G L A S I L O KOLEKTIVA »INDUPLATI« JARŠE
OKTOBER 1955 CENA DIN 10-
ŠT. 154
Jesenski velesejem v Zagrebu 1955
Zagrebški vclesejmski prostori so 3. septembra letos pctdesetič odprli svoja vrata domačim in tujim obiskovalcem. da pokažejo napredek in stanje gospodar-stvcnosti in proizvodnosti naše dežele ter naših sosedov na zahodu in vzhodu.
Pretežno so bili razstavljeni stroji in orodja, čeprav tudi tekstilnih izdelkov ni manjkalo. Razstavni prostori so bili nameščeni v štirih skupinah, od katerih so trije bili v ta namen zgrajeni žo prejšnja leta, četrtega pii so zgradili letos. V paviljonu številka 1 so razstavljali inozemer, med katerimi so bili najmočneje zastopani Avstrijci in Rusi. Največ ljudi se je vedno zadrževalo v ruskem paviljonu, katerega so hoteli videti vsi in vse. Kaj posebnega sicer nismo videli v tem paviljonu, čeprav so bili razstavljeni predmeti vsekakor lično izdelani in pripravni. Posebnost ruskih izdelkov je v tem, da ne najdete na nobenem izdelku imena podjetja, ki jo predmet izdelalo. I udi v podrobnejših izjavah, kakor so to cene in proizvodne zmogljivosti, so spremljevalci v vzhodnoevropskih paviljonih neradi tolmačili ali pa vljudno odklonili odgovor z izjavo, da odgovora na vprašano ne vedo. Vzhodna Nemčija, Madžarska in Poljska ter Češkoslovaška so razstavile največ težkih orodnih strojev, kakršne pa izdelujemo v veliki meri tudi že doma, kakor smo imeli priliko videti v Jugoslovanskem paviljonu. Ostale države zahodne Evrope so razstavljale kakor vsa prejšnja leta stroje za industrijo in obrt ter nekatere izdelke za gospodinjstvo, medicino in šport. Najmanj smo videli tekstilnih strojev, čeprav smo se za te najbolj zanimali. Tekstilni izdelki so bili razstavljeni skoro od v stike sodelujoče države in kvalitetno ne pomenijo dosti več kakor domači izdelki razen v proizvodnji umetnih vlaken in tkanin iz istih. Tiskani vzorci na tkaninah so prilagojeni deželi in mentaliteti naroda, kateri je izdelal dotiono tkanino. Kaj izrazilo lepega nisem imel priliko videti. Negativna stran načina razstave tekstilnih izdelkov je verjetno v tem, ker so razstavljeni samo izdelki kot taki, ni pa nikjer demonstriram! uporabnost tkanin.
V ostalem smo imeli priliko videti na letošnjem velesejmu v Zagrebu celo vrsto prevoznih sredstev in
bagrov, buldožerjev in poljedelskih strojev. Vendar tudi v tem pogledu inozemci niso pokazali kaj posebnega. Na domačem, to je Jugoslovanskem razstavnem prostoru smo najprej opazili majhne površine razstavnih prostorov, kar pri inozemcih nikakor ni bil primer. Natrpanost včasih odbije, vendar s tem ni rečeno, da mora zato razstavljavec manj razstaviti, kakor je bilo to v paviljonu našega podjetja primer. V krogu zelo okusno aranžiranih paviljonov je naš paviljon učinkoval prazno in ni vzbudil pri žo znanih gledalcih včasih drugega vprašanja kot, ali je to vse. kar Induplati sedaj proizvaja.
Tudi ostali proizvodniki Jugoslavije zaradi prostora niso imeli možnosti pokazati vse svoje zmogljivosti razen nekaterih zagrebških podjetij, kakor Rade Končar in še nekateri, ki so imeli v tem pogledu precej več prostora. Kakor že omenjeno, so jugoslovanska proizvodna podjetja pokazala precejšen napredek v obvladanju tehnike izdelave in ne zaostajajo za že desetletja in stoletja industrializiranimi državami. Seveda doma še ne proizvajamo vsega, opaziti pa je, da z leta v leto več izdelamo tako po količini kakor po asortimc ntu.
Čeprav je bilo na dan našega obiska sorazmerno malo obiskovalcev velesejma, se jih je vedno lepo število zadrževalo tam, kjer so razstavljali domači in luji izdelovalci svoja motorna vozila In kolesa. Izdelki so zelo lepi, le cene so previsoke, tako da posamezni odhajajo še vedno zasanjani, kdaj bo prišel dan. ko si boš mogel nabaviti majhno motorno kolo tipe Koller.
Po izjavah nekaterih oseb bo prihodnje leto mednarodna razstava tekstila v Ljubljani. Morda se bodo do takrat naši vodilni ljudje odločili za to, da opremijo naš paviljon naši delavci in uslužbenci in prav gotovo bo ceneje ter tako dobro izvršeno delo, kakor je letošnje na tem velesejmu.
Prepričani pa smo tudi, da se bo znala Ljubljana lepše pripraviti in sprejeti goste, kakor jih zna Zagreb, kadar bodo poslednja delu na Gospodarskem razstavišču gotova. ?.e sedanji zunanji izgled ljubljanskega razstavišča je nekaj povsem drugega kakor oni zagrebškega.
Vtisi s potovanja po Zahodni Nemčiji
V septembru je odpotovala iz Ljubljane večja skupina jugoslovanskih tekstilcev in usnjarcev na obisk tekstilcem v Zahodni Nemčiji, oziroma v njihov dom v Elisenhdhe, severno od Kassela. S to skupino sem potoval tudi jaz.
