Opozarjamo na članek o cepljenju drevja (zgoraj). Spodaj zanimiva vodna tehtnica brez vode. SPRETNE ROKE Maketa s hribom, predorom in žičnico.225 Pripomočki za risanje.226 Zložljiva koza za namizni tenis.229 Električno pisalo za pisanje po pločevini.230 Vodna tehtnica brez vode.231 MODELARJI Zgornja postaja gorske žičnice.231 Model avtomobila na raketni pogon.235 BIOLOGI Kako in kdaj cepimo drevje.237 Še nekaj o vzreji papigic skobčevk.247 TIMOV NAČRT MESECA — V TEJ ŠTEVILKI NAGRADNI IZDELEK Upravljiv model vozila kombi.239 IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE Kvadratura kroga in število .250 Evklid — oče geometrije.251 KONTEMA KLUB.252 VI VPRAŠUJETE — Ml ODGOVARJAMO.254 SLIKA NA NASLOVNI STRANI: Zanimiva izvedba poševne risalne deske, naslonjene v nekoliko po- žagan mizni predal. Več o tem berite v članku na strani 226 spretne roke maketa s hribom, predorom in žičnico Električne igrače, ki v minia¬ turi ponazarjajo del naše teh¬ nične stvarnosti, so zanimive ne le za mladi rod, temveč tudi za odrasle, ki najdejo v njih del svoje psihične rekreacije. Med takšne bi lahko uvrstili tudi mi¬ niaturno maketo s hribom, pre¬ dorom in žičnico na baterijski pogon. Ta bo lahko postala tudi sestavni del male električne že¬ leznice, ki je po zaslugi odličnih izvedenk naše domače tovarne »Mehanotehnika« iz Izole že po¬ stala pojm sodobne rekreacijske igrače in ima zato vse večje šte¬ vilo ljubiteljev. Tudi gradnjo žičnice na bate¬ rijski pogon bomo najlažje ure¬ sničili z malim baterijskim elek- tromotorčkom >MEHANOTEHNI- KA«, ki ima že vgrajen reduktor in z njeno ceneno kolekcijo jer- menic iz plastične mase, ki nam bo prikrajšala marsikateri nepo¬ treben napor in hkrati dala iz¬ delku tudi ličen izgled. Za izdelavo makete potrebuje¬ mo čvrsto osnovo iz vezane plo¬ šče, kartona ali kake druge sno¬ vi. Osnova naj bo čim lažja in velika 75 X 35 cm. Na njeno le¬ vo stran pritrdimo kartonski no¬ silec za gornjo postajo žičnice. Nanj -hkrati namestimo manjši karton, na katerega poševno pri¬ trdimo primerno jermenico iz omenjene kolekcije, katere os (kos stare pletilke) vtisnemo med prepognjen trak tanke me¬ deninaste pločevine. Na podoben način na desni strani plošče namestimo na mali kovinski nosilec mali elektro- motorček z reduktorjem »EMT- 2 R«. Na os reduktorja pritrdi¬ mo podobno jermenico, ki bo poganjala vlečno vrv s sedeži, oz. sukanec z navezanimi koščki žice, ki so spodaj spiralno za¬ viti in pravokotno upognjeni. Sedeže navežemo na vrvico tako, da razmak med žico in vlečno vrvjo znaša vsaj 3 mm. Tako se bodo prosto viseči brez zatika¬ nja vrteli tudi krog jermenic. Za gornjo in spodnjo postajo si po priloženi skici izdelamo tudi oba miniaturna objekta in sicer iz kartona starih škatel. Ta naj imata spodaj pokrovu podoben okvir, ki hkrati pred¬ stavlja spodnji del objekta, gor¬ nji del objekta pa se Vanj po¬ grezne in tesno prilega. To nam omogoča, da jih vselej lahko snamemo, zlasti kadar moramo zamenjati vrvico ali baterijsko žarnico. Okovje za baterijski žarnici namestimo na nosilca v gornji in spodnji postaji ter ju s parom žic povežemo vzpored¬ no s priključkom elektromo- torčka. Ko smo