izvesti preizkus postopka reg ionalizacije . Z. C hojn ick i razum e pod regijo »določeno hom ogeno strnjeno obm očje z v id ika izbranih k riter ijev , torej je reg ija ob lik a osnovnih prostorskih enot« (str. 11). A vtor u gotavlja , da vrsta d efin ic ij za reg ijo ni im ela »operativnega značaja«, zato je om ogočala raz­ ličn e razlage g led e načina izvedb e reg ionalizacije . Po drugi strani pa d ose­ danje reg ion a lizacije niso izh a ja le iz splošno sp reje tih (dogovorjenih) teoret­ skih izhod išč postopka reg ionalizacije . C hojn ick i se zavzem a za sprejem om enjen ih izhodišč in k r iter ijev , kar bi om ogočilo m edsebojno prim erljivost rezu ltatov in pa p reverjan je postopka reg ionalizacije . Pred tem je treba razčistiti m noge nejasnosti, npr. nesporazum g led e uporabe term inov reg io­ n a lizacija in k la s ifik ac ija . »R egionalizacija je g led e na predm et raziskave in znanstven i c ilj spoznanja po naravi geografska in je sam o s form alnega sta lišča istovetna s k la sifik acijo . K lasifik acija kot b olj natančen, znan ter organiziran postopek, teoretično lahko nastopa v v log i teoretičnega m odela region alizacije« (str. 10). K lasifik acija je torej le form alna stran reg ion a li­ zacije. Podobnih drobnih del, napisanih zgoščeno, sistem atično in z natančnim p ostav ljan jem d ejstev in problem ov, si lahko sam o še želim o; če pa prispe­ va jo k razum evanju kvantitativn ih m etod in jih usp ejo v k lju č iti v vseb insko stran geografsk ih proučevanj, pa še to liko bolj. M arijan K lem enčič Novosti iz književnosti o geografiji prometa A. C. O'Dell, P. S. R ichards, R ailw ays and Geography, H utchinson U n iver­ sity L ib rary , London, 1971, 248 str., 10 skic, 6 tabel in zelo obširen seznam lite ra tu re . K njiga je sicer prvič izšla že 1. 1956, vendar sta jo avtorja tem eljito p redela la in posodobila 1971. R azd eljen a je na 10 p og lav ij, k i geografa, tu in tam sicer m očno opisno, vendar nazorno in zelo instruktivno seznanjajo s celotno problem atiko že lezn ic v prostoru. N ajp rej govori o sp lošnih zn ačil­ nostih, k i jih vn aša že lezn ica v ku lturno pokrajino, kako se ji prilagaja, kako jo sprem inja in kako v p liva na p reb ivalstvo , nato pa v kratkih potezah opiše razvoj že lezn išk ih naprav in grad itev po regijah . Tem u, lahko bi rekli, uvodnem u delu, sled ijo zanim iva in poučna p og lavja o odnosu železn ic do p ok rajin e in prirodnih razm er, en ergetik i, že lezn iškem om režju , gostoti in sistem ih po svetu , o v lo g i v osebnem prom etu, prevozu tovora in pošte, o napravah, o odnosu in v lo g i že lezn ice v m estih , o današnjem položaju železn ice in n jen ih rivalih in p rilagajan ju že lezn ice sodobnim zahtevam . Zelo zan im iva so poglavja , k jer n ava ja n ove ten dence in posam ezne prim ere obnove že lezn ice in priprave za prihodnost: k on tejn erizacija , v lak i-h ote li, naložen i kam ioni, k i preko dneva vozijo po cesti, ponoči ali preko praznikov pa po že lezn ici, nočne tarife zaradi cen ejše e lek tr ik e , sistem i transkontinen- ta ln ih tovornih tokov (land bridges), v loga v sodobnem turizm u, v lak i na zračnih b lazinah (hovertrains, aerotrains), atom ski pogon itd. A vtorja sam a poudarjata, da n ista im ela nam ena ustvariti vsestransk e svetovn e geografije že lezn ic , že le la sta le prikazati g lavn e poteze, k i jih odraža v ku ltu rn i pokrajin i. D e lo se ne p ostav lja na determ in istična stališča, saj odraža odnose m ed različnim i prirodno- in d ružbeno-geografsk im i pogoji in že lezn ico in, k jer je le potrebno, upošteva tudi druge, negeografsk e faktorje. Morda je prav zato, k er je k n jiga vsestransko dobrodošla in k o ­ ristna, škoda, da k aže p om an jk ljivosti k ot m nogo podobnih iz zahodnega sveta: dovolj nazorno in celo podrobno p rik azu je razm ere in problem atiko po vsem svetu , pred stav lja literaturo in v ire, ustav i pa se na tisti m eji V zhodne E vrope, k jer se začnejo slovan sk i je z ik i a li socia lističn a družbena ured itev . Morda je k rivo eno a li drugo, vendar, če se tudi k je dotakne teh področij, j e to le površno, če že ne napačno. E dw ard J. Taaffe, H ow ard L., G au th ier, J. R., G eography of T ransporta- tion, P ren tice-H all, I. N. C. Englew ood