O samem potovanju ne bom veliko pisal. Vozili smo se dva dni z avtobusom preko Avstrije in napravili okrog 1200 km. Od večjih mest smo se peljali samo skozi Miinchen, vsa ostala pa avtocesta (Autobahn) pusti ob strani. V domu v Elisenhdhe so nas toplo sprejeli in nam ves čas našega bivanja tam dobro stregli. Imeli smo priliko, da smo med našim 11 -dnevnim bivanjem v tem domu spoznali več njihovih sindikalnih
voditeljev in se z njimi razgovarjali o prilikah za sindikalno delo pri njih, obenem pa smo jim opisali tlelo in življenje pri nas.
Nemški tekstilci so nam omogočili tudi ogled nekateri h tovarn. Vtise in razgovore z delavci iz teh tovarn bom nekoliko obširneje opisal-
Ogled tovarne Diihren«, večje pralnice in česalnicc volne v Hannovoru, nam je omogočilo tamkajšnje združenje. Tovarna je zgrajena na otoku, ki ga oklepa teka, ki teče skozi mesto, lina lastno hidrocentralo in kalorično centralo. Surovino, to je umazano, neprano volno, dobivajo preko luk Bremena in Hamburga z nvtotransporti. (Značilna so za vsa nemška mesta
mnoga avtoprevozniška podjetja, ki konkurirajo železnici. Vsa so seveda v privatnih rokah.) Zgradbe kakor tudi stroji, posebno v pralnici, so stari in med vojno ni bilo mnogo poškodovanega. Največ prostora zavzemajo ogromna skladišča, v katerih je ves transport mehaniziran.
O delovnem procesu bi omenil naslednje: umazano volno ročno sortirajo in jo po provenienci in kvaliteti zbirajo v posebnih celicah. Ko je v celici želena količina volne neke kvalitete, jo s transportnim trakom prenesejo v pralne stroje (leviatane), kjer se opere in posuši. Od lu gre volna v mikalnico in česalnico, kjer so po želji meša z najlon ali perlon vlakni ali pa tudi s stunično volno volnenega tipa. Češejo pa tudi najlon vlakna sama. V svitke navita česana volna se embalira v bale, težke približno 100 kg, kar predstavlja končni izdelek tovarne.
Iz razgovora z zaposlenimi smo zvedeli, da zaposluje tovarna približno 1800 ljudi. Plače se gibljejo za ženske od 1,1 do 1,35 D M, za moške pa od i.35 do 2,70 DM na uro. Imajo obratno menzo, kjer lahko zaposleni dobijo kosilo za 20 Pf ali boljše kosilo po 45 Pf, primanjkljaj krije tovarna. Organiziranih je v sindikalni organizaciji do 70% delavcev- Uslužbenci imajo poseben sindikat.
Zanimali smo se tudi za ureditev pokojnin in za ureditev zaščite matere. Kakor so nam pojasnili, jim pripada pokojnina po izpolnjenem 65. letu enako za ženske in moške in znaša nekaj manj kot polovica prejšnje plače. Žena ima 4 tedne pred porodom in 6 tednov po porodu pravico do dopusta in ji bolniška blagajna za ta čas izplačuje 75% njene prejšnje plače.
Plačani letni dopusti so urejeni različno in vsak podjetnik to rešuje po svoje, oziroma kakor so si delavci to pravico pridobili po svoji organizaciji.
Pred odhodom iz Hannovera smo si ogledali še razstavo obdelovalnih strojev na velesejemskem prostoru-Razstavljeno je bilo vse mogoče, od preciznih merilnih naprav do težkih 1500-tonskih stiskalnic. Stroji so večinoma obratovali.
Zaradi pomanjkanja časa si razstave nismo mogli natanko ogledati, vendar smo že pri površnem pregledu mogli videti, kaj vse zmore človeški um in tehnika na tem polju strojegradnje.
V Wermelskirchenu, majhnem mestu jugozahodno od Wuppertala, smo si ogledali tovarno čevljev Rol-land«. Tovarna zaposluje okoli 1200delavcev in dnevno izdela 4000 parov moških čevljev. Delo je organizirano na tekočem traku. O delu samem in o strojih ne morem dosti povedati, ker sc na izdelavo čevljev prav mulo razumem. Omenil bi le, da uporabljajo poleg pravega usnja tudi zmleto in ponovno zlepljeno usnje, umetne mase in gumi. Vse delo, od prirezovanja in krojenja do čiščenja gotovih čevljev, je mehanizirano in je ročno delo kvalificiranih čevljarjev omejeno le na izdelavo modelov-prototipov novih oblik čevljev.
Plače delavcev so od 1 do 2,70 DM na uro. Pri enakem delu in enaki storitvi p rejcema jo ženske 20 % nižjo plačo kot moški. V tovarniški menzi lahko delavci dobijo ceneno kosilo, kjer kakor po drugih tovarnah nosi približno 40 % stroškov podjetje.
Na splošno je bilo iz razgovorov z navadnimi delavci opaziti, da so slabo informirani o Jugoslaviji-Izpraševali so nas vse mogoče, včasih kar smešno stvari. Tako nas je neki zidar vprašal, če so v Jugoslaviji še partizani, drugi zopet, ali je res lakota v Jugoslaviji itd. Še najbolj so poznali naše nogometaše in delali vse mogoče prognoze za srečanje med Jugoslavijo in Nemčijo. Berejo v glavnem lokalne časopise, ki jih slabo informirajo o dogodkih v svetu. —c 1.—
Ogled tekstilne tovarne JUNG & SIMONS v Haan-u v Zahodni Nemčiji
Med bivanjem v Elisenhohe v Zahodni Nemčiji si je naša skupina med drugim ogledala tudi tekstilno tovarno Jung & Simons v Haanu. Kraj sam je manjše mestece v bližini Solingena. Med vojno je bila tovarna bombardirana, vendar je sedaj že popolnoma obnovljena. Zaposlenih je okoli 600 ljudi, ki delajo v dveh izmenah. Tovarna ima tkalnico, barvarno in poseben obrat, kjer izdelujejo umetno kožo. Izdelujejo gabar-dene, tkanine za ženske obleke in podlogo za izdelavo umetne kože; vse to iz 100% stanične volne (Zellvvolle).
