Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Polletna naročnina..............L	2.000
Letna naročnina ................L	4.G00
Letna inozemstvo................L	5.000
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
	
	Wl
Leto XXVI. - Štev. 13 (1295)
Gorica - četrtek, 28. marca 1974 - Trst
Posamezna številka L 100
Paiieško nismo a ml M NAPETOST ZARADI OSPORAVANE MEJE
Deset mesecev je preteklo, odkar smo oznanili sveto leto. Prenova in sprava sta glavna namena te slovesnosti. To dvoje utemeljuje tudi upanje, ki ga stavimo vanj. Pa kakor smo že omenili, ne bosta rodili zaželenega uspeha, če ne bo v naših srcih resne odpovedi.
Glejte, zdaj je post, najbolj primeren čas za našo prenovo v Kristusu ter za našo spravo z Bogom in z našimi brati. Zakaj v postu se s tem, da se odpovemo grehu, krivici in samoljubju, pridružujemo Kristusovi smrti in njegovemu vstajenju.
Zato vas danes spodbujamo k tej odpovedi, ki jo duh posta zahteva: k odpovedi preveliki navezanosti na gmotne dobrine, pa naj jih imamo obilo, kakor jih je imel Cahej, ali pa naj jih imamo malo, kakor j>b je imela vdova, ki jo je Jezus pohvalil.
Sv. Bazilij je v slikovitem jeziku svojega časa bogatim pridigal takole: »Kruh, ki vam ostaja, je kruh lačnih; obleka, ki visi v vaši omari, je obleka golih; čevlji, ki jih ne nosite, so čevlji bosih; denar, ki ga do-tna skrivate, je denar ubogih. Toliko krivic zagrešite, kolikor dobrih del opustite.«
Te besede dajo misliti, posebno v času, ko se rodijo sovraštvo in spori zaradi krivic, ki kopičijo imetje, medtem ko drugi nimajo nič, tistih, ki bolj skrbe za svoj jutrišnji dan kakor za današnji dan drugega, tistih, ki si iz nevednosti ali samoljubja ne odrečejo tega, kar imajo odveč, v koristi tistih, ki nimajo najpotrebnejšega.
Kako bi se tu ne spomnili prenove in sprave, ki jo zahteva in daje evharistični kruh? Da moremo vredno skupaj uživati Kristusovo telo, je treba imeti resno voljo, da nikomur ne bo zmanjkalo, česar potrebuje, pa čeprav za ceno naših osebnih žrtev; sicer se bomo pregrešili zoper Cerkev, Kristusovo skrivnostno telo, čigar udje smo. Sv. Pavel opominja Korinčane, naj se varujejo vsakega graje vrednega ravnanja.
Grešili bi zoper to edinost duha in srca, ee bi danes milijonom naših bratov odrekli, kar jim je potrebno za njihov človeški napredek.
V tem postnem času Cerkev in njene dobrodelne ustanove kristjane še bolj opominjajo, naj ne pozabijo na to veliko potrebo. Oznanjati sveto leto pomeni oznanjati odločno in veselo odpoved, ki nas naredi resnično iskrene do nas samih in do človeške družine, kakršno hoče Bog. Na 'a način nam more dati letošnji post ne le zagotovilo nebeškega plačila, ampak tudi v tem življenju stotero, kakor je obljubil Kristus tistim, ki dajo velikodušno.
V tem našem pozivu naj prideta do vaših ušes dva odmeva: odmev glasu našega Gospoda, ki kliče in vas opominja, in odmev klicev človeštva, ki zdihuje in kliče P° pomoči.
Vsi, škofje in duhovniki, redovniki, laiki, mladi in stari, kot posamezniki in kot člani skupnosti, smo poklicani, da delimo v ljubezni, zakaj to je Gospodova zapoved.
PRETRESLJIV POZIV SVETU
Ob odprtju svetega leta je sv. oče Pavel ^'1. izrekel pretresljiv poziv, ki je uradno VeUaI rimski škofiji, dejansko pa je bil namenjen vsemu krščanskemu svetu. Ob tisti priložnosti je sv. oče dejal sledeče:
KJe je naše mesto? Mi, ki verujemo in smo katoliški kristjani, kje stojimo? Kje je naše mesto, ko iščemo tla v odnosih do Boga?
Kdo vam pa govori to? Ubog človek, kup revščine. Tresem se, bratje in sinovi, ko danes golčim, ker vem, da govorim nekaj, k«»r je visoko nad menoj, stvari, ki jih kar ne moreni dovolj izpričati, ki jih nisem dovolj obrazložil, stvari, ki resnično zaslugi0. da bi jih oznanil s preroškim glasom, s pesniško in udarno veličino opisal in izrazil njih resničnost. Glejte, govorim Vam kar tako preprosto. Nimam nič napisanega pred seboj, da bi bral, kakor to navadno naredim zato, da so moji nagovo-
vesje med oznanilom, ki ga razglašam, in mojo sposobnostjo, ga razložiti in ga doživeti.
Toda istočasno pa tudi ne morem tajiti in ne zamolčati, da imam za to izjavo naročilo: ne govorim sam od sebe, to niso samo kake originalne moje osebne misli, ki jih je kak modrec moderno izoblikoval.
Jaz vam oznanjam Kristusovo besedo. Naročilo imam od Kristusa, jaz sem naslednik svetega Petra. Sprejmite me! Ne odklanjajte me. Sprejmite me za takega, kar sem. Jaz sem namreč Kristusov namestnik. Če govorim, govorim v njegovem imenu. Zato vas prosim, imejte spoštovanje ne toliko do mene, ampak do toga, kar vam oznanjam. Potrudite se, da boste razumeli, kaj pomeni ta cerkvena oblast in kaj je od Boga ustanovljena Cerkev.
Prišel je trenutek, ko sem prisiljen, da moram brez vsakega pridržka zahtevati vašo popolno pokorščino in poslušnost.
Nov papežev dokument o Marijinem češčenju
Sv. oče Pavel VI. je izdal daljši dokument o Marijinem češčenju. Dokument vključuje priporočila zadnjega koncila o Marijinem češčenju. Svetuje, naj se opustijo pretiravanja preteklosti. V Mariji naj gledajo žene in dekleta svojo vzornico, ki jo morejo tudi danes posnemati in se ji priporočali. Ta najnovejši papežev dokument o Marijinem češčenju bo imel brez dvoma velik vpliv na razvoj Marijinega če-ščenja v svetu.
Solidarnost do kardinala Mindszentyja
Zveza nemških katoliških mož bo imela svoje prihodnje srečanje v Fuldi. Nanj je povabila tudi madžarskega kardinala Mind-szentyja. Kardinalu želijo izraziti svojo solidarnost ob težkih urah, iki jih preživlja, ko mu je bilo odvzeto vodenje ostro-gonske nadškofije.
Italijansko-jugoslovanski spor zaradi osporavane meje v območju nekdanje cone B bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja se še ni polegel. Na italijanski strani skušajo dati zadevi čim manj poudarka, ne tako na jugoslovanski strani. Tam se vrstijo protestne manifestacije, oddelek tankov je v soboto 23. aprila obiskal Koper, poveljnika mornarice in letalstva sta izvršila nadzor nad vojaškimi oporišči v Dalmaciji. Na mejnih prehodih so pregledi bolj strogi, promet teče počasneje.
Na vsak način je protestna vloga italijanskega zunanjega ministrstva sprožila reakcijo, ki je le-to ni pričakovalo. Vsa zadeva ni namreč ostala v mejah prepira med sosedi, temveč je dobila mednarodni značaj.
NASTOP NA ŽENEVSKI KONFERENCI
Tako je jugoslovanski delegat na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju v Ženevi dr. Djura Ninčič Italijo obtožil, da na eni strani z besedami podpira deklaracijo o nedotakljivosti meja, v praksi pa odreka Jugoslaviji suverenost nad delom njenega ozemlja, kar pomeni grožnjo evropski varnosti in sodelovanju. Dr. Ninčič je še dodal, da je na žalost jugo-slovansko-italijanska meja edina še preostala sporna meja v Evropi in to izključno zato, ker ima italijanska vlada del državnega ozemlja SFRJ za italijanskega.
Na te obtožbe je odgovoril vodja italijanske delegacije Farace in izrazil presenečenje, da je prišlo do nastopa jugoslovanskega predstavnika. Dejal je, da so z italijanskega stališča prav tako nedotak-
ljive razmejitvene črte, ki jih predvidevajo dvostranski ali večstranski sporazumi, četudi niso te meje sad mirovnih pogodb. Ni pa pojasnil, kako naj se razume stališče italijanske vlade, da so sedanje meje nedotakljive, čeprav smatra Italija bivšo cono B slej ko prej za italijansko ozemlje.
RUMORJEVO STALIŠČE
Preteklo soboto 23. marca je peta Rumorjeva vlada prejela kar močno zaupnico. Od 574 navzočih poslancev je glasovalo za vlado 343, proti pa 231.
V	programski izjavi nove vlade pred parlamentom je Rumor pojasnil tudi stališče vlade glede bivše cone B. Med drugim je dejal:
»Naša želja je, da se odnosi z Jugoslavijo razvijajo še nadalje prijateljsko kot v preteklosti, v polnem spoštovanju pravnih in ozemeljskih določb, ki izhajajo iz pogodb in sporazumov, vključno iz Londonskega sporazuma. Italijanska vlada, presenečena in zagrenjena zaradi nedavnega razvoja jugoslovanske politike do Italije, odločno zavrača neutemeljene trditve in krivične obtožbe, ki so bile izrečene. Obenem pa ponavlja, da bo tenkovestno spoštovala obstoječe sporazume in da ozemeljska celovitost socialistične republike Jugoslavije ni in ne bo sporna.«
Predsednik Rumor je s to izjavo potrdil vsebino in veljavnost note italijanskega zunanjega ministrstva od 11. marca, ki govori o bivši coni B kot italijanskem ozemlju. Prav zaradi tega je bil deležen z jugoslovanske strani ponovne ostre kritike.
Za novo politično rast
ri kar
mogoče jasni in kratki. Danes ne
ako* danes berem iz svojega srca... in pri em čutim svojo revščino, težeče neravno-
Naš tisk se večkrat ustavlja ob kulturnih in prosvetnih organizacijah slovenske skupnosti v zamejstvu. Te spremlja s precejšnjo in upravičeno pozornostjo, saj so one steber narodnega udejstvovanja vse slovenske manjšine. Manj se pa naša občila zaustavljajo ob problemu politične organizacije, ki ni prav nič manj važna. Res je, da mnogi raje pustijo ob strani politično delovanje, saj je to pravzaprav mnogo manj hvaležno in tudi bolj odgovorno in delikatno. A podobno mnenje še ne sme prevzeti širših plasti naše zamejske skupnosti, zlasti ne vseh tistih, ki lahko še posebej zastavijo svoje moči za narodno obrambne in druge splošne družbene probleme.
Slovenska javnost spremlja delovanje naših političnih organizacij in predstavništev, ki si v javnem nastopanju prizadevajo kar najbolje izbojevati naše manjšinske pravice. Te nam gredo po ustavnih načelih ter sploh po določilih naravnega prava. Za vse to delovanje pa je nujno potrebna organizacija, ki naj nakazuje vse politično delovanje. Politična organizacija mora tudi prispevati k formaciji svojega članstva in ga usmerjati v smislu demokratično sprejetih sklepov.