s tem gotovi, si iz tanjšega kartona napravimo še oblogo predora, ki bi v slučaju iztirjenja vagončkov preprečila, da se ti izmaknejo na nedoseg¬ ljiva mesta znotraj makete. Končno se lahko lotimo obli¬ kovanja hriba. Za to potrebuje- 225 mo kos tankega blaga, ki ga prekrijemo preko nosilca, tako da drugi konec še vedno seže preko štirih petin vse plošče. Na gornji postaji napravimo v blago tolikšen izrez, da skozenj lahko potisnemo jermenico, na¬ kar blago potopimo in prepoji, mo z razredčenim mavcem in ga hitro nadenemo v isto lego. Oblikovanje hriba s predorom nam bo najbolje uspelo, če bo¬ mo pod blago nadevali rahlo zmečkan časopisni papir. Med¬ tem se bo mavec že toliko str¬ dil, da bo blago postalo togo. Tedaj se lotimo montaže spod¬ njih okvirjev obeh postaj, te utrdimo z zunanje strani z go¬ stejšim mavcem, nakar celotno maketo oblijemo z redkejšim mavcem. Celo maketo lahko obarvamo z »Juboflor« zeleno in temnosivo barvo ter pustimo, da se vse osuši. Zatem šele mon¬ tiramo vrv s sedeži in gornji del objektov. Žičnico lahko napajamo z ba¬ terijo, ali pa z usmernikom električne železnice. Miloš Macarol pripomočki za risanje Večkrat se zgodi, da zlasti manjši učenci težko rišejo na risalni deski, ki leži na mizi, ki je zanje še previsoka. Ako leži deska na mizi vodoravno, je še težje doseči zgornji del risbe, ki je od risarja bolj oddaljen. Da bi pomagali risarjem, ki težko dosežejo risbo na domači mizi, predlagamo dva praktična pripomočka, s katerima s*i bodo olajšali delo. Namen teh pripo- 226 močkov je znižati in z nagibom približati risalno desko risarju, tako da bo imel boljši pregled preko lista in da bo risbo lažje izdelal. Mizni predal kot opora za risalno desko Kot naj preprostejši podstavek za risalno desko lahko služi mizni predal. Tega izvlecite in na obeh stranskih deskah odme¬ rite tik za čelno desko predala od zgornjega roba navzdol 4 cm in v horizontalni smeri 15 cm. Dobljeni trikotnik izžagajte. Za- žagajte nad črto, oziroma tako, da ostane črta (ris) pri žaganju nedotaknjena. To je potrebno zato, ker samo izžagovanje naj¬ brž ne ob zadosti natančno pa boste nato rob lahko poravnali točno po črti z rašpo in ga nato še zgladili z brusilcem. Navede¬ ne mere so primerne za predale, ki so okoli 10 cm globoki in ki zaradi takšnega izreza ne bi bili bistveno oslabljeni. Če pa imate globlji predal, mu lahko zare¬ žete tudi globlji izrez, s čimer boste dosegli še ugodnejši nagib risalne deske. Predalov, ki so plitvejši od 10 cm, raje ne bomo uporabili v ta namen. Pri uporabi lahko regulirate nagib risalne deske s tem, da predal bolj ali manj izvlečete. Nagib bo večji, če bo predal bolj zaprt in manjši, če bo pre¬ dal bolj izvlečen. Ravnilo, pa tu¬ di trikotniki in svinčniki se bo¬ do lepo zaustavljali za robom čelne deske predala. Ako želite risalno desko še bolj učvrstiti v predal in preprečiti, da bi se izmaknila zlasti pri pritisku na 9°rnji del, pribijte na notranjo stran čelne deske predala krajšo letvico, tako da bo položena tik nad robom risalne deske in vzporedno z njim. In za zaklju¬ ček še tole priporočilo: Predno se odločite za to delo, se naj-. Prej posvetujte s starši, ki vam