Sprejel nas je solastnik tovarne in nam predstavil naše vodiče skozi tovarno. Najprej smo si ogledali pripravljalnico. Stroji so večinoma Schlafhorstovi, križno previjalni in volkovi navijalni stroji so kot pri nas, le snovalo je novejše izvedbe, šk robil ni stroj je nov in je na prednji strani opremljen s kazali za temperaturo škrobne mase, temperaturo v sušilni celici in brz.iiiomerom, tako da more škrobilec od prednje strani stroja, to je od osnovnega valju, vse to kontrolirati. Stroju streže en delavec. Transport snovnlnih valjev je omogočen z električnim dvigalnim mačkom, ki visi pod stropom na tirnici. Isto tako transportirajo tudi osnovne valje od škrobilnega stroja do stojala za rezervne osnovne valje.
Vdevali so ročno kot pri nas.
Pokazali so nam tudi preizkuševališče preje, kjer preizkusijo trdnost in razteznost preje, številko preje, vlago, zavoje in enakomernost. Od vsake partije preje naredijo več preizkusov in morebitna odstopanja od dogovorjene kvalitete takoj reklamirajo v predilnici. Preizkuse vrši stalno za to delo določena laborantka. Vse to, preizkušnje in reklamacije, se jiin po pripovedovanju vodičev izplača v tkalnici, kjer razen na avtomatih tudi na navadnih gladkih strojih dosežejo 88—93 % izkoriščanje strojev.
V tkalnici so vzbudili naše občudovanje novi Sultzerjevi avtomati (Greiferstuhl). Stroji so široki in pri delovni širini 2X 140cm dosežejo brzino do 250 volkov na minuto. Poleg teh strojev in nekaj Saurerjevih
avtomatov imajo večino navadnih strojev z zgornjim udarcem, ki so pa vsi opremljeni z novimi lopatastimi listovkami na papirnate karte.
V	vse prostore je napeljana centralna klimatska naprava. Razsvetljava je fluorescenčna.
V	pregledovulniei surovega blaga odnosno čistilnici vsak kos natančno pregledajo in morebitne napake popravijo.
Barvarna razpolaga z nekaj jigri, fulardi, širinskim pralnim strojem, sušilnim strojeni z. rnzpenjalno verigo In strižnim strojem. Vse tkanine za obleke obdelajo s sredstvi proti mečkanju. Po barvanju vsak kos ponovno natančno pregledajo, ugotovljene napake po možnosti popravijo In nato kose adjustirajo.
V	oddelku za izdelavo umetne kože ni veliko videti-Blago impregnirajo, oziroma nanašajo nanj plast za plastjo raznih kemikalij, sušijo na sušilnih strojih in nato kalandrirajo na posebnih kulandrih z vzorčastimi valji, ki podelijo tej koži« na licu tudi izglcd kože. Katere kemikalije uporabljajo in kako jih mešajo, nam seveda nihče ni povedal.
Po ogledu tovarne nas je omenjeni solastnik povabil v posvetovalno sobo na razgovor. Najprej nas je pozdravil in v kratkih besedah povedal, razvoj tovarne in kaj delajo. Omenil je tudi, da v.tovarni že več let deluje nekak obratni svet, kjer delavci po svojih izvoljenih zastopnikih enkrat mesečno iznašajo svoje pritožbe oziroma pripombe glede uprave podjetja, glede odpustov, največ pa seveda glede plač. Kako to v resnici deluje, pa nismo zvedeli, ker nismo potem več prišli v stik z delavci, prej pa o tem nismo vedeli in seveda tudi ne izpraševali. Glede zdravnika je povedal, da imajo lastnega, ki skrbi za redne preglede, vsako leto pa pošljejo po njegovem nasvetu nekaj mladine na oddih na tovarniške stroške.
Na naše vprašanje glede menze smo dobili odgovor, dn menze nimajo, ker delajo v dveh izmenah in imajo nedeljen delovni čas. Ima pa tovarna lastno trgovino
kon/.um. kjer delavci kupujejo po nekoliko nižjih
1 vrnili. Ženu, ki je zaposlena na dopoldanski izmeni, lahko zjutraj pusti listek z navedenimi potrebami pri vratarju; popoldne, ko zapušča tlelo, pa dobi naročeno blago že pri vratarju. Obračun vrši konzum mesečno, ob koncu leta pa dobijo delavci od ustvarjenega dobička v trgovini procente — dividendi; (po izjavi nekega prisotnega uslužbenca do 8% zakupljene vsote).
Na vprašanja navzočih uslužbencev tovarne srno jim pojasnili, kako je urejeno pri nas delavsko samo-
Kaj dela naša
V zadnjih tednih, odkar so banke ustavile izplačila posojil, je postalo zanimanje za našo Samopomoč tako veliko, da vsakega 1. in 15. v mesecu našo blagajničarko Cilko kar oblegajo s prošnjami za posojila. Vsi listi, ki v teh dneh prejmejo posojilo, so veseli in liho, zato so toliko glasnejši tisti, ki denarju ne dobijo, ker ga je zmanjkalo. To je znak, da je Samopomoč potrebna.
Razmišljal sem o tem, kaj in kako bi ukrenili, da bi Samopomoč služila res tistemu namenu, za kar je bila ustanovljena. In ustanovljena je bila zato, da pomaga delavcem in nameščencem našega kolektiva v stiski in predvsem v nesreči. No, v stiski za denar smo vsi. Cene stalno rastejo in naše plače jih ne dohajajo. Zima se bliža, treba je nabaviti kurjavo, ozimnice in nešteto drugih reči. Šoloobvezne otroke je treba obleči v tople in dobre obleke in obutve. Tudi učitelji v šoli ne vprašajo, kje bodo starši vzeli denar za nabavo zvezkov in knjig, katere morajo le-ti imeti. Takih težav je veliko in imamo jih vsi. So tudi primeri, ko posamezniki iščejo posojilo, da si nabavijo kaj novega, modernega, l akih je malo.
