprodajne pogodbe je imeti za razveljavljene, razen če se nanašajo na dobave, za katere je na prodajalčevo ali kup-3evo prošnjo že bila izdana dovolitev iz člena 6. te naredbe.
Clen 4. — Prepovedujeta se prodaja izdelkov Iz člena 1. te naredbe občinstvu in postrežba z njimi v hotelih, penzijah, kavarnah, restavracijah in vobče v vseh gostinskih obratih kakor tudi v točilnicah, menzah in zasebnih krožkih.
Clen 5. — Vsi v členu 1. te naredbe navedeni proizvodi, ki jih imajo ob uveljavitvi le naredbe proizvajalci, trgovci na debelo, trgovci na drobno, gostinski obrati, točilnice, menze in zasebni krožki na zalogi, se postavljajo pod za-
inventarizirali in ki bi jih še izdelali ali pridobili pozneje, na oddajni strani pa proizvode, ki bi jih dobavljali na podstavi dovolitve Visokega komisariata.
Clen 8. — Določbe te naredbe ne veljajo za zdravilne specialitete, ki vsebujejo alkohol.
Clen 9. — Kdor krši določbe te naredbe, se kaznuje, če ni dejanje huje kaznivo, po upravnem obla-slvu prve stopnje in po postopku iz naredbe z dne 26. jan. 1942-XX št. 8 z zaporom do dveh mesecev in v denarju do pet tisoč lir.
Blago se vselej zapleni in se poleg tega lahko odredi začasni, v hujših primerih pa tudi trajni odvzem obrtne ali trgovinske pravice.
Clen 10. — Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko' pokrajino. (T. j. 3. marca.)
V Ljubljani 19. febr. 1943-XX1. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli
Račun zgube in dobička dne 31. decembra 1942-XXI
Debet: plače in vojne doklade 1,484.707.88 lire, stroški 1 milijon 108.902.03 lire, davki in socialne dajatve za uradništvo 240.047.74 lire, davki in pristojbine 309.140.98 lire odpis od realitet 5.900 lir, dobiček: prenos iz leta 1941 244.779.84 lire, za leto 1942 714.905.55 lire, dobiček skupaj 959.684.89 lire; debet skupaj 4,198.383.52 lire.
Kredit: prenos iz leta 1941 244.779.34 lire, obresti iin provizije 3,475.819.55 lire, dobiček iz drugih poslov 477.784.63 lire; kredit skupaj 4,198.383.52 lire.
Dividenda je bila določena na.
10% neto in se bo izplačevala od 15. marca dalje.
*
Bolgarskega notranjega posojila za narodno obrambo je bilo doslej podpisanega za 8400 milijonov levov.
Skrajna meja za državno zadolžitev v USA, ki je doslej bila določena na 125 milijard dolarjev, se naj po predlogu washingtonske vlade zviša na 210 milijard.
Trgovinski register
Spremembe in dodatki;
Bezek in Šušteršič, Ljubfljana.
Obratni predmet: Trgovina s kurivom na drobno. Družbena oblica: Javna trgovska družba. Družbenika: Bezek Jakob, trgovec in Šušteršič Anton, skladiščnik, oba v Ljubljani. Družbo zastopata oba družbenika samostojno.
»Mara« tvorni ca peta, družba o. z. v likvidaciji. Izredni občni zbor je razveljavil sklep o razdružitvi družbe in njeni likvidaciji.
Izbriše se likvidator Majaron Jo-dto. Besedilo firme odslej: »Mara« tvornica peta, družba z o. z.