ENOTNOST V RAZNOLIKOSTI
Vse to ne predstavlja nič novega. Za podobne cilje se že vsa leta sem potegujejo naše osrednje demokratične politične organizacije, SUZ na Goriškem in Slovenska skupnost v Trstu. Ob raznih votivnih nastopih lahko to razberemo iz njunih programov. Tako tudi ob krovnem političnem nastopu - ob deželnih volitvah —, ko obe organizaciji tesno in pod istim imenom nastopatp ramo ob rami za popolno-
ma skupne in enake cilje.
Prihodnji teden bo v Gorici občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja (SLG), ki v sklopu in kot del Slovenske demokratske zveze deluje na vseh področjih javno-poli-tičnega življenja na Goriškem. SLG je nastalo kot novo organizacijsko telo iz nekdanje Slovenske katoliške skupnosti. Sprejelo je njen glavni program, ki temelji na načelih politične demokracije, socialne pravičnosti ter seveda obrambe slovenstva v zamejstvu in sloni na krščanskih vrednotah. Njeni člani in pristaši so v vsem tem času skušali zvesto izvajati ta načelni program. Nikdar niso hoteli obujati kakih in-tegralističnih teženj. V idealih in delu SLG ne moremo in ne smemo iskati oživljanja kakega klerikalizma, kajti ta je že odigral svojo vlogo, za naš čas anahronistično, in njegova zgodovinska prisotnost je tudi za slovensko politiko — ne le v domovini — ze davno minila. To pa ne pomeni, da se hoče SLG izneveriti vsaki idejni nalogi. V skladu s svojim programom hoče tudi v bodočnosti ohraniti glavne idejne smernice, toda v soglasju z utripom sodobnega sveta. Ne katoliška stranka, ampak politična skupina, v kateri se udejstvujejo katoliško in demokratično usmerjeni Slovenci, ki si za svoje politično delovanje prevzamejo vso odgovornost.
POTREBA PO ENOTNEM POLITIČNEM TELESU
Pri vsem tem pa se kaže tudi velika zavzetost pri oblikovanju samostojnega političnega dela. Kot politična skupina si SLG zlasti prizadeva, da bi se okrepila in ustalila skupna politična organizacija go-riških Slovencev. Zaveda se, da čas zahte-
va novih prijemov. Treba je pregledati dosedanje oblike ne toliko političnega delovanja — ki je vedno usmerjeno po prej omenjenih temeljnih točkah — kot organizacijskega ustroja krovnega telesa. V tem prizadevanju je člane SLG vodila le Želja po izboljšanju in večji funkcionalnosti osrednjega političnega foruma. Zato lahko označimo samo za demagoške in zvodljive vse poskuse, prikazati to prizadetost Slovenskega ljudskega gibanja kot rušenje krovne politične organizacije SDZ! Izginiti bi morali osebni in drugotni momenti, pred očmi bi morala ostati le politična volja za obrambo najširših narodnih interesov naše skuptiosti.
Vse to pa lahko dosežemo le, če se v splošnem zamejskem merilu čim tesneje povežemo in opustimo še preostale lokalne ali osebne vidike. Na deželni ravni smo že dokazali, da je enotnost možna. Zato poskusimo to doseči tudi na organizacijskem področju in pomagajmo ostvariti krepko manjšinsko politično telo.
ZA NOVO ZILAVOST NAŠEGA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA
Bližnji občni zbor SLG v Gorici bo pretresal vse te in še druge teme. Pripravil bo načrte za bodoče delo in morda predlagal nove oblike delovanja. Na vsak način pa bo politično udejstvovanje Slovencev na Goriškem zahtevalo vedno večji pristop novih, zlasti mladih sit. Vabimo jih, da pridejo zraven. Dela bo dovolj za vse ljudi »dobre volje«. Ne ustrašijo naj se morebitnih težav, saj teh ne manjka nikjer. Imeli pa bodo zadoščenje, da so tudi oni nekaj doprinesli h gradnji boljše slovenske bodočnosti na Primorskem.
A. B.
JUGOSLOVANSKO GLEDANJE
Stališče jugoslovanskih oblasti je izrazil tajnik centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske Josip Vrhovec, ki je govoril v železarni v Sisku.
Res je — je dejal, — da Londonski memorandum o soglasju ne govori o državni meji, temveč o demarkacijski črti. Res je tudi, da nam ni uspelo, da bi z dvostranskimi dogovori to demarkacijsko črto spremenili v državno mejo, ker tega italijanske vlade niso želele. Tako stališče pa ne more v nobenem primeru postaviti v dvom državno suverenost nad tako imenovano cono B. Dvom v to suverenost bi avtomatično sprožil tudi dvom v italijansko suverenost nad tako imenovano cono A.
Naj se italijanska vlada otrese pritiska nazadnjaških sil in naj uradno in jasno pove, da je v tako imenovani coni B vzpostavljena jugoslovanska suverenost kot je nad tako imenovano cono A vzpostavljena italijanska suverenost. Iz takega dejanskega stanja izhajajoč je treba graditi medsebojne odnose, a za to je treba imeti poguma.
Pogum pa bi bilo treba tudi imeti, tega pa Vrhovec ne bo imel, da bi se enkrat povedalo, pod kakšnimi pogoji in za koliko denarja je Tito in z njim jugoslovanska partija pristala na ukinitev Svobodnega tržaškega ozemlja in na njegovo razdelitev. Menimo, da je v tem skrit ves čas močan adut italijanskih vlad, ki jim je znano, na kakšen način je Tito sprejel predlog zapadnih zaveznikov o likvidaciji STO.
ODMEV V ITALIJANSKEM TISKU
Če so v Jugoslaviji mislili, da bo italijanski levičarski tisk podprl jugoslovansko stališče glede bivše cone B, so doživeli globoko razočaranje. Znova se je pokazalo, da so Italijani edini prek svetovnonazorskih razlik, ko gre za obrambo nacionalnih interesov. Tako imenovana proletarska solidarnost in medsebojna vzajemnost se hitro umakne narodnim koristim.
Delno v svojo korist lahko navajajo jugoslovanski časopisi le levičarski list, ki izhaja v Rimu, »Paese sera« in socialistično glasilo »Avanti«, medtem ko se komunistični dnevnik »L'Unita« zelo previdno izraža.
»Paese sera« trdi, da problem cone B še vedno ni rešen niti s formalnega niti s pravnega vidika. Značilno je, pravi list, da je prav levosredinska vlada ta problem zaostrila.
»Avanti« piše, da beograjska vlada že vrsto let zahteva, da se to vprašanje enkrat za vselej reši v duhu prijateljstva in dobrega sosedstva. Tako italijansko kot jugoslovansko javno mnenje ne more razumeti, zakaj tega vprašanja enkrat za vselej ne uredijo.
Turinska »Stampa« imenuje spor »prehoden oblaček«, milanski »Corriere della sera« pa govori o nesmislu odpiranja vprašanja tako imenovane cone B. Nedotakljivost in stabilnost Jugoslavije bi morali biti Rimu vsaj toliko pri srcu kakor Beogradu. Italijanska vlada bi morala imeti pogum dokončno urediti pravni položaj cone B, kjer — in to je nesporno dejstvo, — živi 6.000 Italijanov ter 80.000 Jugoslovanov.
Bizpmka uvod I dvojno družinska dno Slovenski delež pri osvobodilnem boju
Zdelo bi se, da je razporoka epilog, to je končno poglavje neke trpke družinske drame, toda v zelo številnih primerih je samo prolog, uvodno poglavje, v dvojno družinsko dramo: v tragedijo ponižanja, bede in borbe za obstoj, ki čaka člane prve, razbite družine, ter v tragedijo očitkov, ljubosumnosti in težkih odnosov, ki se bo odvijala v novi razporočenčevi družini.
Sv. pismo govori o skrivnosti zla. Zlo nosi v svojem bistvu neko prekletstvo, ki se kaže v tem, da nujno poraja nova zla. Kot ne more tema dajati svetlobe, ne laž resnice, tako ne more zlo roditi dobrega. Razporoka pa je, kot smo videli, socialno zlo, ki mu je usojeno, da je vir trpljenja in vzrok gorja ter krivic.
Romanopisec Pavel Bourget govori o usodni pogubnosti zla. Ostro je občutil, da obstaja neka neizbežna zakonitost, neki »naravni zakon«, to je niz naravnih postav, ki jih ni mogoče nekaznovano kršiti. Piše: »Ni družine, kjer ni pogojev, ki jih postavlja samo naravno pravo: to pravo je izven nas, če ga kršimo, vstane zoper nas... Vsaka svoboščina proti naravnemu pravu rodi sužnost, vsaka zanemarjena dolžnost rodi nesrečo. Videl sem temna sovraštva med otroci dvojne postelje; trde obsodbe, ki so jih izrekli otroci nad ločenimi roditelji; morilske naklepe očima do pastorka, divja sovraštva med prvim in drugim možem ali med možem in prvo ženo... Drugi mož ostane vedno "prišlek” v družini, tujec... in kadar nekdo ima dve družini, nima nobene!«
Knjiga se konča s prekletstvom, ki ga izreče ločena žena »nad kriminalno postavo o razporoki«, ki ji je podlegla kot šibka ženska, postavo morilko družinskega življenja in verskega doživljanja, zakon anarhije in nereda, ki ji je obljubil svobodo in srečo, a ki ji je, podobno kot tisočerim pred njo, prinesel le suženjstvo in bedo.
TRAGEDIJA RAZBITE DRUŽINE
Dejstvo je, da je danes mnogo družin v razsulu. Večina sprtih zakoncev živi še vedno skupaj, dasi v prepiru in sovraštvu, številni so primeri, ko sta stranki dosegli civilno ločitev in se razšli. V državah, kjer je izvedena razporoka, se je vedno v večjem številu poslužujejo. V Rusiji in v Severni Ameriki se zdaj razporoči že vsaki četrti če ne tretji zakonski par.
Vsaka zakonska razveza ali razporoka je nekaj bridkega za sozakonca. Izvrši se običajno v ozračju nasprotovanja, če že ne sovraštva. Prevarana žena ne bo nikoli prebolela, da je bila izdana v najdražjem, kar je imela: možu je z navdušenjem darovala cvet svoje mladosti in žar ljubezni, zdaj pa jo je, izmozgano in izčrpano, vrgel na cesto in obsodil na osamelost; v letih je in morda še bolehna, a da bo sebe in otroke mogla preživljati, se bo morala vrniti k poklicnemu delu, če jo sploh bodo hoteli sprejeti. Pa tudi mož, ki se mu je žena izneverila in s tem razdejala skupni dom, o katerem je v mladosti sanjal in v letih srečnega sožilja tako zavzeto gradil, ne bo uspel pozabiti prevare in krivice.