Zaradi tega sem mnenja, da se da posojilo res v nujnih primerih. Smrt v družini, bolezen ali nesreče,
upravljanje, socialno zavarovanje, pokojnine in drugo, končno se jo naš uradni tolmač« zahvalil šefu za dovoljenje za ogled tovarne, za dobljen spominček (kravata) in mu naročil, nuj v imenu vseh delavcev tekstilne in usnjarske industrije Jugoslavije pozdravi delavce v njegovi tovarni z željo, da nuj nas tudi oni obiščejo v naših tovarnah.
—c L—
Samopomoč?
podobno kakor požar ali vlom, naj bodo pogoj za izplačilo posojila.
Od ustanovitve tovariške Samopomoči vodi blagajniško delo in ustrezajoče knjigovodstvo tov. Cilka, ki je prejemala za to svoje delo honorar 1000 din. a smo ji ta znesek povišali na 2000 din mesečno, odkar imamo večji promet. Doslej je bilo prometu za 1.070.270din, a denarja je v blagajni 529.782 din. Iz tega sledi, da je denar že štirikrat bil izdan in se zopet povrnil. Od 1141 članov je doslej prejelo posojilo 118 članov.
Za boljše poslovanje pa prosim vso tiste člane odbora Samopomoči, da pridejo pomagat reševat prošnje. I rcnutno opravljava lo delo sama s Cilko, zato se zgodi, da napraviva tudi napako pri ocenitvi nujnosti prošnje. Prav gotovo ni naš namen delati te in podobne napake in bi jih s skupnimi močmi prav lahko odpravili ali vsaj zmanjšali na minimum.
Naj omenim še, da smo doslej vsakomur, ki je bil član Samopomoči pri odhodu iz kolektiva, izplačali njegov vplačan znesek. Ta denar je naš in je namenjen kot pomoč tebi in ostalim. To tovarištvo nas veže in zato bodimo ponosni na našo tovariško Samopomoč.
EDI
REPUBLIŠKO PRVENSTVO TVD »PARTIZANA«
V LAHKI ATLETIKI
V	nedeljo 11. septembra se je vršilo v Kočevju republiško prvenstvo Partizana« v lahki atletiki. Tega tekmovanja se je udeležilo tudi nekaj naših atletov. Prijavljena je bila cela skupina, vendar so nekateri iz neznanih ali pa tudi že iz dobro znanih vzrokov ostali domu, kar je seveda šlo precej na škodo ugleda našega društva, kajti najslabše je to. če prijaviš veliko število tekmovalcev, na tekmovanje jih pride pa komaj polovica. Posebno grajo za to bi zaslužili tisti, ki so to že večkrat napravili.
V	Kočevje smo potovali z avtobusom in smo imeli kar lepo in udobno vožnjo, tako da tekmovalci niso bili preveč utrujeni. Tekmovanje se je kljub slabemu vremenu odvijalo v najlepšem redu, organizacija je bila dobra in tekmovalci lepo disciplinirani. Deževalo je ves dopoldan, toda kljub temu so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati. Čeprav je bila naša ekipa nepopolna in so manjkali naši najboljši lahkoatleti, sc vendar nismo vrnili domov praznih rok, temveč smo odnesli s seboj tudi nekaj diplom. V našem »Partizanu« imamo republiško prvakinjo za leto 1955 v teku na • 00 m, in sicer tov- Zlato Stopar. Magda Kavčič ima drugo mesto v teku na 60 m. v metu krogle in tretje mesto v skoku v daljino. Pri mladincih si je priboril četrto mesto v teku na 60 m Brane Zupan z zelo dobrim rezultatom 7,9, v skoku v dalj pa si je priboril peto mesto. Z rezultati, ki so jih postavili naši mladinci in mladinke ter članice, smo lahko vsekakor zadovoljni,
opaziti je bilo le to, da jim manjka treninga ter tekmovalni- rutine. Skrajni čas pa je, da se tudi naši člani lahkoatleti enkrat zdramijo ter obiščejo kako takšno tekmovanje. Po mojem prepričanju, če bi šli v nedeljo na tekmovanje v Kočevje, ne bi bili tako slabi in bi 'se gotovo vrinili med prva mesta. Upajmo, da nas bo šlo prihodnje leto precej več na to tekmovanje kot letos.
NAŠ PEVSKI ZBOR V RADIU
Nedavno smo pri vratarju videli majhen napis, da popoldne ob pol treh lahko poslušamo v radiu pevski zbor Partizan Jarše. Res je bilo — naše pesmi so bile že pred nekaj meseci snemane v radiu na magnetofonski trak. Mislim, da nisem bil edini, ki je z zanimanjem sedel ob napovedani uri k radijskemu sprejemniku in radoveden čakal, da sliši naš domači pevski zbor. Poslušali smo naše pevce že večkrat na odru ob priliki raznih akademij, proslav in nastopov, toda v radiu se sliši drugače. Zapeli so osem pesmi. Prvi dve sta bili »Komandant Stane« in Noč na morju« — reči moram, da sem bil razočaran. Poznam naše pevce in ni mi slo v račun, da so to tisti, tako vse drugače jih je bilo slišati. Niso se dobro ujemali, posamezni glasovi so bili med petjem preveč poudarjeni. Takoj pa sem postal boljše volje, ko so odpeli pesem »Pod noč«, bila je kar dobro zapeta. Zelo dobro pa so (Kipeli »Za viške fante«, nato pa zopet polom pri pesmi »Domovini«. kjer je bil dober samo bari ton-solo. Zadnje tri pesmi, Kaj je nocoj za en lep.večer«. Gorjanska« in »Dekle, kdo bo tebe ljubil«, pa so bile vse tri prav dobre. Končni vtis je bil zato kar dober in zadovoljiv. Ugotoviti pa je bilo tudi, da snemanje samo ni bilo najboljše, in zato krivdo, da niso bile vse pesmi dobro zapete, ni samo na zboru. Upoštevati je treba, da je bil to prvi nastop našega zbora v radiu, sem pa pre-
pričati, da ni bil zadnji in da bodo bodoči še kvalitetnejši.