Tovarna zaves »Štora« d. d. v Št. Vidu nad Ljubljano. Spremenila so se družbena pravila. Te spre- jtev cen določil zvišanje maksimal menihe- je odobril Visoki komisa- , nesa dobička za veletrgovce, ki
rial. Besedilo firme odslej: Fab-	!\ep°si;ed™	detajlistom,
i •	.	o a	r	!na največ 14	odstotkov,
brica tendine »Štora« S. A. a	Lu-	j «	. .	__ .....	.
i* * i i rp	i	Vse	plače	so	bile	v Grčiji s 1. fe-
burna in slovensko: Tovarna zaves ■bruarjem zvišane. Plače do 35.000
»Štora«, d. d. v Ljubljani. Družba ! drahem se zvišajo za 60 odstotkov,
sme v vsej kraljevini prevzemati i plače do 00.000 pa do 30 odstotkov.
agenture dn	konikikkn no«lp	'Kot najvišja	dopustna plača je	do-
f. !	komisijske posle,	sno-	jločena mesečna plača 115.000 dra-
vati tovarne, prodajalnlce ju skla- hem.
dišča, kupovati že obstoječa pod- Turška vlada je znova dovolila.
Denarništvo in zavarovalstvo
Kreditni zavod za trgovino ven-tar 1, reali tete 255.350.50 lire,
in industrijo v Ljubljani
je imel 2. marca svoj XXIII. redni letni občni zbor. Sprejeti so bili vsi predlogi tako glede razdelitve čistega dobička, dividende, kakor tudi glede ostalih točk. Bilančne postavke in postavke računa dobička iin izgube so sledeče:
Bilanca dne 31. decembra 1942-XXI Aktiva: blagajna 4,895.272.77 lire, žiro računi pri denarnih zavodih
6.135.543.01 lire, državni zakladni boni 6,410.350 lir, menice 7,948.630 lir, vrednostni papirji 2,317.451.86 lire, konzoroialni računi 3 milijone 369.618.10 lire, naložba rezervnega fonda v državnih papirjih
688.258.01 liire, debitorji: a vista tekoči računi 14,183.840 lir, ostali dolžniki 54,110.639.61 (lire, debitorji skupaj 68,294.479.61 lire, in-
garancije 562.602.65 lire; aktiva skupaj 100,314.954.86 lire
Pasiva; glavnica 4,750.000 lir, rezervni fondi: redni 2,375.000 lir, izredni 1,064.000 lir, za dubiozne terjatve 2,546.000 lir, azijski i milijon 425.000' lir, za tečajno izgubo pri vrednostnih papirjih 258.987.10 lire; rezervni fondi skupaj: 7 mi lijonov 668.987.10 lire, fond za iz gubo liavestnih terjatev 1,664.497.28 lire, rezerva za večje nepredvidene izdatke 190.000 lir, trate 12.529.94 lire, vložne knjižice in blagajniške priznamce 24,242.248.96 lire, kreditorji 60,824.012.29 lire, nedvignjena dividenda 2.994.40 li' re, dobiček: prenos iz leta 1941 244.779.34 lire, za 1.1942 714.905.55 lire, dobiček skupaj 959.684.89 lire, garanciije 562.602.65 lire; pasiva skupaj 100,314.954.86 lire.
Jože štrukelj — petdesetletnik
Hetdesetletnico je • praznoval te dni ugledni ljubljanski trgovec Jože Štrukelj, lastnik renomirane tvrdke Radioval. G. Jože Štrukelj ni znan le kot dober trgovec, temveč tudi kot uspešen delavec v trgovskih organizacijah. Trgovstvo mu je zato ponovno zaupalo razna častna melta. Sedaj vodi g. Jože Štrukelj sindikat trgovcev z radijskimi aparati. Tudi za »TrgovsITi lisi« je g. Jože Štrukelj mnogo' deloval in še danes je član nadzorstva. Iskreno čestita trgovstvo g. Štruklju k njegovemu jubileju ter mu kliče iz dna srca: na mnoga leta!
Gospodarske vesti
Trgovina s smučmi je bila na Hrvatskem postavljena pod nadzorstvo.
Nove nakaznice na tobak so izdali v Srbiji. Nakaznice dobe moški nad 20 let in ženske nad 25 let. Ženske pa morajo predložiti občinsko potrdilo, da so v resnici stare kadilke. Na nakaznico dobi vsak po 200 cigaret ali po 200 g tobaka mesečno.