Pa naj sta zakonca prišla do razporoke tudi sporazumno, potem ko je plamenica njune ljubezni vedno bolj ugašala in se končno utrnila, ne bosta nikakor mogla docela zbrisati iz spomina, kar sta lepega doživela v dneh neskaljene sreče. Rana, zadana ob razporoki, ostane krvaveča do smrti. Hudo se vara stranka, ki meni, da je z razvezo dosegla zmago in ki se sredi čestitk, ki jih sprejema po pošti, raduje nad priborjeno svobodo. Nobene zmage ni doživela, le težak življenjski poraz.
Poznejše iztreznjenje nudi tisočero dokazov. Ob desetletnici razporoke je neka ločenka zapisala: »Deset let... Ce bi se zgodil čudež, da bi se ta leta izbrisala in me povrnila nazaj v čas, ko se mi je zdel zakon neznosen, bi vse poskusila, da bi postala idealna družica svojega moža, ki jo je v meni iskal. Težko bi bilo, a uspelo bi. Ljubezen in potrpljenje sta čudovita ključa, ki lahko odpreta vsako srce in hram-ček srečne družine. To vem šele sedaj, ko je prepozno.«
Razporoka je predvsem porazna za otroke, ki sla jim oče in mati vse. Tako prijetno je otroku v domačem gnezdecu, ki ga starša s kruto roko raztrgata. Ko se otrok tega zave, ko zaman kliče po očetu ali materi, doživi težak duševni pretres in v njegovi duši se za vselej zruši nekaj svetega, velikega: očetova ali materina ljiv bezen!
Dvakratno je postal sirota: ker je izgubil enega, ako ne oba roditelja in ker se je v njegovi duši razbila voljnost k dobremu. Bridko spoznanje mu je namreč zamorilo željo, da bi staršem delal veselje, da bi napredoval v dobrem: ta želja pa je pri slehernem otroku mogočna vzmet, ki ga
podpira in podžiga, da se pusti vzgajati in zoreti v osebnost.
Pedagoška veda stalno opozarja, da stopa velik odstotek otrok razporočencev na pot zločinov. Edvard Hoover, vodja F.B.I., pravi v poročilu o zločinih leta 1955 v Severni Ameriki: pozaprli so 566.000 mladoletnih zločincev; skoro vsi so bili sinovi — razporočencev!
TEMNI OBLAKI NAD NOVO DRUŽINO
Razporočenec se običajno spet poroči. Usoda teh novih družin je zelo različna. Nekatere dajejo vtis, da so srečne in uspele; druge se zaprejo v molk in skrivnostnost, da ne veš, kako je z njimi; in spet druge zabredejo v iste spore in zgage in stiske, ki so vladale v prejšnjem zakonu.
Že sama sestava teh novih »družinskih skupnosti« je dokaj različna: tu sta mlada partnerja brez otrok; tam zreli moški z mlado družico in pravkar rojenim otrokom; tam spet sta zrelejša sodruga z otroki trojnih staršev: njegovimi, njenimi in njunimi.
Aii je kaj verjetnosti, da bo srečen zakon, ki je izšel iz razporoke, ko ni bil srečen prvi zakon, ki je vzcvetel iz ljubezni? Iz doživetij današnjih »strokovnjakov v razporokah«, tj. filmskih »zvezd« in televizijskih »junakov«, nadrobno popisanih v raznih ilustriranih listih in podobnem šun-du — ki je kaj tečna hrana številnih slovenskih ljudi in še zlasti ženskega sveta — bi izhajalo, da tudi nad temi »novimi gnezdi« stojijo grozeči oblaki in da jih piš prve udarnejše nevihte odnese. Vsaj primeri dvokratnih ali trikratnih ločencev ali razporočencev kaj zgovorno o tem pričajo.
Pa bo kdo osporaval, naj teh primerov ne posplošujemo, kajti ta vrhovna plast ločencev sestoji iz poklicnih razbrzdancev in iz moralnih izprijenk, ki jih je bogastvo docela pomehkužilo. Ne da bi kakorkoli izpodbijali težo tega ugovora, ugotavljamo, da izhaja šibkost in krhkost teh »drugih« ali »tretjih« zakonov prav iz njihovega počela, iz razporoke, ki je »kužna rana« in ki zatorej nujno razkraja družbeni organizem in kajpak tudi njene temeljne celice: družinske skupnosti.
Družbo Jezusovo (Societas Jesu) ali kakor rečemo jezuite je ustanovil leta 1534 v Parizu bivši španski častnik baskovskega pokolenja Ignacij Loyola, rojen leta 1491. Papež Pavel III. je ta red leta 1540 formalno potrdil. Jezuiti poznajo poleg treh običajnih obljub uboštva, čistosti in pokorščine še četrto: posebno pokorščino sv. očetu.
Po zadnjem koncilu je tudi jezuitski red začel doživljati svojo krizo: mnogi so red zapustili, mnogi pa zašli na pot oporečni-štva, kar je seveda nujno povzročilo trenja s cerkveno oblastjo.
Za letos je jezuitski general padre Pedro Arrupe sklical vrhovni zbor jezuitske družbe. En dan potem, ko je p. Arrupe obvestil sv. očeta o sklicanju zbora, je prejel od sv. očeta posebno pismo. Iz njega je razvidno, kako je papež vznemirjen zaradi zablod nekaterih članov družbe in v strahu, ali bo vrhovni zbor znal dati družbi pravo smer.
Med drugim pravi sv. oče: »Jezusova družba naj se dobro zaveda, kako potrebno je, da svoj način življenja preiskuje in ga stalno vzporeja z evangelijem... Tem tako važnim načelom bi s posebnim poudarkom dodali še enega: gre za zvestobo sholastikov do Sv. sedeža, pa tudi dijakov in visokošolcev na mnogih šolah in univerzah.«
Del papeškega pisma je posvečen pogubnim pojavom, ki so se vgnezdili v družbi. So to razni duhovni in disciplinski tokovi, ki lahko postanejo za obstoj družbe usodni, če se jih ne bo omogočilo. Zato izraža sv. oče odločno voljo, naj družba svoje življenje in svoj apostolat tako prilagaja potrebam časa, da bo po svojem bistvu ostala apostolska in duhovniški red, katerega s papežem posebej povezuje ljubezen in služenje Bogu in človeku.
Zaključne papeževe besede v pismu pa pravijo: »Iz tega pisma boste spoznali, koliko od vas pričakujemo. Dobro vemo, kaj družba pomeni, kakšne naloge mora izpolniti, kakšno zaupanje ji je izkazano in kaj vse to pomeni za družbo in Cerkev.«
* * *
Za razumevanje dokaj strogega papeževega pisma je treba poznati nekatera ozadja v tej zadevi. Med p. Arrupejem in papežem Pavlom VI. so osnovne težave v značaju teh dveh oseb. Papež Pavel VI. je znan zaradi svojega finega značaja. Nikoli
Deželna vlada Furlanije-Julijske Benečije je pripravila osnutek zakona, ki določa finančna sredstva za proslavitev tridesete obletnice osvobodilnega boja v naši deželi in delno povračilo škode, ki so jo posamezne občine, vasi ali zaselki utrpeli zaradi povračilnih ukrepov italijanskih in nemških nacifašističnih oblasti.
Obenem namerava deželna uprava organizirati vrsto izletov v Rižarno v Trstu, v Gonars, v Begunje na Gorenjskem, v Mauthausen v Avstriji, v Dachau na Bavarskem in v Auschwitz na Poljskem, kjer so bila zloglasna taborišča. Teh obiskov naj bi se udeležila zlasti mladina, da se pobliže seznani z grozotami polpretekle dobe ter utrdi v svoji demokratični zavesti in v prepričanju, da je svoboda neodpovedljiva vrednota človekove osebnosti.
V	razpravo o tem zakonskem osnutku je posegel tudi svetovalec Slovenske skup-, nosti dr. Drago Štoka. V svojih izvajanjih je pozdravil pobudo deželne vlade, da prispeva k proslavam 30-letnice osvobodilnega boja na naših tleh, obenem pa iznesel vrsto misli, ki so vredne upoštevanja, ko bo do teh proslav prišlo.
Najprej je treba podčrtati, da so pri antifašističnem in osvobodilnem boju družno sodelovali državljani italijanskega in slovenskega jezika. Pri tem je bil doprinos Slovencev v tem boju še posebno izrazit in poln žrtev: Slovenci smo imeli 42.000 padlih, več desettisočev je bilo odvedenih v kazenska taborišča in požganih je bilo na desetine slovenskih naselij.
Slovenci smo tedaj dvojno trpeli: kot Slovenci in kot protifašisti. Ni zato naključje, da so bili leta 1930 prvi obsojenci posebnega sodišča prav štirje Slovenci: Bidovec, Miloš, Marušič in Valenčič. Mirno lahko rečemo, da se je ravno v Bazovici pred 44 leti rodil zametek kasnejšega splošnega upora proti fašistični diktaturi. Tem žrtvam, ki so pordečile s svojo mlado krvjo tržaški Kras, so se kasneje pridružile še druge, tako Lojze Bratuž iz Gorice, Simon Kos, Pinko Tomažič in drugi iz Trsta.
Prav zato bo treba ob proslavah 30-letnice osvobodilnega boja v naši deželi po-
ne bi rad koga žalil. Vedo povedati, da je že pred leti opozoril jezuitskega generala, da ga bolijo nekatere reči, ki se dogajajo v družbi. A je to storil na diplomatski način. P. Arrupe tega papeževega sloga ni doumel. Vsalkič, ko je prihajal od njega, je s srečnim obrazom pripovedoval, da stoji papež stoodstotno z njim.
Ko je papež videl, da imajo njegova opozorila le malo uspeha, je svoje negodovanje razodel svojim najožjim sodelavcem, med njimi .kardinalu Villotu in nadškofu Benelliju, ki je papeževa desna roka. Ti so potem Skušali p. Arrupeja opozoriti, naj ne dopušča poskusov v družbi. Ti poskusi, če bi se ustalili, bi spremenili naravo družbe.
Končno se je sv. oče odločil, da sam spregovori: 15. septembra lani je naslovil na p. Arrupeja posebno pismo, ki je tako v jezuitskih vrstah kot zunaj njih močno odjeknilo. Papež želi, naj člani reda volijo v vrhovni svet resne in pametne sobrate, kajti papež sam najbolje ve, kako težki časi še čakajo Cerkev in kako kritični dnevi so pred nami.
V	verskem življenju Etiopcev ima post velik pomen. Povprečni kristjan se posti kakih 180 dni na leto. Vsi posti niso obvezni za vse. Duhovniki se postijo približno 250 dni na leto. Imajo sedem različnih postov:
1. Vsako sredo se postijo v spomin na posvet zbora velikih duhovnikov in farizejev, na katerem so obsodili Kristusa.
2. Ninive-post v spomin na pridiganje preroka Jona.
3. Postni čas, .ki traja 55 dni.
4. Vigilija božiča in praznika Treh kraljev.
5. Post apostolov v spomin na post, ki so ga držali apostoli po prihodu Sv. Duha. Koliko časa traja ta post, zavisi od tega, kdaj je velika noč.
6. Post prerokov, ki traja 43 dni pred božičem.
7. Post pred Marijinim vnebovzetjem, ki traja 15 dni v avgustu.
Razen otrok pred sedmim letom, nose-
sebej poudariti svetli zgled slovenskih antifašističnih mučenikov, stotine 'krutih obsodb posebnega sodišča za varstvo države, tisoče umrlih v zloglasnih taboriščih in oboroženi boj slovenskega ljudstva.