Cliffs, N. J. 1973, 226 str. Ze davno napovedana in težko p ričakovana k n jig a je izšla ko t posledn ja v štev iln i se rij i del, k i o b ravnavajo posam ezne problem e ekonom ske geo­ g ra fije (Foundations of Econom ic G eography Series): T ržna sred išča in d is tr i­ bucija , G eografija in d u strijsk e pro izvodnje, G eografija m ednarodne trgovine, G eografija km etijs tva , Svetovna trgovina, E n erg e tik a v geografskih p e rsp e k ­ tivah in zda j še G eografija p rom eta. D elo ni nap isano n a u s ta lje n način, k je r bi p ričakovali n a jp re j h isto ria t po java, nato pa recim o v rste prom eta, pa o b jek te in sm eri in m orda še razno p roblem atiko . A v to rja n ista hotela u s tv a riti m onografije p rom eta, d a la pa sta nam dovolj svežih napotkov, m etod in prim erov te r k v an tita tiv n i p ristop o b rav n av an ju p rom etnega p ro ­ stora. U stvarila sta nekako skeletno ogrodje za razne geografske š tud ije p rom eta s tem , da sta zb ra la različne m odele, jih teoretično obrazložila in ilu s trira la n jih uporabnost na m nogih p rim erih . Ze površen p reg led po pog lav jih nam pokaže ko ristnost in zanim ivost snovi. V p rv ih dveh poglav jih , p rom et in p rocesi v p ro sto ru te r p rom et in s tru k tu ra p rosto ra, sezn an ja ta s splošnim i in načelnim i pogledi, z idejo fu n k cijsk e reg ije , geografskim pogledom na prom etno om režje, k i soustvarja različne p rosto rske s tru k tu re , s p rom etn im i sm erm i in vozlišči te r n jih fu n k ­ cijam i in zaledjem , vplivom prom etnega om rež ja na regijo , vplivom prom eta na razvoj p rosto rske specia lizacije , z vpliv i na več je ag lom erac ije in z raz­ vo jem p rom etnega sistem a. V tre tje m pog lav ju p re d s ta v lja ta osnovni g rav itac ijsk i m odel, k i kaže, da je p rom etn i tok m ed dvem a središčem a d irek tno p roporc ionalen p roduk tu n ju n eg a štev ila p reb iva lcev in obratno p roporc ionalen raz d a lji m ed njim a. Č etrto in peto pog lav je ob rav n av a ta s tru k tu rn e analize prom etnega om režja. P re d s tav lja nam razne grafične analize, ki om ogočajo razum evan je osnovnih s tru k tu rn ih lastnosti p rom etnega om režja. V ta nam en av to rja id e a liz ira ta in p o en o stav lja ta p rom etno om režje do shem e (»graf«), pozneje pa, da bi ocenili v rednost vozlišč, grafično poenostav ljeno om režje in raz­ d a lje m ed vozlišči p re tv a r ja ta v m atrico. Šesto pog lav je ob ravnava lokac ijske m odele in skuša določati optim alne m ožnosti dveh povezav v določenih pogojih s posebnim m odelom (»norm ative model«:). N a jp re j pokaže p rep ro s t p rom etn i problem z zvezam i m ed dvem a različn im a področjem a, nato p a posplošen p rom etn i prob lem (model), k i nam pom aga določati op tim alne tokove skozi v rsto različnih vozlišč m ed začetno in iskano točko. M edtem ko so m etode in m odeli op rem ljen i s p rim eri na razn ih pod­ roč jih in na raz ličn ih v rs tah prom eta, pa ob ravnava 7. poglav je, nam enjeno sicer povzetkom in raznim nerešen im problem om , še posebno analizo h ipo­ te tične reg ije z ap likac ijo n ek a te rih že p re j p red s ta v lje n ih m odelov. To pog lav je n av a ja tudi v rsto v p raša n j in problem ov, k i jih op isana m etodo­ log ija n i sposobna reševati, np r. učink i novih p rom etn ih sredstev in sm eri na gospodarski razvoj reg ije . O bravnava , do k ak šn e m ere se zrcali v g iban ju dobrin, lju d i in id e j d e jan sk a razd a lja , časovna ra z d a lja ali raz d a lje ko t jih različno zaznavajo g ru p ac ije z razn im socialno-ekonom skim položajem in načinom ž iv lje n ja in kak šn i so odnosi m ed raznim i prom etn im i sredstv i v u rb an i reg iji. Tem u pog lav ju so p r ik lju č e n a tud i raz m iš ljan ja o kon tak tn ih — in te rd isc ip lin a rn ih p o treb ah š tu d ija in končno tud i v p raša n ja valo rizac ije p o k ra jin e v odnosu do p redm eta (npr. škod ljiv i učinki p rom eta na oko lje ; izg rad n ja p rom etn ih poti skozi u rbano področje , k i m u ne k o ris tijo ipd.). Na koncu k n jig e je poseben dodatek , poglav je, k i n a v a ja razne m etode s ta tističn ih prikazov (npr. odnosi med prom etom , k i ga obeta g rav itac ijsk i m odel in dejansk im prom etom : k o re lac ijsk i d