bodo povedali, katero mizo sme¬ le uporabiti v ta namen. Stojalo za note in risalno desko Opisano stojalo boste lahko uporabljali kot oporo za risalno desko in za note. Izdelajte ga iz letvic trdega lesa, najbolje iz parjene bukovine, ki je najmanj podvržena morebitnemu poznej¬ šemu krivljenju. Za izdelavo celotnega stojala boste potrebovali v glavnem le tri tipe letvic in sicer: profila 1 X 2 cm, 1 X 1 cm, in 1 X 3 cm. Letvice profila 1 X 2 cm so na¬ menjene za zgornji gibljivi del stojala, kjer so sestavljene v vo¬ doravni legi in za spodnji del, kjer so sestavljene v navpični legi, ker so v njih zarezani zob¬ je. Letvice profila 1 X 1 cm so namenjene za vezavo v zgornjem delu stojala in za premični pod¬ porni del. Spodnji rob podpore bomo malo zaoblili, da se bo bolje prilagodil zarezam zob. Za pritrditev obeh opornikov upo¬ rabite lesni vijak 20 do 25 mm dolžine z zaokroženo glavo. Za gibljiv spoj spodnjega in zgor¬ njega dela stojala uporabite pri¬ merne tečaje, najboljše 10 X 25 milimetrov. Letvica profila 1 X3 je zaključek zgornjega premič¬ nega dela stojala in se nanjo naslanja risalna deska oziroma notna mapa. Opisano stojalo lahko upora¬ bimo tudi za protisvetlobno kon¬ taktno kopiranje oz. prerisova¬ nje risb. V ta namen je treba na stojalo postaviti matirano ali v sili tudi navadno steklo, nanj s selotejpom pritrditi risbo in preko nje še kopirni prosojni papir. Ako postavimo za stojalo namizno svetilko ali samo žar¬ nico, je nared za kopiranje. Kot vsi podobni zložljivi pred¬ meti ima tudi naše stojalo to prednost, da ga v zloženem sta¬ nju lažje spravimo, ker zavzema razmeroma malo prostora. MI-RA 227 Pri današnjem pomanjkanju prostora, tako v stanovanjih kot v kleteh in drvarnicah si po¬ magamo tako, da uporabljamo zložljive predmete. To velja zla¬ sti za velike predmete, ki nezlo- ženi zavzemajo preveč prostora. Med take predmete sodijo tudi koze, ki jih navadno uporablja¬ mo za podstavijanje miz za te¬ nis, pa tudi za mnoge druge na¬ mene. Danes vam opišemo tak podstavek, oziroma kozo, ka¬ kršno si jo lahko brez težav in brez večjih stroškov izdelate sami. Material, ki ga potrebujete za izdelavo, je v glavnem les enakih dimenzij. Potrebne so de¬ ske poljubne dolžine, široke 10 cm ali, če želite, da bo koza lažja, tudi samo 8 cm. Debele naj bodo 15 do 20 mm. Deske razžagate na primerno dolge kose. Sestavljene naj bodo z les¬ nimi vijaki dolžine 30 oziroma 25 mm. Za gibljive spoje med kraki uporabite železne tečaje 30 X 50 mm, ali neko približno tako standardno obliko. Za do¬ ločitev in fiksiranje razkoraka obeh krakov uporabite ozek te¬ čaj dolžine 18 do 20 cm, od ka¬ terega en krak, (tisti ki bo pri¬ vit na les), lahko skrajšate na 15 cm, oziroma toliko, kot je možno glede na že izvrtane luk¬ njice za vijake. Kljuke si izde¬ lajte sami iz železne žice debe¬ line 3 do 5 mm. Kljuke lahko tudi privežete z drobnimi veri¬ žicami ali vrvicami na ogrodja koz, da se ne bodo izgubile. Predlagane mere ustrezajo vi¬ šini mize za tenis. V primeru, da želite koze uporabljati v dru¬ ge namene, morate mere seveda prilagoditi namenu. Zložljive ko¬ ze nam bodo koristno služile ne samo kot podstavki za