Ni dovolj govoriti o odporniškem gibanju le na splošno ali v lepih besedah; mlademu rodu je treba prikazati zgodovinsko resničnost, v katero so bili Slovenci v polni meri vključeni s svojim velikim deležem v borbi za svobodo. Zato obžalujem, da v osnutku novega deželnega zakona ni ene besede, ki bi se dotaknila slovenskega doprinosa v boju zoper nacifašizem.
Čeprav obstaja državni zakon št. 261 od 24. aprila 1967, .ki predvideva priznanje posebnega dosmrtnega nakazila antifašističnim političnim preganjancem in njih družinskim članom za nasilje ali muke, ki so jih prestali do 8. septembra 1943 bodisi v Italiji ali v tujini s strani fašističnih oblasti ali formacij, je bilo do sedaj le malo Slovencev deležnih ugodnosti tega zakona.
Zdi se, da je ustrezni upravni postopek neprimerno bolj počasen, ko gre za antifašiste slovenske narodnosti. Deželna vlada naj bi zato prav v zvezi s proslavami 30-letnice osvobodilnega boja v Rimu posredovala pri komisiji, ki pregleduje prošnje za priznanje dosmrtnega nakazila, naj vzame čimprej v pretres tudi prošnje slovenskih antifašistov z našega področja. Prav tako naj bi deželna vlada poskrbela, da bodo pristojne oblasti v Rimu brez vsakega nadaljnjega odlašanja izplačale odškodnino 100 lir na dan povratnikom iz nacističnih taborišč v Nemčiji za čas, ki so ga v njih preživeli.
Deželna vlada bi se morala tudi zavzeti, da se s posebnim aktom razveljavijo vse razsodbe, ki jih je izdalo posebno sodišče od leta 1930 naprej, vse žrtve fašizma pa naj se v celoti rehabilitirajo.
Ko bo deželna uprava polagala vence pred raznimi spomeniki odporniškemu gibanju, naj ne pozabi na spomenik v Bazovici, ki stoji na mestu, kjer so padli štirje izmed prvih mučenikov fašističnega nasilja.
Tudi slovenske organizacije naj bi prejele primeren prispevek za praznovanje 30-letnice osvobodilnega boja, saj so imeli Slovenci pri njem tako velik delež. Pri proslavah naj se ne pozabi, da hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu obilen material, kar zadeva raziskave in študij osvobodilnega boja.
V	členu 5 zakonskega osnutka je najti med 11 občinami, ki so omenjene kot žrtev osvobodilnih bojev, le štiri, v katerih živijo Slovenci. Pa so bili v tem boju prizadeti tudi premnogi kraji Slovenske Benečije. Naj še posebej opozorim na občino Devin-Nabrežina, kjer so bile od naci-fašistov požgane in uničene kar štiri vasi: Mavhinje, Cerovlje, Vižovlje in Medja vas. Iz teh vasi je bilo odvedenih nad tisoč oseb, 105 pa jih je padlo v osvobodilnem boju. Zato so zastopniki te občine z ozirom na člen 5 bodočega zakona že predlagali deželni vladi, naj bi vsak prizadeti občan prejemal letni prispevek 12.000 lir za čas desetih let.
Ob bodočih proslavah 30-letnice osvobodilnega boja pa je treba žal ugotoviti, da je slovenska narodnostna skupnost v Italiji še vedno brez splošnega zaščitnega zakona, ki naj varuje njene narodno-politične in gospodarsko-družbene koristi. Zlasti je pri tem zapostavljeno slovensko prebivalstvo videmske pokrajine, kjer smo pred kratkim celo doživeli škandalozno prepoved poučevanja slovenščine v pošol-skem času. Slovenci v tržaški pokrajini
čih mater, težko bolnih in potnikov (vsaj v nekaterih primerih) se postijo tako, da pred dvanajsto uro opoldne ne zaužijejo ničesar, ne jedi ne pijače. Kadar pa jedo, ne uživajo mesa, masla, mleka in jajc. Tudi ne kadijo. Post apostolov in prerokov velja samo za duhovnike.
Poleg teh rednih postov večkrat verniki dobe kot pokoro pri spovedi post ali za sedem dni ali za štirideset dni ali za celo leto.
Redovnice kapucinke
Na svetu je sedaj 2.750 redovnic kapucink, ki živijo v 143 samostanih. Znano je, da se redovnice kapucinke držijo strogih pravil, ki jih je sestavila sv. Klara. V Rimu so se pred kratkim zbrale predstavnice teh kapucinskih redovnih ustanov iz 18 držav in so pripravile nova pravila za redovniško življenje, kakor ga zahtevajo današnje potrebe.
pa še vedno čakajo, kdaj se bodo začeli izvajati obveznosti, ki jih je sprejela Italija z Londonskim sporazumom.
Naj bi predvidene proslave ob 30-letnici osvobodilnega boja bile nov korak do pravičnosti in demokratičnosti z ozirom ni slovensko manjšino, ki je toliko pretrpela v času fašizma, doprinesla toliko žrtev v štiriletnem odporniškem boju in si sedaj samo to želi, da bi živela boljši jutrišnji dan v miru, svobodi in pravičnosti.
Bralci pišejo
V	tujini mi je naš list še posebno drag
Ta mesec je minilo 16 let, odkar živini v tuji deželi. Zapustil sem domovino, ket komunističnega režima nisem zmogel vel prenašati. Dokler sem živel doma pri star šili, se mi je zdelo, da z vero pretiravajo-Ko sem pa prišel v tuji svet, sem spoznal, da so imeli čisto prav. Ko mi je življenji postalo trdo, mi je bila vera v največjo oporo.
Poznal sem fante: bili so cvet, a zavrgli so vero in v nekaj letih čisto propadli. Enkrat mi je nekdo poočital, da imam tri otroke, ki mi bodo vse pojedli, pa seni mu odgovoril: »Res je, tri otroke imam, za katere sem Bogu zelo hvaležen, da so zdravi. Zraven imam svojo hišo, ti pa imaš le enega otroka in slabo stanovanje v najemu. Kdo je potem na boljšem: ali jaz, ki se držim božjih postav ali ti, ki jih preziraš?«
Večkrat se kdo tudi spotakne, da sent naročen na Katoliški glas. Pa odgovorim: »Zame je Katoliški glas naj dragocenejši časopis. In če ti misliš, da boš bolj pameten, če ne boš bral katoliškega tiska, potem samo to dokazuješ, da je tvoja pamet zelo omejena.«
Letos bo poteklo že 12 let, kar sem VaŠ naročnik. Moram reči, zelo sem z listoth zadovoljen. Vse, kar je v njem, vzgaja h poštenosti in pravičnosti. Zato imam tudi sam ugled med prijatelji, sosedi in na delovnem mestu. Kot vidite, mi do sedai zaradi Katoliškega glasa ni šlo slabo. Zato mu bom ostal zvest do smrti.
M. P., Francija
S TRŽAŠKEGA
Boršt
Prvi pomladanski teden, ki je bil tako lep v naravi, je vzbudil nekaj življenja tudi v našem duhovno-prosvetnem zanimanju. V ponedeljek 25. marca zvečer smo imeli v Krekovem domu razgovor o verskem položaju v župniji. Povabljenih jo bilo 16 mlajših družinskih očetov in mater ter fantov in deklet in ena od šolskih sester. Razgovor se je razvijal o tem, kakšna miselnost in skladnost življenja sta potrebni tistim članom farne skupnosti, ki naj bi v bližnji bodočnosti sestavljali župnijski svet. To ustanovo namreč toplo priporoča zadnji koncil.
V petek 29. marca bomo v istih prostorih poslušali predavanje prof. Slavca, ki poučuje na enotni srednji šoli v Dolini-Govoril nam bo o nekaterih značilnih zgodovinskih razdobjih pred drugo svetovno vojno, ko so Slovenci zavestno od kri vali svoje zgodovinsko poslanstvo in se borili za svojo narodno svobodo. Lepo so vabljeni zlasti mladi iz študentovskih in delavskih vrst; prav ti so tisti, ki naj bodočim rodovom ohranjajo in bogatijo zaklad zdravih narodnih vrednot in idealov.
V soboto 30. marca se bomo ob 20.30 zbrali v dvorani pri sestrah. Vodstvo Krekovega doma je povabilo v goste glasbeni ansambel »Taims« z Opčin. Člani tega zelo priljubljenega zbora nas bodo spravili v veselo razpoloženje z inštrumenti lahke glasbe, ki bo spremljala petje dueta. V ritmu in melodiji veselih viž se nam bo ogrelo srce, mlade Borštane pa bodo zasrbele tudi pete.
V glasbeni spored se bodo uvrstili tudi učenci naše glasbene župnijske šole (klavir, kitara, harmonika). Na ta način bodo vsaj delno mogli pred domačo publiko p& kazati, koliko so napredovali od lanskega leta, iko smo 27. maja v zares lepi priro' ditvi proslavili drugo obletnico našega žup' nijskega doma, ki nosi ime po velikem si', nu našega naroda Janezu Ev. Kreku.
»♦»♦♦♦♦»MMIMMIMIMIImuMIHIHM««
»Katoliški glas** v vsako slovensko drullnol
 ..................................  H
llllllllllllIIIIIIIIillllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllIlIllIllllllllllllllllllIMlIlllllllIllIllIlIlllllllllllIlIlllllllllHlllllllilllll
Papež Pavel VI. in jezuiti
J. Godina
iNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiNiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimmmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii
Post v etiopski Cerkvi
Odgovor na pismo
i,Skupine slovenskih volivcev"
Prejeli smo s prošnjo za objavo:
»Skupina slovenskih volivcev« je v Katoliškem glasu dne 7. marca letos objavila v rubriki »Bralci pišejo« pismo, v katerem zahteva resnico v zvezi s pisanjem Primorskega dnevnika (ta je namreč v začetku leta recenziral goriške mohorjevke in med drugim napisal, da so nekateri članki v koledarju GMD, posebej Beličičeve črtice, v nasprotju z vsem tistim, o čemer se je razgovarjal tajnik slovenske katoliške skupnosti, ko je vzpostavljal stike v Ljubljani...)
Ker je pismo omenjene »Skupine slovenskih volivcev« (če gre za skupino, bi moral vsaj eden zanjo podpisati) dejansko naslovljeno vodstvu Slovenske skupnosti v Trstu, imam kot njen tajnik dolžnost oglasiti se k besedi. Ne bi želel, da bi Slovenska skupnost bila deležna neutemeljenih kritik oz. sumničenj, tudi zaradi tega ne, ker je v pismu pisalo, da »nekaterim zaupamo neko določetm nalogo, v resnici pa delajo, kar sami hočejo«.
Poudariti moram najprej, da ni z Ljubljano vzpostavljal stikov nikdar en sam človek, temveč vedno le vodstvo Slovenske skupnosti, ki je sestavljeno iz izvršnega odbora in predsednika sveta (skupno 6 ljudi). Sam pa sem o delovanju Slovenske skupnosti izčrpno in vestno poročal tudi goriški SDZ prek odbornikov njenega vodstva.