Rad bi pa povedal še nekaj našim pevcem sedaj, ko stopajo v novo sezono. Zbor lahko dobro poje samo, če se posamezni pevci rodno udeležujejo vaj. S tem omogočajo, da zbor lahko bolj pogosto nastopa in da so nastopi odnosno koncerti dobri. Nerodnost pri vajalt pa ima obratne posledice, nikakor ni moči pripraviti zbor, da bi ItiI sposoben za nastop, in listi, ki so neredni, jemljejo voljo rednim in pevovodji, ki ima pri tem samo več truda in manj uspeha. Upam, da bo disciplina pri obiskovanju vaj dobra, predvsem pa boljša, kot je bila v letošnji pomladi.
Želim pa pevcem v letošnjem letu novih uspehov.
Predsednik
KRATKE NOVICE DRUŠTVA »PARTIZAN« JARŠE
1.	Naši člani, članice, mladinke in mladinci so se udeležili republiškega prvenstva Partizana v atletiki v Kočevju. Žal ekipa ni bila kompletna, manjkali so naši najboljši atleti: Šoba, Zabukovec, Strojan in Cesnik. Dobre rezultate pa so kljub temu dosegli: Zupan Brane, Kavčič Magda iu Stopar Zlata.
2.	Naše odbojkarsko društvo je postalo okrajni prvak Partizana. Z lepo Igro so naši fantje premagali vsa nastopajoča ljubljanska moštva.
5. Za starejše člane je društvo nabavilo krogle za balinanje. Otvoritev balinanja bo, ko bo dogotovljeno balinišče za poslopjem menze ali kakor nekateri pravijo,Pri Peteinelovem Jožetu«.
4. Redna telovadba se je pričela. Starši, opozorite svoje otroke! Vaditeljski zbor je letos sledeč:
Česnik Jože vodi mladince;
Zupan Brane vodi starejše pionirje,
Majdič Franc vodi mlajše pionirje,
Kavčič Magda vodi mladinke,
Sitar Rezi vodi starejše pionirko,
Seljak Jelka vodi mlajše pionirke.
5; Načelnik tov. Šoba Srečo zapušča podjetje in s tem tudi društvo. Nučelniško funkcijo je prevzel do nove poslovne dobe tov. Rainer Janez, dosedanji pod-načelnik; podnačelniško mesto pa tov. Lipovšek Otmar.
O NAJ HITREJŠIH IN NAJPOČASNEJŠIH
Pod geslom Kdo bo najhitrejši in kdo najpočasnejši !'« so v nedeljo 2. oktobra tekmovali na letnem igrišču Partizana Jarše. Dirke so se vršile takoj za nogometno tekmo ter so morali tekmovalci v hitrostni vožnji prevoziti 3 krogov. Tekmovalci so vozili v dveh skupinah. Zmagovalec je postal mladi Miro Per, ki- je dosegel najboljši čas dneva. Gledalci, ki so se zbrali na igrišču, so z velikim zanimanjem spremljali potek dirke. Zmagovalec l’er je prejel nagrado.
Še več zabave so imeli gledalci pri gledanju počasne polževe dirke : na stezi, dolgi 23 m. Tekmovalci so bili razdeljeni na 4 skupine. Pretežna večina je morala stopiti s kolesa že pred ciljem, ker je pri tekmovanju izgubila ravnotežje. Najdalj časa je rabil za prevožc-nje 25 m dolge poti Brane Zupan, ki je prejel nagrado.
Iz nerazumljivega vzroka je ostala nagrada za najboljšo kolesarsko ncpodeljena. čeprav je prav v našem podjetju mnogo delavcev in nameščencev, ki sc na delovno mesto vozijo s kolesi in bi lahko nastopile v med seboj ni konku renči-
PRVENSTVO »INDUPLATI« V BALINANJU
Za starejše člane društva je Partizan : nabavil krogle za balinanje, najbolj navdušeni balinarji pa so si sami uredili res lepo in sodobno balinišče.
V sklopu prireditev tlite 1. in 2. oktobra, katero je priredil TVD Partizan v sodelovanju s sindikalno podružnico, je bilo na sporedu tudi tekmovanje za moštveno prvenstvo v balinanju. Zanimanje za to tekmo-
vanje je bilo veliko in se je skupno prijavilo 8 moštev, od tega dve iz tkalnice, eno iz predilnice, delavnic, tiskarne, barvarne, pisarne in iz izvenindustrijskih obratov. V polfinale so se plasirala moštva iz tkalnice L, tiskarne in moštvo izvenindustrijskih obratov. V finalni tekmi pa je moštvo izvenindustrijskih obratov premagalo moštvo tkalnica I. z rezultatom 21 : 19. kljub temu. da je rezultat, s katerim je moštvo izvenindustrijskih obratov zmagalo v postavi Peternel Jože, Troha.Jože in Grbec Peter zelo tesen, je vendar pokazana kvaliteta igre zmagovalnega moštva dosti boljša od nasprotnega moštva in je zmaga povsem zaslužena in upravičena.
Najlepša igra dneva je bila tekma med moštvom tiskarne in Izven industrijski mi obrati. Dosedanji zmagovalci so bili tudi na tem tekmovanju favoriti, vendar so morali kloniti pred boljšim moštvom z rezultatom 21 : 14.
Gledalcev in navijačev je bilo vseskozi dovolj in so nekateri le z naj večjo težavo brzdali svoje živce-Igralci so se potrudili in dali od sebe največ, kar morejo kljub temu, da je včasih odločala tremo. Nekatere igralce je motila tudi črta, katero igralec med igro ni smel prekoračiti.
Prepričani smo. da bomo v bližnji bodočnosti imeli priliko videti podobno ali enako tekmovanje.
Zmagovalno moštvo je prejelo nagrado.
Med članicami TVD Partizan iz Slovenije je postala
ZLATA STOPAR — REPUBLIŠKA PRVAKINJA V TEKU NA 100 m
Med številnimi člani našega društva TVD Partizan Jarše je število tistih, ki se aktivno udeležujejo man jše od tistega, ki samo plačujejo članarino. Stvar bi lahko postala drugačna, če bi naše načelstvo, tu mislim predvsem našo načelnico, znalo zagrabiti zadevo na pravem koncu. Lep primer za to je tekmovanje posameznikov v Kočevju, s katerega smo se vrnili z republiško prvakinjo v teku na 100 m med članicami iz vrst TVD Partizan.
Zlata Stopar, nova prvakinja, se je rodila 10. aprila 1935 v Ljubljani in sedaj stanuje v Trzinu. V našem podjetju je zaposlena drugo leto ter se kljub oddaljenosti kraja, od koder hodi dnevno na delo, rada odzove športnim tekmovanjem.
Načelstvo našega društva naj v bodoče misli pri pošiljanju na tečaje tudi na Sleparjevo in njej enake, saj bo društvo s tem le pridobilo. Mnenja sem. da nima smisla pošiljati v tečaje vedno ene in iste osebe, povsem še, če si le-ti za take primere že lastijo monopol nad možnostjo za obisk tečaja iz telovadbe ali atletike.
Tudi z odhodom tovariša Srečota Šobe, nekdanjega državnega mladinskega prvaka v raznih atletskih panogah, nam ne sme upasti volja do dela. Medtem ko eni gredo, drugi pridejo. Novo načelstvo se je formiralo in upajmo, da bo imelo pri svojem delu mnogo uspeha, kar mu iskreno želimo.
SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI«
15.—lf>. oktobra: 19—21. oktobra: 22.—25. oktobra: 26.-27. oktobra: 29.	5(). oktobra:
2.— 3. novembra: 5.— 6. novembra: 9.	10. novembra:
Madame«, francoski film Na ostrini meča«, ameriški film Pas za pištolo«, ameriški film Ženske prihajajo«, ameriški film : Zaseda«, ameriški film Jutri bo bolje«, ameriški film Ljuba vili zanos«, italijanski film Možje«, angleški film
l 'prava kina
Izdaja v 600 izvodih kolektiv tovarne »Induplati Odgovorni urednik: Lipovšek Otmar Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani
GLASILO KOLE K Tl VA »INDU PLATI« JARŠE
NOVEMBER 1055 GENA 1)1 N 10-
ŠT. 35
29. november
20. november proslavljamo kot obletnico ustanovitve naše republike.
Tako proslavljamo letos že dvanajstletnico, odkar je bila proglašena Demokratična ljudska republika Jugoslavija. Pred dvanajstimi leti so sc zbrali delegati naših narodov k II. zasedanju AVNOJ v Jajcu. To zasedanje je v naši zgodovini svetal mejnik in dan, ko so bili sprejeti važni sklepi za nadaljnje razvijanje osvobodilne borbe.
Najvažnejši sklepi, sprejeti leta 1943 v Jajcu so bili:
kralj Peter sc ne sme vrniti v Jugoslavijo, dokler narod sam na splošnih in tajnih volitvah v obliki referenduma no odloči, ali se sme vrniti ali ne;
poveljnik partizanskih enot tov.TITO je proglašen za maršala in vrhovnega komandanta partizanskih in prostovoljnih odredov Jugoslavije;
država se do referenduma proglasi za demokratično ljudsko republiko;
zavezniki naj proglase partizanske in prostovoljne oddelke Jugoslavije kot regularno vojsko;
na terenu, kjer še ni ljudskih odborov, se ti formirajo, in naj bodo v oporo našim enotam, ko osvobajajo naše ozemlje in prevzamejo naj vso upravno oblast v osvobojenih krajih. Enotam naj bodo v pomoč v obliki informacij, preskrbe prebivalstva in vojske.
Iz teh najvažnejših sklepov vidimo, da so bili na drugem zasedanju AVNOJ sprejeti sklepi odločilni za nadaljnji boj proti sovražniku, za utrjevanje ljudske oblasti, in kar je najvažnejše, bili so postavljeni temelji za današnjo Jugoslavijo. Po tem zasedanju so naše enote huje napadale sovražnika, bolj organizirano in uspešneje. V naših vrstah so se začele formirati posamezne specialne enote, ki so kot letalske, topničarske, tankovske in druge imele odločilno vlogo pri kasnejših frontalnih bojih. Osvobojeni teritorij je
Zima
Poletje je minilo in tudi jesen ne bo več dolgo. Na igrišču življenje hitro zamira, ker se ie mladina zatekla v telovadnico, le nekaj navdušenih mladih nogometašev pozabi na lepo vreme in še teka za žogo — toda tudi ti bodo kmalu odnehali. Sneg je že nekajkrat! pobelil Kamniške planine.
Napočil je čas smučarjev. Vedno češči so pogovori o smučeh in o zimskih izletih. Seveda bo naša glavna smučarska postojanka Mala planina, kjer imamo svoj dom in s tem največ udobnosti.