teniško mizo, ampak tudi kot zasilna delovna miza ali polica in kot oder za razna dela in popravila v hiši, na primer pri pleskanju stanovanja. Ml - RA električno pisalo za pisanje po pločevini Za pisanje na pločevinaste eti¬ kete ali za označevanje kovin¬ skega orodja s številkami ali z drugimi znaki lahko naredimo preprosto električno pisalo. Ra¬ bimo tehnični svinčnik, (ki ga s tem še ne uničimo) z držalom iz plastične mase, mehko mind (B, 2 B), dva približno 80 cm dolga kosa debelejše izolirane pramenaste žice in spojko. Za spojko lahko uporabimo ščipal¬ ko za pripenjanje perila, katere eno čeljust ovijemo z bakreno ali medeninasto pločevino — priključek stare ploščate bate¬ rije, na katerega prispajkamo en konec izolirane žice. En ko¬ nec druge žice pritrdimo z me¬ deninasto objemko in vijakom na kovinski del tehničnega svinč¬ nika. Pr“osta konca obeh žic pa pritrdimo na priključke sekun¬ darne strani transformatorja. Kot transformator pride v po¬ štev majhni mrežni transforma¬ tor za električni zvonec, ki ima izhodno napetost 10 V in moč 1 A. Pišemo tako, da spojko pri¬ trdimo na pločevino, na katero hočemo pisati, s pisalom pa de¬ lamo točke drugo ob drugi v obliki zaželenega napisa. Vsakič, ko se s konico svinčnika dotak¬ nemo pločevine, nastane majhna električna iskra, ki vžge v plo¬ čevino točko, ki je ni več mo¬ goče izbrisati. 230 vodna tehtnica brez vode Za merjenje vodoravnih plo¬ skev si lahko naredimo kaj pre¬ prosto pripravo. Na letev iz tr¬ dega lesa velikosti 30 X 3 X X 2 cm pritrdimo točno v sre¬ dini pločevinast kotomer, tako da je z robom vzporeden zgor¬ njemu robu letve. V točki, ki je središče polkroga na kotomeru, pribijemo manjši žebljiček in nanj obesimo na tenko vrvico privezano utež. S to preprosto pripravo lahko merimo tako vo- doravnost kot poševnost raznih ploskev od 0 do 90 stopinj. T. K. Vodna tehtnica brez vode je do¬ kaj zanesljiva priprava. Izdelali jo bomo vsekakor lažje in eno¬ stavneje kot tisto, o kateri smo pisali v šesti številki letošnjega letnika. modelarji Kot je iz kosovnega seznama razvidno, je gradnja zgornje po¬ staje dokaj enostavna. Potrebno je le vse dele lepo izžagati in jih nato pazljivo sestaviti. Vodilno kolo je prav takšno kakor po¬ gonsko kolo v spodnji postaji, le da nima vodila, s katerim ga pritrdimo v spodnji postaji na os motorja. Vodilno kolo mora torej imeti v sredini luknjo de¬ beline 3,2 mm, skozi katero vtak¬ nemo vijak M 3. Seveda mora¬ mo pred tem sestaviti obe stra¬ nici in med njiju obe plošči, ki služita kot držalo koles. Prav tako sestavimo in zalepimo obe strani, to je prednjo in zadnjo. Vse skupaj postavimo in zalepi¬ mo na dno. Šele sedaj postavi¬ mo kolo in obe podložki, ter z matico pritrdimo vijak, da nam ne izpade. Šele po vsem tem na¬ mestimo in zalepimo streho. Vse skupaj moramo dobro zgladiti, še posebno tam, kjer so zgornja postaja gorske žičnice 231 233 234 stična mesta. Ako želimo barvati z nitro barvami, moramo vse dele prelakirati s prozornim ni¬ tro lakom in sicer zgornjo ter spodnjo postajo in seveda tudi obe kabini. Ko je prozorni nitro lak suh, z ustno puhalko pre- lakiramo z ustrezno barvo. Če pa barvamo z