Naravnost demagoško žaljivo, da ne rečem kaj hujšega, pa postaja to pismo tam, kjer pravi takole: »še huje pa je, če je res, da bi se morali spremeniti v pokorne sluge, ker so na to pristali nekateri ljudje, ki bi po svojem političnem prepričanju morali odklanjati vse, kar ni v duhu z demokratičnimi nazori.« In še: »V takih pogojih postane nesmiselno delovanje v samostojnih in političnih organizacijah v zamejstvu.«
Po demokratičnem sistemu, v katerem Živimo, imamo možnost kritike, tudi ostre polemike, vendar pa je neka meja, ki mora jasno ločiti zdrave in zaželene kritike od takih destruktivnih kritik in natolcevanj.
Čše je čas po vojni imel svoje izrazite Prijeme, mora naš čas najti sebi ustrezne načine javnega delovanja. Nove generacije nimajo samo pravice, ampak pravo dolžnost ustvariti družbo po svojih prizadevanjih in izkustvih. Kot predstavniki narodne skupnosti moramo biti svoj boj za dokončno uresničenje naših pravic in za našo ohranitev v družbi, v kateri živimo. In ravno to nas ne sme ovirati od iskanja skupnega, pravičnega dialoga tudi z matično domovino, ki mora imeti stalno skrb za vse Slovence v zamejstvu, ne oziraje se na njih politično ali idejno prepričanje.
Manjšina, ki je od svojega matičnega naroda povsem odtrgana, doživlja lahko hude krize osamelosti, zapostavljenosti in je lahko podvržena hitrejšemu tempu asimilacije. Naši stiki z matično domovino so imeli vedno »manjšinski« značaj, govorilo se je torej predvsem o uspehih in neuspehih slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, v konstruktivnem dialogu, zavedajoč se, da imamo tako eni kot drugi svoje specifične probleme, posebne življenjske Pogoje in dolžnosti.
Od vsega začetka je bilo pribito, da ni prostora za nobeno vmešavanje v notranje probleme, tako s strani SZDLS do Slovenske skupnosti kot Slovenske skupnosti do SZDLS. Nikdar ni bilo govora o osebah
ali kakih organizacijah. Tudi nismo^nikjer sklepali ali se dogovarjali, da »bomo tu v zamejstvu mislili in pisali tako, kot je všeč v Ljubljani«. V stikih s SZDLS smo stalno poudarjali nezamenljivo vlogo, ki jo ima slovenska politična organizacija v zamejstvu, poudarjali smo nujnost enake-. ga gledanja matične domovine do vseh Slovencev v zamejstvu ne glede na njih politično prepričanje. Že to, da je prišlo do teh stikov pomeni, da ni naš politični koncept, ki temelji na demokratičnosti in samostojnosti slovenske zamejske politike, doživel poraza v očeh matične domovine.
Sicer pa, če imajo danes stalne stike s političnimi oblastmi v Sloveniji in Jugoslaviji ne samo komunisti in socialisti, temveč tudi demokristjani, socialdemokrati in drugi, ali bi samo mi ne imeli pravice, da matični domovini izrazimo svoje upravičene želje, pripombe, predloge?
Mar nismo združeni v samostojni in svobodni politični organizaciji? V tej imamo pravico sklepati dogovore s tukajšnjimi strankami leve sredine, intervenirali pri ministrih v Rimu, imamo pa tudi pravico in dolžnost izmenjave misli z oblastmi oz. predstavniškimi telesi v Sloveniji in Jugoslaviji. Biti moramo resničen subjekt do vseh, ker hočemo pač čim bolje opravljati svojo politično dejavnost!
Dr. Drago Štoka
Slavje v Ricmanjih ob prazniku sv. Jožefa
Kot nekdanji romarji smo se napotili letos peš čez Lovec k svetišču sv. Jožefa v Ricmanjih na dan njegovega praznika 19. marca. Ko smo dospeli malce trudni do križpotja pri Ključu, odkoder se odvija na eni strani cesta proti Bazovici, na drugi pa do Ricmanj, smo zagledali značilen kažipot in sicer Vklesano podobo, ki predstavlja beg sv. Družine v Egipt. Ob pogledu na Dete Jezusa in Devico Marijo na osličku in sv. Jožefa, ki poleg njiju pešači vso dolgo pot do Egipta, nas je utrujenost minila in smo korajžno vkorakali v Ricmanje.
Cerkvena vrata so lepo okinčana z zelenjem in z napisom, iz katerega zvemo, da se je božja pot do tega svetišča »odperla« leta 1750. Lepo in prostorno svetišče se nam je prikazalo v vsej svoji slavi, z bleskom lestencev in opojnostjo duhtečega cvetja, s katerim so bili okrašeni oltarji, posebno še veliki oltar, posvečen svetemu Jožefu.
Ob 11. uri je bilo slovesno somaševanje, katero sta opravila z župnikom dr. Kosmačem še msgr. Jamnik in g. Štuhec. Ob treh popoldne je bil sv. blagoslov. Obakrat je odlično pel cerkveni zbor pod vodstvom
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiHiiiiiiiHUlini
Kristus jim je mit
O filmu »Jesus Christ Superstar« smo že poročali. Tudi Primorski dnevnik je smatral za primerno, da film oceni. 12. marca je prinesel poročilo, v katerem S. G. pravi med drugim:
»... Težko bi bila razumljiva naklonjenost, s katero je (ta film) sprejel "L’Os-servatore Romano«, ko bi res film ne bil tako dvoumen predvsem na koncu, ko hoče očitno ohraniti jedro mita. Cerkev je pač danes pripravljena sprejeti katero koli ohranitev lastne mitizacije in nerada seže v dogmatične zadeve.«
Kakor vidimo, so v teh stavkih težke trditve. Kljub vsemu pa se nam zdi ta članek Primorskega dnevnika le še premajhen razlog za večjo polemiko v tem svetem letu sprave in splošnega pomirje-nja. Zato se omejimo le na tele bistvene točke:
1. Za ocenjevalca S. G. je proti koncu ta film dvoumen. Zlasti v drugem delu filma daje namreč režiser Norman Jewisson velik poudarek na Jezusovo nadnaravno moč. Film ni tako samo prikaz Jezusovega zem-skega življenja, ampak tudi božjega; v njem sta pač združeni človeška in božja narava, kar je za verne dogmatična resnica, za neverne pa že dvoumnost, oziroma prehajanje v bajeslovje, ker »da film hoče očitno ohraniti jedro mita«. Primorski dnevnik berejo tudi verni in zato smo dolžni to povedati.
2. Uradni vatikanski list »L’Osservatore Romano« je film označil kot dober, primeren za vse; izrecno je bilo zapisano, da to ni verski in ne zgodovinski film; je le dober poizkus, kako prikazati Kristusa Odrešenika današnjemu človeku v sedanji govorici, glasbi in obliki. Zaradi te pozitivne katoliške ocene očita S. G. Cerkvi težnjo po ohranitvi lastne mitizacije za vsako ceno in ob vsaki priložnosti.
Tu bi se lahko zelo na široko razpisali,
kdo resnično zganja mitizacijo svojega voditelja in njegovega nauka. Omenimo le množice številnih obveznih obiskovalcev Leninovega mavzoleja v Moskvi in prav tako množice prostovoljnih romarjev o-krog Jezusovega groba v Jeruzalemu. Petdeset let nadzorovane, kontrolirane pietete okrog Lenina in skoro dva tisoč let če-ičenja in molitve na Golgoti, tudi v tem je zelo velika razlika. Največja pa je v bistvu: v moskovskem zastraženem sarkofagu so Leninovi posmrtni ostanki, Jezusov grob pa je prazen. Jezus je vstal, ostane z nami do konca sveta. Ko se spremeni oblika sedanjega ruskega komunizma, bo konec dolgih vrst na Rdečem trgu v Moskvi (in konec je po zgodovinskem pismu in izjavah velikih Rusov Saharova in Solže-nicina zelo blizu), bazilika Jezusovega vstajenja pa ostane kraj molitve in izpovedovanja vere do konca časov.
»Mitizacijo« in prisiljeno sprejemanje komunističnih dogem potrjujejo tudi sedaj polna ruska taborišča. Ista velika ruska domoljuba Saharov in Solženicin sta v tem letu izjavila, da je sedaj v ruskih taboriščih nad 1.700.000 jetnikov in pripornikov,
Jezusova človeško-božja narava v eni osebi, kar je lepo poudarjeno v filmu, ni ne-dostatek ali celo »omejenost« kot zaključuje omenjeni S. G.; to je naš krščanski nauk in tega smemo braniti in moramo braniti povsod!
Naj zaključimo z ugotovitvijo: v trenutku, ko to pišemo (15. marca, op. ur.) predvajajo v Trstu film »Jesus Christ Superstar« že tretji teden. Veliko zanimanje tržaškega mesta za tak in takšen film o Jezusu Kristusu je zgovorno znamenje ljudskega sodobnega okusa in lastne svobodne presoje. Ko pa pride ta film v Gorico in še drugam, ne zamudite priložnosti, da si ga ogledate!	p.	ž.
Marte Komar. Ob štirih je bila še maša za italijanske vernike, katerim je spregovoril g. Šuligoj. Pridigal je g. Andrej Lukan, misijonar z Mirenskega Grada, ki je prikazal sv. Družino kot zgled krščanskim staršem in človeški družbi na sploh. Z zadnjo mašo ob 17. uri se je slovesno praznovanje sv. Jožefa zaključilo.
E. F.
Kosovelov večer
V ponedeljek 18. marca je bila v društvenih prostorih v ul. Donizetti v Trstu spominska proslava 70-letnice rojstva kraške-ga pesnika Srečka Kosovela, ki jo je priredilo Društvo slovenskih izobražencev. Program je pripravila prof. Zora Rebula Tavčarjeva, ki je predstavila pesnika iz odlomkov njegovih pisem, katera je v zadnjem času priobčil Alfonz Gspan v reviji »Prostor in čas«. Ker je revija v Trstu malo razširjena, čeprav je ena najbolj kvalitetnih, je pesnik zaživel pred poslušalci v novi luči, tak, kakršen se je izpovedoval svojim najintimnejšim prijateljem.
Člani Radijskega odra so prebrali tudi nekaj značilnejših pesmi, dve uglasbeni pa smo poslušali na plošči. Med vso prireditvijo so se vrstile na platnu skioptične slike, ki so oživele pesnika in njegov kra-ški svet.
Predavanje o umetnosti
V sredo 20. marca je bilo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu predzadnje predavanje iz ciklusa Umetnost na Slovenskem, ki ga prireja Narodna in študijska 'knjižnica v Trstu. Tokrat je predavala dr. Breda Missia iz Ljubljane, ki je govorila o likovni umetnosti od impresionizma do druge svetovne vojne. V besedi in sliki je predavateljica podrobno prikazala velike impresioniste Groharja, Jamo, Jakopiča in Strnena, nato pa boij na hitro še ekspresioniste in druge umetnike, ki so ustvarjali tik pred vojno.
Ljudje
Avgust Černigoj, znani tržaški umetnik, je odprl življenjsko razstavo v Centru za plastične umetnosti v Vidmu; Center je razstavo priredil ob umetnikovi 75-letnici.