Bolgarski finančni minister Bo-žilov je predložil sobranju predlog, da se dovoli kmetijskemu ministrstvu kredit v višini 135 milijonov levov. Kredit bi se porabil v prvi vrsti za zboljšanje gozdnega gospodarstva.
Bolgarska se je zabela pogajati s švedsko, da^ bi ji ta dobavila 3000 do 4000 ton lesovine.
Po zadnjih podatkih bolgarskega finančnega ministrstva so znašali vsi državni dohodki v letu 1942 30.952 milijonov levov, vsi državni izdatki pa 31.322 milijonov, da se je zaključilo proračunsko leto z deficitom v višini 370 milijonov levov.
Mestna podjetja v Bukarešti so
dobila dovoljenje za najetje posojila v višini .400 milijonov lejev, ld ga bodo porabile za razširjenje vodovodnega omrežja.
Na prošnjo romunskih uvoznikov je generalni komisariat za določi-
jetja ali se pri njih udeleževati. Delniška glavnica znaša 380.000 lir in je razdeljena na 8000 delnic po 47.50 lire. Vpiše se član upravnega sveta dr. Šmajd Albin, odvetnik v Ljubljani.
Popravek.
Zaradi prepisovalne napake se popravlja vpis v trgovinski register, da je tvrdka Mokronoška tovarna usnja podelila prokuro Kraglju Josipu in Borštnar Zori, ne pa Borštnar Jeri. ■****••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••
i„ MERKUR"|
j Tovarna mila in kem. proizvodov {
j Ljubljana, Stari trg 17 j
I	Telefon 39-77	j
: |
: nudi gg. trgovcem svoje j
j priznano dobre pro- |
:	izvode:	|
: :
Toaletno milo j	»ANITA",
:	kozmetično kremo j
:	„ ANITA",
j rožno vodo, rožno s mleko, kremo za zobe 5 ! trdo „AN1TA“, | • - • : muholovce »Merkur" \
:	itd.	j
: : j Zahtevajte ponudbo! j • • • • Poravnajte naročnino!
bankam, da dajejo trimesečne kredite za plačilo blaga trgovcem, lci hočejo kupiti blago, čigar uvoz je bil z zakonom o premoženjski oddaji prepovedan.
V slovaškem izvozu je tudi v preteklem letu zavzemal les prvo mesto. 40 »/o vsega slovaškega izvoza je tvoril les.
Na Madžarsko je izvozila Slovaška v preteklem letu za 140 milijonov Ks lesa in lesnih izdelkov.
Mlečne ročke so začeli na Madžarskem izdelovati iz lesa. Po dosedanjih izkušnjah so se te izkazale ne samo kot higienične, temveč tudi kot trpežne. Pri sedmogra-ških tvrdkah, ki predelujejo les, je bilo naročenih 60.000 mlečnih ročk.
Papirna proizvodnja je v Španiji zaradi pomanjkanja surovin nazadovala. V Biskajski provinci, ki je za papirno proizvodnjo posebno važna, je nazadovala proizvodnja papirja takole: 1. 1938 25.762 ton, 1. 1939 27.391, 1. 1940 18.890 in 1. 1941 17.348 ton. »#••••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••••••• •**
j Marko Poglič j
i priporoča svolo strokovno iz- ; j	delavo	!
• : : okvirjev slik ter izdelavo j
j steklenih streh za grede :
•	S
po solidni ceni
j Ljubljana, Sv. Petra c. 8 i
Že v 21 uh
barva, plesira in kemično b n a i i obleke, klobuke itd. Škrohi in evetlolika srajce ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
roljanski nasip 4-6. Šelenburgova B Telefon St. 22-72.
Izdajatelj »Konzorcij Trgov.keRa li.ta<. njegov predstavnik dr. Ivan Pie«, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani