dela Tizianova, še živi obrt in umetnost. Toda nekdanjega življenja ni več. Izgubilo se je po svetu, ali pa je zapravil patricij svoje premoženje v daljnem Parizu. Le v starih, z umetniškim okusom zidanih samostanih, s prelepimi dvori, mirnimi kotički in vrtovi, odetimi v eksotično in tropično floro, še živi svoje mirno življenje ponižni frančiškan in pobožni dominikanec.
Verujem, da pride zopet doba, ko se ta rod povrne, srečnejši nego je bil v davnini in bo zopet zavladal nad svojim morjem, osvobojenim tuje nadvlade. Ob bregovih te dežele se bo v mirni mesečini zopet oglasil trubadur s svojo narodno pesmijo o suženjstvu in svobodi . . . Tedaj, ko bo osvobojeno ljudstvo zapelo svojo pesem lepoti.
E. Gangl:
Katarinčica.
K
„atarinčica zlata, z belim vencem obrobljena — kakor bi solnčeca iskra bila v tebi vpodobljena! O, cveti in lij mi v dušo dan, kadar oblake vihar provaja, da luč ugaša in me bol navdaja!
v
Ce niti žarek na nebu zame ni užgan, odsvit naj tvoj mi mraz raztaja, ti zlati cvet, v srebrni obroček vkovan — usmiljena Katarinčica!
Katarinčica-marjetica.
357