»Zdravnik po sili« pri Sv. Ivanu
V nedeljo 17. marca je dramski odsek PD »štandrež« gostoval v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu z Molierovo veseloigro »Zdravnik po sili«.
Ni lahka stvar oprijeti se klasičnih avtorjev kot je Molieere in prav zato gre vse priznanje igralcem in v prvi vrsti odličnemu režiserju A. Pregarcu.
Zgodba se odvija okoli nosilca naslovne vloge Sganarela (zdravnika po sili), ki ga je z zdravim humorjem odigral Marko Brajnik. Tudi lik njegove žene, ki iz maščevanja prisili moža sprejeti vlogo zdravnika, je bil dobro podan. Geronta je igral Marjan Breščak, njegovo hčerko Lucindo pa Katja Brajnik. Karel Nanut je bil plahi Leander, vsaj tak je izgledal v podajanju nosilca vloge.
V celoti je igra dosegla izvrstno raven in k temu so uspešno pripomogli tudi ostali nastopajoči in sicer: Magda Lupin, Jordan Mučič, Božo Tabaj, Damjan Paulin, Jožica Briško, Mirjam Marvin in Milan Brešan. Sceno je izdelal Igor Paulin, šepe-talka pa je bila Marinka Antonič.
E. F.
Iz Beneške Slovenije
Odlični uspehi msgr. dr. Angela Cracine
Msgr. dr. Angel Cracina, znan slovenski javnosti zaradi odkritja zgodovinsko-kul-turnega »Starogorskega spomenika«, je dne
6.	marca dosegel z odličnim uspehom na Lateranski univerzi v Rimu doktorat iz pastoralne teologije. Pod vodstvom p. Anastazija Mataniča, rojaka z otoka Krka in rednega profesorja sodobne katoliške duhovnosti na isti univerzi, je branil doktorsko tezo z naslovom: »Slovenci iz Nadiških dolin, njihova vernost v primerjavi z vernostjo Ladincev, in njihovi pastoralni problemi«.
Msgr. Cracina, bivši župnik v št. Lenartu v Benečiji, zdaj nadžupnik in dekan v kraju Buia, je izredno sposoben duhovnik, pisatelj in globok poznavalec zgodovine in današnje usode beneških Slovencev. Leta 1968 je pri Inštitutu za liturgično teologijo v Padovi dosegel diplomo iz liturgične teologije, leta 1971 na Lateranu v Rimu licenco iz bogoslovnih ved in zdaj še doktorat iz pastoralne teologije. Do zdaj je spisal kar deset brošur o verskih običajih v Slovenski Benečiji, zlasti ob novih ali zlatih mašah. Več člankov zgodovinske, leposlovne in polemične vsebine je objavil v Trinkovem koledarju in v furlanskem časopisu Patrie dal Friul. Znamenit je njegov članek v koledarju Goriške Mohorjeve za leto 1974.
Doktorska teza msgr. Cracine je temeljito zgodovinsko delo, ki nam z novimi odkritji slika globoko vernost naših beneških Slovencev in odkriva njihove nadvse pereče današnje pastoralne probleme.
Skupno z vsemi beneškimi Slovenci se radujemo lepih uspehov delavnega msgr. Cracine, mu čestitamo iz srca in voščimo, da bi uresničil vse svoje načrte. R. K.
Stalni diakonat v Avstriji
Razen celovške in železenske (Eisen-stadt) škofije na Gradiščanskem so vse avstrijske škofije vpeljale diakonat kot stalno in samostojno službo. Kot znano, je zadnji cerkveni zbor vpeljal stalni diakonat z namenom, da se razbremeni duhovnike pri njih pastoralnem delu, zlasti ker duhovniški poklici zaskrbljujoče upadajo.
★
Društvo slovenskih izobražencev v ulici Donizetti 3 v Trstu bo imelo v ponedeljek L aprila okroglo mizo ob stoletnici rojstva pesnika-generala Rudolfa Maistra. Začetek ob 20.15.
V	nedeljo 31. marca ob 17. uri nastopi v svetoivanskem Marijinem domu v Trstu Slovensko amatersko gledališče v Trstu s satiričnim kabaretom
»DLAKA V JAJCU«
Za Finžgarjev dom na Opčinah: v spomin na pok. inž. Milana Sosič daruje inž. Rudolf Sosič 10.000 lir.
Za Makedonijo: N. N., Gorica, 10.000; N. N., Gabrje, 20.000 lir.
Za misijonarja Ivana štanta daruje N. N. 10.000 lir.
Za Marijino podobo v Nazaretu: Mary Bole 5.000; Ivanka Piščanc 3.000; Marija Oberti 5.000 lir.
Za misijone: Evgenija Lamič 5.000; Berta Zugna 1.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
 .......................................................    i......n......mn........n.......n........i.....................i.........................n.........minuli..........im..........................................................................................iihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii...................................................................................................................................................................................................................n......iiiiiiiiiiiiiiiih
IOžE JURAK
EKUMENSKO POTOVANJE V BOLGARIJO
(4)
Prispeli smo v svoj hotel »Hemus« šele °b desetih zvečer. Z večerjo so nas še čakali, tako da nismo šli prav lačni spat.
Bolgarski turizem vodi ena sama državna ustanova, Balkanturist. Takoj po prihodu v hotel nas je sprejel vodič, Dimitr Jaikev po imenu, ki nas je spremljal potem Po vsej poti, skrbel za prenočevanje in oskrbo ter nam razlagal zanimivosti krajev, kamor smo bili namenjeni. Nekaj časa se je izpopolnjeval na univerzah v Ita-'bi, zato zelo dobro govori italijansko.
Bolgarija no pozna malih hotelov ali privatnih sob. Vse je v stilu velikih hotelov z več sto posteljami. So to prava me-sta v malem. Kakor po vseh podržavljenih ustanovah pa je čutiti, da nihče nima zadnje odgovornosti. Tako smo bili deležni s°h, kjer ni tekla voda ali pa preveč, kjer
ni delal tuš, manjkala žarnica, bila pokvarjena kljuka. Malenkosti, boste rekli. Morda, toda tudi dokaz, da kjer ni osebne odgovornosti za neko stvar, tudi ni osebne zavzetosti.
MESTO SOFIJA
Od jugoslovanske meje do Sofije je 56 kilometrov. Ker smo pot napravili ponoči, nismo mogli videti pokrajine. Zato smo tem bolj z radovednostjo čakali, kaj nam bo odkrila sončna svetloba.
Zjutraj smo lahko videli, da leži mesto na ravnini, 550 m nad morjem, takoj za njo pa se pne mogočna Vitoša planina, ki doseže v Cernem vrhu (2290 m) svojo najvišjo točko. Okolica je polna mineralnih in toplotnih vrelcev, ki so jih že Rimljani
uporabljali.
Sofija je danes bolgarska prestolnica, važno trgovsko in industrijsko središče, križišče raznih mednarodnih cest. Skozi njo teče reka Iskr, ki je najdaljši pritok Donave v Bolgariji. S predmestji šteje Sofija 350.000 prebivalcev in Bolgari se že pripravljajo, da bodo proslavili številko milijon.
Zgodovina Sofije sega v daljne peto stoletje pred Kristusom, ko je traški rod Sar-dov zgradil mesto Serdika. Oče kralja Aleksandra Velikega Filip II. Makedonski je mesto razdejal leta 339 pr. Kr., a se je hitro dvignilo iz razvalin. Leta 29 pr. Kr. pridejo Rimljani. Mesto dobi ime Ulpia in postane glavno mesto rimske province Traikije ter važno trgovsko središče. Leta 341 po Kr. pride v Sofiji do sinode, kjer se razpravlja o krivi veri arianizma.
»Šiba božja«, hunski kralj Atila, najde tudi Ulpio in jo upepeli leta 447. Šele pod bizantinskim cesarjem Justinijanom (527-565) spet vstane k novemu življenju. Cesar jo ogradi z obzidjem, da bi laže kljubovala napadom Slovanov, ki so v 7. stoletju preplavili današnjo Bolgarijo in v njej ostali.
Ze leta 809 jo osvoji bolgarski kan (vladar) Krum. Pod imenom Sredec (Sredina) postane eno najvažnejših mest prvega bolgarskega kraljestva, ki propade leta 1014. Štiri leta nato zavzame mesto bizantinski cesar Bazilij II. in mu da ime Triadica.
Po letu 1194 je mesto skoro dve stoletji vključeno v drugo bolgarsko kraljestvo,
čeprav ne postane prestolnica. Ta čast doleti slikovito mesto Trnovo ob reki Jantri v vznožju balkanskega gorskega masiva.
Leta 1376 se prvič pojavi ime Sofija; verjetno je temu botrovala cerkev sv. Sofije (Modrosti), ki jo je v 6. stoletju zgradil cesar Justinijan, Turki po osvojitvi mesta leta 1382 spremenili v mošejo, pa po odhodu Turkov Bolgari spet obnovili. Cerkev ima tri ladje in je kombinacija bizantinskega ter romanskega sloga.
Pod Turki je bila Sofija sprva zelo pomembno trgovško mesto, s propadanjem njihovega cesarstva je pa tudi Sofija naglo nazadovala. Leta 1879 po odhodu Turkov je štela komaj 20.000 prebivalcev. S tem, da je postala prestolnica nove kraljevine, pa se je naglo začela razvijati. Med zadnjo vojno je doživela Sofija še zadnje opustošenje, ko jo je napadlo angloameri-ško letalstvo. Vse to je sedaj mimo in Sofija je postala simbol nove socialistične Bolgarije.
NA LENINOVEM TRGU
Z ogledom bolgarske prestolnice Sofije je najbolje pričeti na Leninovem trgu (Plo-
štad Lenin), ki je prometno središče mesta in je bilo po zavezniškem bombardiranju leta 1944 povsem obnovljeno.
Na južni strani trga stoji cerkev Svete Nedelje, ki je v sedanji obliki iz konca 19. stoletja. Na tem mestu je bilo že v prvih časih krščanstva več manjših cerkva. Dne 16. aprila 1925 je v tej cerkvi prišlo do atentata, ki je terjal 200 mrtvih. Ob nekem državnem pogrebu se je zbrala v cerkvi vsa vlada s kraljem Borisom III. na čelu. Atentatorji so to vedeli, pa so poskusili kralja ubiti. V svoji nameri sicer niso uspeli, so pa povzročili silno krvoprelitje.
Na vzhodni strani Leninovega trga je ogromno poslopje hotela »Balkan«. V njem je sedež bolgarske turistične ustanove »Balkanturist«. Ob hotelu je največja trgovina v Sofiji, ki nosi ime »CUM« (Centralni univerzalni magacin). Seveda so jo tudi naši potniki obiskali in to ne samo enkrat, kajti v trgovini, ki je neke vrste naša Standa, je res moč dobiti skoro vse, kar si srce zaželi.
(Drugič naprej)
Afriški škof med goriškimi Slovenci
Te dni se mudi v Gorici kot gost nadškofa msgr. Cocoiina škof v Bouake iz Slonokoščene obale v Afriki. Prišel je, da vrne obisk goriškemu nadpastirju in seznani go-riško škofijo z vprašanji misijonskega sveta v Srednji Afriki, saj deluje v kraju Kossou v njegovi škofiji skupina goriških misijonarjev. Škof Vital Komenan Yao je star 36 let in je komaj eno leto škof v tej težavni afriški škofiji, 'kjer je veliko pomanjkanje misijonarjev in kar cela plemena prosijo za misijonarja, da bi jim govoril o pravem Bogu in Odrešeniku Kristusu.
V	goriški škofiji obiskuje msgr. Yao razne kraje in govori o Afriki in njenih zadevah. Ena izmed prvih njegovih poti je bila na Sv. goro, kjer je maševal in priporočil Materi božji svoje misijonsko potovanje in svoje delo. Izrazil je željo, da bi se srečal tudi s slovenskimi verniki, da se jim zahvali za pomoč pri postni akciji »Košček kruha iz ljubezni do Boga«, ki se vrši že več let med postnim časom v go-
»Med nami števerjanci, čeravno se pomlad komaj naznanja, marsikaj novega zraste. V nedeljo 7. marca je vzklilo "Slovensko katoliško prosvetno društvo” v Števerjanu. To naj bi bilo poživitev tistega prosvetnega društva, ki je po poročilu g. župnika C. Sedeja uspešno cvetelo na števerjanskem griču že pred prvo svetovno vojno in po njej, ter ga je fašistična tiranija ukinila. Zavel je med nami pravi prosvetni duh. Znamenje za to nam je bila udeležba pri ustanovnem občnem zboru, ki je bila naravnost hvalevredna. Vzpodbudne očetovske besede g. župnika: "Delajte vi mladi, kakor so delali vaši stari,” so nas navdušile za izvolitev odbora, ki nam daje zagotovilo, da bo društvo uspešno delovalo, saj se mlade in zmožne moči kar prepletajo s starejšimi in že izkušenimi« (K. G., št. 10 z dne II. marca 1954).
Tako je navdušeno zapisal kronist pred dvajsetimi leti, ko so polagali v števerjanu temelje društvu, ki še danes živi in dela prav z enakim elanom pristne mla-dinsike moči.
Ko po dvajsetih letih ustavimo korak in se za hip ozremo na prehojeno pot, ugotovimo z veseljem, da navdušenje takratnega kronista ni bilo prazno. Takratni odbor in vsi ostali, ki so mu sledili, so hodili premočrtno po začrtani poti v službi ohranjevanja slovenske pesmi, govorice in navad. Vsekdar v duhu načel svobode in krščanstva.
Seveda ni bila pot vedno lahka. Bili so časi pravega razcveta, prišli so pa tudi časi kriz, nerazumevanja in podobnega. Ker so se pa društveni odbori stalno presnavljali in so se natakale stalno sveže, mlade sile, niso krize pustile za sabo nobenih trajnih posledic, ki bi ogrožale delovanje ali obstoj društva.
Tudi danes, ko verjetno za mnoge ni več v modi, stoji v prvih vrstah števerjanskega društva mladina. Odbor sestavlja šestnajst mladih ljudi. Navdušeni so, ker bi sicer ne sprejeli nase odgovornosti, skrbi in dela, ki jim ne prinese zagotovo nobene osebne koristi. Vsi se zavedajo, da lahko samo žrtvujejo čas in morda denar, poleg svojih mladih let; v zameno ne bodo, razesn osebnega zadoščenja, dobili nikoli ničesar.
Če na kratko pregledamo življenje društva v teh dvajsetih letih, ugotovimo, da je bil v začetku nosilec vsega dela pevski zbor, iz katerega se je pravzaprav društvo razvilo. V naslednjih letih se je formirala dramska skupina, ki je postavila na oder vrsto zahtevnih del (Srenja, Divji lovec, Naša kri, Deseti brat). Pridružil se je nato .športni odsek. V zadnjih letih imamo še glasbena ansambla: ansambel L. Hledeta, ki si je utrl pot širom domovine in »Vesele števerjance«, ki iščejo še pravih not.
V	zimskih večerih so bili stalno na vrsti kulturni večeri. Dolgo vrsto let je bila osrednja manifestacija prvomajsko slavje.
V	zadnjem času je društvo prevzelo odgovorno in zahtevno nalogo organizacije zamejskega festivala narodno zabavne glasbe.
Celo vrsto let je bilo društveno življenje vezano na skromno dvoranico na Križišču. Sedaj imamo naš župnijski dom, ki nam nudi idealno streho za vsakovrstno delovanje.
riški škofiji.
V	ta namen je prišel preteklo nedeljo 24. marca zjutraj ob 8. uri k sv. maši v središče slovenske duhovnije v Gorici, v cerkev sv. Ivana. Po evangeliju pa je v klenih mislih spregovoril našim vernikom, ki se jih je zbralo res lepo število. Govoril je v italijanščini. Ob sklepu pridige, ki jo je navezal na nedeljska berila in iz njih poudaril veliko dolžnost katoličanov pri širjenju božjega kraljestva, se je zahvalil naši slovenski manjšini za pomoč in jo pohvalil zaradi žive misijonske zavesti, ki je ukoreninjena med našimi ljudmi. Sveto obhajilo je sam delil in ob koncu maše dal svoj nadpastirski blagoslov.
Ko se je od nas poslavljal, je zelo pohvalil naše ljudsko petje in nam želel obilo božjega blagoslova pri delu na dušnopa-stirSkem polju.
Ob koncu se mu je slovenski dušni pastir msgr. dr. F. Močnik zahvalil za obisk, vzpodbudne besede in blagoslov ter obljubil, da se bomo vsi potrudili, da misijonska zavest ne bo zamrla v srcih slovenskih vernikov.
Morda bi bilo mogoče narediti še mnogo več, kakor je bilo izvršenega. Tudi mnogo boljše bi lahko marsikaj naredili. Vendar moramo stvarno pomisliti na današnji tempo življenja, ki ljudi naravnost odvaja od navad, skupnega življenja in družabnosti ter vsakega žene za osebnimi koristmi in modernim udobjem.
In če vse to dobro in tehtno premotri-mo, smemo z odprtim srcem izraziti vso zadovoljnost nad števerjansko mladino, ki še upa, živi in dela kakor so naši očetje.
K. H.
★
V	luči zgoraj povedanega so mladi člani SKPD »F. B. Sedej« v števerjanu preteklo nedeljo pripravili nadvse uspelo akademijo. Na odru so se zvrstile skupine od naj-mlajših do zrelejših članov, ki so polni navdušenja pokazali in dokazali, da društvo živi in dela ter veliko naredi za kulturno oblikovanje števerjanske vasi.
Po pozdravnih besedah predsednika Aleša Pintarja in po zgodovinskem orisu delovanja, katerega je podal Marjan Terpin, so najprej nastopili naj mlajši pevčki pod vodstvom Snežiče Cernic in ljubko odpeli venček narodnih.
Sledila je skupina večjih šolarjev, ki so na tolkala podali nekaj narodnih ob spremljavi učiteljice Ade Cernic.
Na odru so se nato postavili pevci in pevke domačega mešanega zbora ter zapeli dve pesmi: »Mati« in »Na Posavju«. Ugajala je posebno zadnja, ki je pevcem prišla močno od srca in jim je bila gotovo v veliko zadoščenje, saj so vanjo položiti precej utrudljivih vaj.
Prvi del so zaključili »Veseli Števerjanci«. Je to ansambel mladih, o katerih je naš list že poročal, ko so prvič nastopili v Katoliškem domu v Gorici ob »mini« ceci-lijanki. Korajžno so zaigrali nekaj poskočnih in kar nič ni izgledalo, da bi šele iskali note, kakor je nekje drugje zapisano.
Drugi del sporeda je odprl ansambel Lojzeta Hledeta. Ta skupina že dolgo nastopa po naših odrih in je zato s temu primemo gotovostjo in zavzetostjo podala poslušalcem svoj spored, katerega je dopolnjeval in povezoval dokaj posrečeni domači humoirist Mužič.
Na tej akademiji so se števerjanci spomnili tudi našega največjega pesnika Franceta Prešerna z recitacijo Krsta pri Savici ter priredbo istega po Zorku Simčiču. Izvedba je občinstvu zelo ugajala, saj jo je ta skupina prvič podala na Goriškem.
Veselo presenečenje je pripravil novi komorni domači moški zbor, ki je pod vodstvom Hermana Sreberniča ubrano odpel nekaj narodnih in umetnih.
Na koncu sporeda je kot gost nastopil mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice pod vodstvom prof. Stanka Jericija. Zbor je z vsem znano lahkotnostjo in dovršenostjo odpel svoje pesmi, od katerih je najbolj užgal U. Vrabca »Prihod«; temu je pripomogla mladostna vedrost nastopajočih, še bolj pa moment, v katerem je bila pesem podana. Naj omenimo, da je pred to zadnjo točko prof. Silvan Kerševan pozdravil občinstvo v imenu Zveze slovenske katoli-
/
ške prosvete, katere zvesti član je tudi števerjansko prosvetno društvo.
Tako se je zaključila akademija ob tej pomembni obletnici SKPD »F. B. Sedej«, M naj bo nova pobuda za nadaljnje delo v narodovo korist na tej najbolj zapadni točki goriškega zamejstva.
Združenje cerkvenih pevskih zborov v Gorici
Že pred nekaj leti je bilo v Gorici ustanovljeno Združenje cerkvenih pevskih zborov. Iz raznih vzrokov se ni moglo razviti v dinamičen organizem. Morda čas še ni bil zrel in se združenje ni moglo razrasti. Sedaj se je pa v oikviru delovnega odbora zbralo zadostno število požrtvovalnih ljudi, ki so porok, da bo združenje zaživelo novo življenje. Saj potreb na tem področju je zares veliko. Kako kriči po obnovi petje v naših cerkvah, kjer so marsikje ostali na pozicijah izpred nekaj desetletij. Tudi cerkveno petje mora doživljati svoj razvoj in poživitev. Treba bo misliti na nove zbirke pesmi, javlja se potreba po glasbeni šoli za nove organiste. Ali naj živimo samo od spominov, kako smo včasih peli? Danes pokažimo, česa smo zmožni!
O teh in še drugih vprašanjih s tega področja se bomo skušali pogovoriti in sestaviti načrt za bodočnost na občnem zboru našega Združenja, ki bo v sredo 3. aprila v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici. Vabljeni so v prvi vrsti dušni pastirji in organisti, pa tudi pevci, ki se zanimajo za vprašanja cerkvenega petja bodo dobrodošli.
90-letnica zaslužnega moža
V	števerjanu je praznoval 14. marca 90-letnico rojstva Karel Klanjšček. Za števerjansko cerkev in občino je bil vedno zelo zaslužen in zgleden mož. Nad 50 let je bil cerkveni ključar in zlasti v težkih povojnih letih veliko pomagal pri obnovitvi cerkve in zvonika. Bil je v polnem pomenu desna roka župniku Cirilu Sedeju. Vsem duhovnikom je stal ob strani in se zanimal tudi za kulturno življenje v vasi. še vedno je čil in zdrav ter z veseljem obdeluje svoj vinograd. Že od vsega začetka je zvest naročnik našega tednika.