oljnatimi barvami ali tesarol lakom, po¬ tem pa najprej premažemo z fir- nežem in barvo nanesemo kar s čopičem. Prednja stena, ima dve luknji¬ ci, skozi kateri pritrdimo nosil¬ no žico, ki spaja obe postaji in po kateri bodo drsele gon¬ dole. Za obe postaji je priporoč¬ ljivo, da sta dobro pritrjeni na tla ali na mizo, tako da lahko obe gondoli lepo vozita po stal¬ no napeti žici. model avtomobila na raketni pogon Ko se je pojavil avtomobil, so seveda hoteli z njim doseči čim večje hitrosti. Poizkušali so na r azne načine, z različnimi nači- ni vgraditve pogonskih motor¬ jev. Seveda so se spomnili tudi na rakete. Vendar so bile rake¬ ta kmalu vodilne v črni knjigi žrtev hitrosti. Kljub temu pa vse do današnjih dni segajo dirkači Po raketnem pogonu, saj je zelo dober za doseganje velikih hi¬ trosti. Izdelajmo si še mi model av¬ tomobila na raketni pogon, ki je varen in cenen. Izdelava vo¬ zila je preprosta, orodja potre¬ bujemo malo in tudi material je dosegljiv. Za pogon rabimo motor »Taj¬ fun« MR, ki ga prodaja trgo¬ vina »MlSdi tehnik« v Ljubljani. Načrt je risan v merilu 1:1. Obliko vozila le prerišemo z in¬ digo papirjem na les. Material: lipov les, lahko tudi drug lahek les, 140 X 35 X 16 mm, 1 kom 140 X 35 X 8 mm, 1 kom varilna žica 0 2 X 120 mm medeninasta cev (kemični svinčnik!) kolesa od odslužene igrače 0 25—30 mm, 4 kom celuloid 0,5 X 20 X 80 mm aluminij 0,5 X 10 X 70 mm lepilo, nitro lak Orodje : risalni pribor indigo rezljača s priborom rašpa pile raskavec spajkalo s priborom klešče polokroglo dleto posodica za lak fiksirka ali čopič Izdelava : Najprej izdelamo tr.up, ki je sestavljen iz dveh delov (1 in 2). Oba dela zlepimo skupaj, tako da smo mednju vlepili pa¬ pir, ki nam bo omogočal, da bomo kasneje lahko obe polo¬ vici ločili. Na tako zlepljen les preriše¬ mo najprej tloris, nato z rez- Ijačo izžagamo in prerišemo, še stranski ris. Model obdelamo z rašpo, pilami in raskavcem, da dobimo obliko po presekih, ki so narisani na načrtu. Ko smo to dosegli, ločimo obe polovici in izdelamo utor za le¬ žaja (3) na obeh polovicah. Mo¬ del lahko znotraj še izdolbemo, da bo lažji. Izžagamo tudi od¬ prtino za sedež. Utore za ležaje namažemo z lepilom, vstavimo ležaje in končno zalepimo sku¬ paj ves model. Od kosa varilne žice odrežemo obe osi (4) ter ju vtaknemo v ležaja. Na obeh koncih osi malo zaspajkamo, da se os ne premika v ležaju, am¬ pak se samo vrti na mestu. Se¬ daj nataknemo kolesa (5). Mo¬ del prelakiramo z barvnim la¬ kom po želji. Barvamo ga vsaj dvakrat in po prvem barvanju očistimo model s finim raskav¬ cem. Iz aluminijaste pločevine izde¬ lamo obroč, v katerega vtakne¬ mo motor, ter obroč pritrdimo z dvema lesnima vijakoma 8 mm k vozilu. Izrežemo še vetrobran (6), ga zapognemo in prilepimo k modelu. Model je gotov. Še enkrat pre¬ gledamo, če se kolesa rahlo vr¬ tijo v ležajih in jih dobro na¬ mažemo z oljem. Vstavimo motor, ki smo ga napolnili z gorivom po navodilu na prospektu, prižgemo zažigal- no vrvico in tako model star- tamo. 235 236 Za vožnje je primeren asfalt, beton ali gladko cestišče. Lahko tekmuje več modelov. Lahko od¬ merite dolžino proge in merite, kdo je hitrejši, ali