iag ram ; diagram , k i kaže pozi­ tivni in negativn i razvoj središč, tj. k je se je p rom et razv ija l p rek o p ričako ­ van j v m odelu in k je ni dosegel p redv idenega razvoja). Ze iz navedenega p reg leda je razvidno, da sta a v to rja dala dragocen preg led in analizo konceptov, ki kažejo odnose med prom etnim i potm i in strukturo drugih družbenih pojavov. Ko sta p red stav lja la široko p rob le­ m atiko, sta m orala opustiti m arsikatero podrobnost, da bi se ne izgubilo bistvo. Zato pa sta često izk oristila določeno znano področje kot laboratorij, k jer sta p reizk u sila in ponazorila uporabnost. D elo je nekaka vez m ed do­ sedan jim i h istoričn im i in deskrip tivn im i štud ijam i na en i ter abstraktno- teoretičn im i na drugi strani. D an ašn je raziskovalne težn je geografje prom eta so usm erjen e v kvan tita tivn e m etode ob velik em izboru že dokaj solidnih podatkov. M arsikateri raziskovalec bo našel v k n jig i, ob sodobni in jasn i op redelitv i narave problem a, m nogo koristn ih napotkov, predvsem pa tudi snovi za razm išljan je in n ad a ljn je razvijan je. A. D. C ouper, The G eography of Sea T ransport, H utchinson U n iversity Library, London, 1972, 208 strani, 13 skic, 25 tabel. Č eprav je v m ednarodni literaturi geografije prom eta še n a jveč napisa­ nega o m orski p lovbi, j e vendar delo dobrodošlo. P o ja v lja se v času velik ih teh nološk ih sprem em b, še posebno h itrega razvoja m orske p lovbe. K njiga je koristen doprinos geografiji m orja. G eografijo m orja prem otriva v k om ­ p leksu ekonom skih , socia ln ih in fiz ično-geografsk ih vid ikov. D elo je razdeljeno na 10 poglavij. V začetnih obravnava glavne razvo jne poteze m orske plovbe, nato p a si sled ijo poglav ja, k i ob ravnavajo fizično- in družbeno-geografske pogoje, predvsem pa razvoj tehno log ije te r nove oblike in m etode sodobne plovbe: svetovna m orska pota, tendence m oder­ nega b rodarstva , k lasičn i suhi in tekoči tovor, n jegova pota, oblike in o rga­ n izac ije prevoza, razne nove ob like prevoza razsu tega tovora in t. i. zd ruže­ nega tovora (npr. p re slung, pale tizacija , k o n te jn e rizac ija , roll-on/roll-off, lift-on/lift-off. BCV-Lash in Seabee itd.), obalno plovbo te r odnos m orske plovbe do dežel v razvoju . K njiga d a je v rsto tehnoloških , ekonom skih in m etodičnih podatkov, b rez k a te rih je d anašn je spoznavanje in p roučevan je ve lik ih trgovsk ih tokov in sam ega p rom eta nemogoče. Zelo zanim ivi so odnosi med raznim i tehnološkim i ali pa političnim i vzroki in geografskim i posle­ dicami, k i često na h itro tem eljito vp liva jo na razvoj in geografsko podobo. Tako npr. je p rek in itev p rom eta v Sueškem p rekopu om ogočila razvoj velik ih ta n k e rjev , to je povzročilo usm eritev p rom eta v velika p ristan išča. U vedba k o n te jn e r je v je sk ra jš a la b iv an je la d je v p ristan išču od 50 % n a 12 % celo t­ nega lad ijsk eg a delovnega časa, k a r je zm anjšalo n a polovico po trebe po p ristan iškem delavstvu, h k ra ti pa je zah tevalo nove nap rave in dobro u re je n prom et v zaled je. To pa je zopet povzročilo se lekcijo pristanišč. V elike in posebno p r ire je n e la d je so močno znižale p revozne cene, zato se zdaj po­ ja v lja blago, k i p re j ni preneslo več jih prevoznih stroškov že na oddaljen ih tržiščih , to pa spet povzroča geografske sprem em be v proizvodnji. D elo je podprto s številn im i novejšim i izv irn im i podatk i in p rim eri, k i v k lju č u je jo še leto 1972, in z bogatim izborom lite ra tu re . M arjan Žagar Iz tuje geografske književnosti E. M. Maksimov, Problemy oledenenija zemli i ritmy v prirode, L enin­ grad 1972, 294 stran i. V rednost k n jig e je nedvom no v tem , k e r av to r ne ob ravnava pleistocen- ske po ledenitve samo z enega v id ika in tud i ne samo z v id ika ožjih reg io ­ naln ih spoznanj, tem več jo obravnava v nenavadno širok i luči. Če k tem u dodam o še zelo sistem atičen raziskovaln i pristop , s tv a rn i in m etodološki, pa seveda vseskozi d iaelek tično zasnovana stališča, je na dlani, da se je s kn jigo vredno pobliže seznaniti. M aksimov je dolgoletn i te ren sk i raziskovalec na tem področju , saj je dolga le ta proučeval po ledenitev dom ala v vseh gorstv ih S ovjetske zveze.