V našem društvu ^Partizan« obstoja tudi smučarska sekcija, za katero je že kur skrajni čas, da prične z delom. Vsak smučar ve, da se je treba na sezono pripraviti že jeseni s primerno vadbo, na kateri si nabere čimveč moči in okretnosti, še preden stopi prvič na smuči. Letos bomo sestavili smučarsko ekipo, ki
bil vedno večji, ljudska oblast se je vedno bolj utrjevala, a armada sc je množila z dneva v dan in zadajala sovražniku vedno večje izgube.
Z geslom -Smrt fašizmu — svobodo narodu!« so naši borci odhajali na pohode in izvojevali bitko za bitko, ulivali ljudem pogum in kazali sovražniku, da ni pedi Jugoslavije, kjer bi mu ne visela smrt nad glavo in mu pokazala, da na naši zemlji ni prostora zanj, da smo svobodni ljudje, ki ljubimo svojo svobodo, pridobljeno s težkimi žrtvami in da se bomo borili dokler ne bo pregnan poslednji okupator z naše zemlje. Na ta dan sc spomnimo velikih žrtev vseli, ki so darovali svoja življenja za današnjo stvarnost. Poklonimo se ob spomeniku, ki jim je postavljen v spomin in -slavo, dajmo jim tiho priznanje in si obljubimo, da bomo hodili po poti, koder so oni prelivali kri.
Dvanajst let...
Dolga doba — toda doba poleta, izgradnje in uspehov. Dvanajst let boja za obstanek in napredek, za obstoj v svetu in njemu v dokaz, da sc z vztrajnostjo, voljo in delom, trdim delom da uresničiti zamisel socializma. Čeprav to delo ni dokončano, lahko visoko dvignemo delavsko zastavo v ponos naši borbi in v čast zmagam, ki jih je izbojeval naš delavski razred z velikimi in nesebičnimi žrtvami, skromen, a vedno ponosen.
Za nami je doba nacionalizacije, petletnega plana, kapitalne izgradnje, resolucije informbiroja. Giganti naše industrije so pričeli vrteti svoja kolesa, turbine dajejo svojo moč, mi pa zremo z zaupanjem v prihodnost. Borili smo se za svobodo, za življenje; sedaj se pa borimo za lepšo bodočnost, za zmago socializma in delavskega razreda — za dostojno življenje.
29. november nam je svetal mejnik v naši zgodovini.
Živel tovariš TITO, živela ZKS, živel 29. november!
Janez Strojan
prihaja
bo lahko zastopala naše društvo. Naloga smučarskega referenta je, da zbere vse smučarje in smučarke ter prične s treningom. V reprezentančno ekipo ne bomo poslali smučarje, ki samo slovijo kot dobri smučarji, temveč one, ki bodo že sedaj trenirali in tako imeli kondicijo in pogoje za uspeli. Da je temu tako, bodo potrdili vsi oni, katerim so noge odpovedale poslušnost 11 a dosedanjih tekmovanjih že na polovici tekmovalne proge ter so dilce vozile svojo pot — noge pa svojo.
Zatorej, smučarji pozor! Spomnite sc naše himne o starih Slovanih in se odzovitc vabilu za trening, da bomo lahko ob prvem ugodnem snegu uživali prijetno smuko, ki bo pa za one brez treninga muka in jih bo vse bolelo, predvsem pa noge.
Načelnik
Sindikalna podružnica v Induplati in Upravni odbor podjetja čestitata k 29. novembru in pozivata k še večjim delovnim zmagam pri nadaljnji graditvi naše mlade republike.
priean, da ni bil zadnji in du bodo bodoči .še kvalitetnejši.
Rad bi pa povedal še nekaj našim pevcem .sedaj, ko stopajo v novo sezono. Zbor lahko dobro poje samo, če se posamezni pevci redno udeležujejo vaj. S tem omogočajo, da zbor lahko bolj pogosto nastopa in da so nastopi odnosno koncerti dobri. Nerodnost pri vajah pa ima obratne posledice, nikakor ni moči pripraviti zbor, da bi bil sposoben za nastop, in tisti, ki so neredni, jemljejo voljo rednim in pevovodji, ki ima pri tem samo več truda in manj uspeha. Upam, da bo disciplina pri obiskovanju vuj dobra, predvsem pa boljša, kot je bila v letošnji pomladi.
Želim pa pevcem v letošnjem letu novih uspehov.
Predsednik
KRATKE NOVICE DRUŠTVA »PARTIZAN« JARŠE
1.	Naši člani, članice, mladinke in mladinci so se udeležili republiškega prvenstva Partizana v atletiki v Kočevju. Žal ekipa ni bila kompletna, manjkali so naši najboljši atleti: Šoba, Zabukovec, Strojan in Česnik. Dobre rezultate pa so kljub temu dosegli: Zupan Brane, Kavčič Magda in Stopar Zlata.
2.	Naše odbojkarsko društvo je postalo okrajni prvak Partizana. Z lepo igro so naši fantje premagali vsa nastopajoča ljubljanska moštva.
3.	Za starejše: člane je društvo nabavilo krogle za balinanje. Otvoritev balinanja bo, ko bo dogotovljcno balinišče za poslopjem menze ali kakor nekateri pravijo- Pri Peternolovem Jožetu«.
4.	Redna telovadba se je pričela. Starši, opozorite svoje otroke! Vaditeljski zbor je letos sledeč:
Česnik Jože vodi mladince,-Zupan Brane vodi starejše pionirje,
Majdič: Franc vodi mlajše pionirje,
Kavčič Magda vodi mladinke,
Sitar Rezi vodi starejše pionirke,
Seljak Jelka vodi mlajše pionirke.
3.	Načelnik lov. Šoba Srečo zapušča podjetje in s tem tudi društvo. Načelniško funkcijo je prevzel do nove poslovne dobe tov. Rainer Janez, dosedanji pod-načelnik; podnučelniško mesto pa tov. Lipovšek Otmar.