pa, katero vozilo bo dlje prispelo. Veliko zabave. biologi kako in kdaj cepimo drevje Dandanes dobimo v sodobnih drevesnicah najrazličnejše sadne sadike. Te sadike so takih sort, ki jih upošteva naš sadni izbor. Čeprav so v sadnem izboru naj¬ boljše sorte jablan, hrušk in če¬ šenj, nam morda ugaja sadje s sosedovega drevesa, ki je bilo nekoč v čislih. Ker v drevesni¬ cah ne morejo ustreči sleherni naši želji, si moramo vzgojiti take sadike sami. To dosežemo s cepljenjem cepičev žlahtnih sort na ukoreninjene divjake. Najprimernejši čas za ceplje¬ nje je pomlad. Cepimo tik pred začetkom rasti, ko lubje (skor¬ ja) že odstopa od olesenelega bela. Temeljita priprava na ce¬ pljenje pomeni polovico uspeha. Potrebujemo cepilni nož (skica št. 1 ), izbrane cepiče, rafijo in cepilno smolo. Cepilni nož mora biti dobro nabrušen. Brusimo ga na brusil¬ nem kamnu, ki ga sproti splaku¬ jemo s hladno vodo. Uporaben je navaden kamen, ki ga upo¬ rabljamo za brušenje kose, le čist in dovolj širok mora biti. V začetku brušenja uporabljamo grobozrnat, nato pa drobnozrnat brusilni kamen. Na grobozrna¬ tem kamnu brusimo noževo re¬ zilo le na eni strani in sicer na tisti, ki ima zarezo za odpiranje noža in je že izdelana poševno. Kako nož pri brušenju pravil¬ no držimo? Držalo odprtega no¬ ža primemo v pest desne roke, tako da je spodaj brusilna stran rezila, torej tista z zarezo za odpiranje. Pri tem naj bo ka¬ zalec stegnjen na odprtem rezi¬ lu, palec pa se naj upira v hrbet rezila. Skica št. 2. Kamen za brušenje postavimo na rob mize in ga držimo z levo roko. Čezenj položimo cepilni nož v drži, ki smo jo opisali. Grobo brušenje se ponavlja v dveh fazah: a — Odriv noža od sebe in b — po¬ teg k sebi. Pri odrivu nagnemo nož nekoliko v levo, da je ostri- 1 na rezila privzdignjena, a rob hrbta rahlo drsi čez kamen. Pri potegu pa mora ležati rezilo po vsej širini na kamnu. Z izteg¬ njenim kazalcem ga pritisnemo na kamen, da je učinek bruše¬ nja večji. V obeh fazah opisuje¬ mo pri pravilnem brušenju po¬ ševno elipso. Slika št. 2. Na opisan način brusimo nož tako dolgo, da se nam na ostrini rezila pokaže tako imenovana »igla«. To je zmehčan, izredno tanek in ozek, komaj opazen pas rezila, ki ga moramo odstraniti pri finem brušenju na drobno¬ zrnatem kamnu. Brušenje na tem kamnu se razlikuje od prejšnjega v tem, da brusimo rezilo na obeh straneh. Nož obračamo čez hrbet rezila zdaj v levo, zdaj v desno in pri tem povlečemo vselej v nasprotno smer. Če obrnemo nož v levo, ga povlečemo torej v desno in obratno. Povlečemo ga vedno v smeri hrbta. Pri tem pa ne sme¬ mo obračati noža čez ostrino re¬ zila, ker bi ga na tak način za¬ brusili. Po vsej dolžini bo rezilo enakomerno nabrušeno le, če bo kamen tako širok, kot je dolgo noževo rezilo. Izbira cepičev Cepiče bomo narezali na dre¬ vesu, katerega sadje nam ugaja in ga želimo imeti na domačem vrtu, dvorišču ali v sadovnjaku. Z rezanjem cepičev seveda ne smemo skaziti matičnega dreve¬ sa, zato delamo to vselej v pri¬ sotnosti lastnika. Izbrali bomo sončno zunanjo stran krošnje.