Ob tem lepem in visokem jubileju mu uredništvo Katoliškega glasa iz srca čestita in mu želi še mnogo lepih in sončnih dni v -krogu svojih domačih. Čestitkam se pridružujeta tudi domače društvo »F. B. Sedej« in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici.
Koncert goriških zborov v korist Tretjega sveta
Kot smo že javili v prejšnji številki bo v soboto 6. aprila ob 20.30 v dvorani »Stella Matutina« pevski koncert, pri katerem sodelujejo zbori mesta Gorica »Madrigalisti«, »Ufjei«, CAI in »Mirko Filej«. Ker je iniciativa humanitarnega značaja, je naš moški zbor z veseljem pristopil in bo dal svoj prispevek. Zbori bodo izvajali pesmi po lastni izbiri (vsak zbor 4 ali 5 po številu) in vsebinsko poljubne. Na prireditvi se bodo pobirali prostovoljni prispevki za pomoč potrebnim v svetu.
Š P S fl T
Odbojka. Tretje kolo povratnega dela odbojkarskega prvenstva »D« lige je prineslo 01ympiji nov poraz, tokrat s strani moštva »Volley« iz Legnaga, ki je trenutno drugo na lestvici. Izid tekme je bil 3 :2 za goste (15:11, 15:9, 6:15, 13:15, 15:10). Rezultat kaže, da je tekma bila precej borbena in le dejstvo, da se je že v prvem setu poškodoval tolkač Marjan Čemic, je krivo, da naši niso uspeli zmagati. Ko izstopi eden ključnih igralcev je treba namreč spremeniti celotno postavo, na katero se morajo ostali navaditi kar med tekmo. To je, menimo, glavni vzrok, da so »plavi« kar dva seta zapovrstjo izgubili, takoj nato pa dva zopet zanesljivo povedli. K delnemu uspehu je največ pripomogel razigrani Marko Kranner, kateremu pa ostali z igro, ki ni bila ravno na višku, niso dosti pomagali. Naj povemo, da ima za poraz v zadnjem odločilnem setu »nevenljive« zasluge sodnik, ki je vso tekmo res škandalozno nepravilno sodil in dosegel vrh prav v zadnjem setu.
Prihodnjo soboto igra 01ympia v Rovigu proti moštvu »Pallavolo RO«. Naša ekipa bo seveda šibka; poleg Marjana Černiča bo manjkal tudi dvigač in novi trener Franko Nardin, ki je glava moštva; zadržan je zaradi dela.
Za »Turnir prijateljstva« so naši premagali tudi »Breg« iz Doline pri Trstu s čistim 3 : 0. Tako jim je zagotovljen nastop v finalu, čaka pa jih še tekma z Borom v torek 2. aprila na stadionu »1. maj« v Trstu.
V	2. diviziji je prejšnji torek druga ekipa 01ympije premagala moštvo »Fulgor« s prepričljivim 3 : 0 (15 : 3, 15 : 0, 15 : 4).
OBVESTIIA
VELIKONOČNA ŠTEVILKA z datumom
11.	aprila bo izšla na osmih straneh. Kakor vsako leto bomo objavili (udi voščila k praznikom. Vabimo vsa podjetja, ki imajo namen voščiti svojim klientom in odjemalcem, da nam voščilo naročijo do srede 10. aprila opoldne. Prav tako prosimo dopisnike, ki bi morda želeli objaviti kak daljši članek, da ga pravočasno pošljejo.
V	številki dvojnega obsega je take vrste člankov laže objaviti.
Občni zbor SLG v Gorici. V četrtek 4. aprila ob 20.30 bo v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici redni občni zbor Slovenskega ljudskega gibanja. Na sporedu so poročila o dosedanjem delu in razprava o političnem delovanju goriških Slovencev. Dnevni red predvideva tudi volitev novih organov politične organizacije.
Sv. maša za cerkveno edinost bo v Marijinem domu, ul. Risorta 3 v Trstu v ponedeljek 1. aprila ob 18.30. Po sv. maši bo običajni ekumenski razgovor.
Bazovica. V nedeljo 31. marca ob 17. uri
bo tržaški nadškof msgr. Santin posvetil v župni cerkvi novi oltar, izdelan po načrtu Atili ja Kralja.
šentjakobsko gledališče iz Ljubljane bo
gostovalo v soboto 30. marca ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah s Popovičevo komedijo »Jara meščanka« ali »Pogo-spodena butica«. Isto igro bodo ponovili v nedeljo 31. marca ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu. Gostovanje je pripravila Slovenska prosveta iz Trsta, ki vljudno vabi, da bo na obeh prireditvah udeležba polnoštevilna.
Osmi abonmajski koncert Glasbene Matice Trst v sezoni 1973-74 bo v petek 29. marca ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Klavirski recital bo izvajal Sergio Ma-rengoni. Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice (ul. R. Manna 29, tel. 418605).
Ansambel TAIMS v Borštu. V soboto 30. marca bo ob 20.30 v dvorani šolskih sester v Borštu nastopil ansambel TAIMS s pevcema Nadjo in Davorinom. Sodelujeta Mohorjeva družba iz Celja in tovarna gramofonskih plošč Helidon iz Ljubljane. Ne zamudite!
Pravljična igra »Pepelka« bo v torek 2. aprila ob 15.30 v Kulturnem domu v Trstu.
DAROVI
Nabirka za katoliški tisk: v Števerjanu so naknadno nabrali še 100.000 lir, v kapeli Marijinih sester na Korzu v Gorici pa 15.000 lir; Sv. Barbara pri Trstu 8.500; msgr. Silvani 2.000; E. F., Trst, 1.000 lir.
Za Alojzijevišče: teta Erna v spomin na nečaka Franka Morandija 3.000 lir.
Za župnijski dom v Števerjanu: Vinko Levstik, Rim, 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Alojza Čevdek daruje družina Čevdek, Peč 4, po 5.000 lir za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče; v isli namen daruje pevski zbor Rupa-Peč po 5.000 lir za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine.
Upokojenka iz Gorice daruje po 10.000 lir za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče in Slovensko duhovnijo v Gorici.
Namesto cvetja na grob pok. svakinje in tete Doroteje Fiegl-Gravner darujeta Z. in V. Fiegl vsakemu po 5.000 lir: Alojzije-višču, Zavodu sv. Družine, slovenskim misijonarjem in za akcijo »Košček kruha iz ljubezni do Boga«.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: namesto cvetja na grob pok. Marije Vecchio poklanjajo: družina Žerjal 2.000, Justina Negode 1.000, Marija Bizjak 1.500, iz zapuščine pok. Fr. T. 26.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Albina Košuta 20.000 lir v spomin pok. moža Stankota; v spomin Stankota Košuta daruje Marija Kobal 3.000, Ivanka Štibel 5.000 lir.
7f. RADIO
A TRST A
Poročila: 7.15 (samo ob delavnikih), 8.15,
11.30 (samo ob delavnikih), 13.15, 14.15, 17,15 (samo ob delavnikih), 20.15 in 23.15.
Dejstva in mnenja: 14.30 (samo ob delavnikih).
Šport: (dnevno) ob 20.00 uri.
Spored od 31. marca do 6. aprila 1974
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 11.15 Mlad. oder: »Aleš se potepa«. 12.00 Nabožna glasba. 12.15 Vera in naš čas. 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... 15.45 Nedeljski koncert. 16.30 Šport in glasba. 17.30 »Le premisli, Giacomino«. Komedija. 20.30 Sedem dni v svetu. 20.45 Pratika. 22.10 Sodobna glasba. 22.20 Južnoameriški ritmi.
Ponedeljek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 14.30 Pregled slov. tiska v Italiji. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Glas in orkester. 19.10 Odvetnik za vsakogar.
20.35 Slovenski razgledi. 22.15 Pesmi brez besed.
Torek: 11.35 Pratika. 12.50 Medigra za pihala. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Komorni koncert. 19.10 Revija »Zaliv«. 19.25 Za najmlajše. 20.35 F. Busoni: »Doktor Faust«, opera. 22.20 Nežno in tiho.
Sreda: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Koncert. 19.10 Higiena in zdravje. 19.20 Zbori in folklora. 20.35 Simfonični koncert. 21.10 Za vašo knjižno polico. 21.50 Klasiki ameriške lahke glasbe.
Četrtek: 11.35 Slovenski razgledi. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Nove plošče resne glasbe. 19.10 Spomin na Jakoba Ukmarja. 19.35 Za najmlajše. 20.35 »Pravica ubijati«. Rad. igra. 22,10 Motivi iz filmov in glasbenih komedij.
Petek: 11.40 Radio za šole. 12.00 Opoldne z vami. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Radio za šole. 18.50 Sodobni ital. skladatelji. 19.15 »Ferdo Delak«.
20.35 Delo in gospodarstvo. 20.50 Koncert.
Sobota: 11.35 Poslušajmo spet. 15.45 Avtoradio. 17.00 Za mlade poslušavce. 18.15 Umetnost... 18.30 Koncertisti naše dežele. 19.10 Družinski obzornik. 19.25 Revija zborovskega petja. 20.35 Teden v Italiji. 20.50 »Detektiv Belin«. 21.30 Vaše popevke. 22.30 Melodije v polmraku.
★
LJUBLJANSKA TV
Spored od 31. marca do 6. aprila 1974
Nedelja: 9.30 Vojna in mir. 11.05 Otroška matineja. 12.10 Nedeljsko popoldne. 18.15 »Vlak, ki pelje v nebo«, film. 20.40 V re-gistraturi, nadalj.
Ponedeljek: 17.45 Kljukčeve dogodivščine. 18.30 Na daljnem severu. 20.25 Sodobna prehrana. 20.35 »Josipina«, drama. 21.45 Kulturne diagonale.
Torek: 17.50 Roparska pravljica. 18.25 Moški zbor Grafika. 19.00 Prehrana dojenčkov. 19.20 Nemi film. 21.25 Sam med volkovi (konec).
Sreda: 17.40 »Beli kamen«, film. 18.25 Na sedmi stezi. 19.00 Vaš šlager sezone. 20.35 »Komu je potrebna...«, film.
Četrtek: 18.10 Otroški film. 20.40 »Vest in pločevina«, nadalj.
Petek: 18.20 Na srebrnih smučinah. 18.55 Prodor v živo materijo. 21.20 To je bila pesem...
Sobota: 15.40 Nogomet Olimpija : Slobo-da. 18.15 »Dinozavri«, film. 20.35 Cannon.
21.30 Pesem Evrovizije.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 70 lir, osmrtnice 100 lir, k temu dodati 12% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
V prometni nesreči je izgubil svoje mlado, toliko obetajoče življenje naš ljubljeni nečak
Franko Morandi
zadnji letnik Inženirske fakultete na tržaški univerzi
Na njegov rojstni dim, na praznik sv. Jožefa, smo ga spremili v njegov rojstni kraj v Ventimiglio in ga lam položili k večnemu počitku.
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej nenadomestljivi izgubi stali ob strani in nas tolažili.
Teti Erna in Sonja ter stric Vinko
\	iz	Kobarida
Gorica - Kobarid, 25. marca 1974
Ob dvajsetletnici števerjanskega prosvetnega društva