O NAJHITREJŠIH IN NAJPOČASNEJŠIH
Pod geslom Kdo bo najhitrejši in kdo najpočasnejši?« so v nedeljo 2. oktobra tekmovali na letnem igrišču Partizana Jarše. Dirke so sc vršile takoj za nogometno tekmo ter so morali tekmovalci v hitrostni vožnji prevoziti 5 krogov. Tekmovalci so vozili v dveh skupinah. Zmagovalec je postal mladi Miro Per, ki-je dosegel najboljši čas dneva. Gledalci, ki so se zbrali na igrišču, so z velikim zanimanjem spremljali potek dirke. Zmagovalec Per je prejel nagrado.
Še več zabave so imeli gledalci pri gledanju počasne polževe dirke« mi stezi, dolgi 25 m. Tekmovalci so bili razdeljeni na 4 skupine. Pretežna večina je morala stopiti s kolesa že pred ciljem, ker je pri tekmovanju izgubila ravnotežje. Najdalj časa je rabil za prevože-nje 25 m dolge poti Brane Zupan, ki je prejel nagrado.
fz nerazumljivega vzroka je ostala nagrada za najboljšo kolesarsko nepodeljena, čeprav je prav v našem podjetju mnogo delavcev in nameščencev, ki se na delovno mesto vozijo s kolesi in bi lahko nastopile v med seboj ni konku renči.
PRVENSTVO »INDUPLATI« V BALINANJU
Za starejše člane društva je »Partizan« nabavil krogle za balinanje, najbolj navdušeni balinarji pa so si sami uredili res lepo in sodobno balinišče.
V sklopu prireditev dne 1. in 2. oktobra, katero je priredil TVD Partizan v sodelovanju s sindikalno podružnico, je bilo na sporedu tudi tekmovanje zu moštveno prvenstvo v balinanju. Zanimanje za to tekmo-
vanje je bilo veliko in sc je skupno prijavilo 8 moštev, od tega dve iz tkalnice, eno iz predilnice, delavnic, tiskarne, barvarne, pisarne in iz izvenindustrijskih obratov. V polfinale so se plasirala moštva iz tkalnico L, tiskarne in moštvo izvenindustrijskih obratov. V finalni tekmi pa je moštvo izvenindustrijskih obratov premagalo moštvo tkalnica L z rezultatom 21 : 19. Kljub temu. da je rezultat, s katerim je moštvo izvenindustrijskih obratov zmagalo v postavi Peternel Jože, Troha.Jože in Grbec Peter zelo tesen, je vendar pokazana kvaliteta igre zmagovalnega moštva dosti boljša od nasprotnega moštva in je zmaga povsem zaslužena in upravičena.
Najlepša igra dneva je bila tekma med moštvom tiskarne in izvenindustrijskimi obrati. Dosedanji zmagovalci so bili tudi na tem tekmovanju favoriti, vendar so morali kloniti pred boljšim moštvom z rezultatom 21 : 14.
Gledalcev in navijačev je bilo vseskozi dovolj in so nekateri le z naj večjo težavo brzdali svoje živce-Igralci so se potrudili in dali od sebe največ, kar morejo kljub temu, da je včasih odločala trema. Nekatere igralce je motila tudi črta, katero igralec med igro ni smel prekoračiti.
Prepričani smo, da bomo v bližnji bodočnosti imeli priliko videti podobno ali enako tekmovanje.
Zmagovalno moštvo je prejelo nagrado.
Med članicami TVD Partizan iz Slovenije je postala
ZLATA STOPAR — REPUBLIŠKA PRVAKINJA V TEKU NA 10» m
Med številnimi člani našega društva TVD Partizan Jarše je število tistih, ki se aktivno udeležujejo manjše od tistega, ki samo plačujejo članarino. Stvar bi lahko postala drugačna, če bi naše načelstvo, tu mislim predvsem našo načelnico, znalo zagrabiti zadevo na pravem koncu. Lep primer za to je tekmovanje posameznikov v Kočevju, s katerega smo se vrnili z republiško prvakinjo v teku na 100 m med članicami iz vrst TVD Partizan.
Zlata Stopar, nova prvakinja, se je rodila 10.aprila 1935 v Ljubljani in sedaj stanuje v I rzinu. V našem podjetju je zaposlena drugo leto ter sc kljub oddaljenosti kraja, od koder hodi dnevno na delo. rada odzove športnim tekmovanjem.
Načelstvo našega društva naj v bodoče misli pri pošiljanju na tečaje tudi na Stoparjevo in njej enake, saj bo društvo s tein le pridobilo. Mnenja sem, da nima smisla pošiljati v tečaje vedno ene in iste osebe, povsem še, če si le-ti za take primere že lastijo monopol nad možnostjo za obisk tečaja iz telovadbe ali atletike.
Tudi z odhodom tovariša Srečota šobe, nekdanjega državnega mladinskega prvaka v raznih atletskih panogah, nam ne sme upasti volja do dela. Medtem ko eni gredo, drugi pridejo. Novo načelstvo se je formiralo in upajmo, da bo imelo pri svojem delu mnogo uspeha, kar mu iskreno želimo.
SPORED FILMOV KINA »INDUPLATI«
15—Hi. oktobru:
19—21. oktobra: 22.—23. oktobra: 26.—27. oktobra: 29.-3». oktobra:
2.	3. novembra:
5.— 0. novembra: 9.—10. novembra:
: Madame«. francoski film -Na ostrini meča«, ameriški film Pas za pištolo«, ameriški film Ženske prihajajo«, ameriški film »Zaseda«, ameriški film Jutri bo bolje«, ameriški film Ljubnvni zanos , italijanski film Možje«, angleški film
Uprava kina
Izdaja v GOO izvodih kolektiv tovarne lnduplati Odgovorni urednik: Lipovšek Otmar Natisnila Triglavska tiskarna v Ljubljani