| Veja, s katere režemo cepiče,, naj bo zdrava ter primerno buj¬ ne rasti. Za cepiče niso primer¬ ne bohotivke. Bohotivke so buj¬ ni lanskoletni poganjki, ki ra¬ stejo popolnoma navpično iz hrbta posameznih vej. Navadno so svetlejše barve ter imajo daljše internodije (deli med po¬ sameznimi očesi) od ostalih po¬ ganjkov. Najprimernejša debe¬ lina cepičev je debelina vašega prsta. Ker je za cepljenje naj¬ ugodnejše oblačno in brezvetrno vreme, bomo nabrane cepiče shranili do ugodnega vremena. Spravimo jih v temen, hladen in vlažen prostor in jih posu¬ jemo z vlažno mivko ali žago- vino. Cepljenje Vsi vemo, da zraste iz pečke še tako drobnega jabolka vedno divjak. Plemenite sadne sorte množimo torej le s cepljenjem. Divjak, ki smo ga sami vzgojili, prinesli iz gozda ali našli v živi meji, bomo cepili. Debel je rav¬ no za naš prst in način ceplje¬ nja v sklad ali na dol a go (kopulacija) je kot nalašč za tak namen. V višini pasu ali prsi ga bomo poševno odrezali s cepilnim nožem. Odrezana plo¬ skev naj bo dolga 3/3, če je nje- 237 slika 1 slika 2 slika 3 na širina 1/3. Na enak način prirežemo tudi cepič, ki smo ga namenili na to podlago. Če sta cepič in podlaga približno ena¬ ko debela, bomo odrezani plo¬ skvi kaj kmalu izenačili. Prav to pa je pogoj za uspešno ceplje¬ nje. Potrebno' je namreč spojiti kambij podlage in cepiča na vsem ali vsaj na večjem delu oboda. Čim se ploskvi na cepiču in podlagi ujemata, položimo cepič na podlago in spojeni del nekajkrat previdno a trdno ovi¬ jemo z rafijo. Rafija mora dati spojenemu delu oporo, da cepi¬ ča ne bi premaknil veter ali kak drug dotik. Pri cepljenju nastale rane premažemo s cepiino smo¬ lo, ki preprečuje izsušitev rast¬ linskih sokov. Pogosto se zgodi, da je pod¬ laga debelejša od cepiča in v tem primeru opisani način cep¬ ljenja ne zaleže. Poslužimo se cepljenja za lub (skica št. 4). Podlago odrežemo pravokotno na smer rasti. Z noževo konico zarežemo skorjo od zgornjega roba navzdol v dolžini nekaj centimetrov (a). Skorjo levo in desno od zareze odmaknemo od lesa. Za to nam služi izbok¬ lina na koncu hrbta noževega rezila. Cepič skrajšamo na 2 do 3 očesa tako, da je spodnja ploskev cepiča v enakem raz¬ merju kot pri prejšnjem ceplje¬ nju (dolžina : širini = 3:1 (b). Tako prirejen cepič zataknemo za odmaknjen lub, prevežemo z rafijo ter premažemo s cepii¬ no smolo. Če je podlaga precej debelejša od cepičev, zataknemo na enak način ob obodu za lub več cepičev, da nastala rana hit¬ reje zaraste (c). Tega se poslu¬ žujemo zlasti pri precepljanju že starejših in debelejših dreves. Najstarejše pa je cepljenje v razkol (skica št. 5). Beseda sama pove, da odrezano podlago nadaljevanje na str. 244 238 timov načrt meseca uporabljiv model vozila kombi nagradni izdelek Vozilo »Kombi« verjetno vsi poznate. Izdeluje ga tovarna av¬ tomobilov v Novem mestu. To izredno praktično vozilo, ki ga izdelujejo v več izvedbah, lahko prevaža potnike ali pa različen tovor. Posebno uporaben je ta avtomobil kot dostavno vozilo. Danes objavljamo načrt za iz¬ delavo tega vozila. Seveda je to le model, ki ga poganja elektro¬ motor EMT-2S, izdelek tovarne »Mehanotehnika« iz Izole. Mo¬ del vodimo s pomočjo žice, s katero upravljamo prednja ko¬ lesa. To nam omogoča, da mo¬ del vodimo stoje s pomočjo kr¬ milne ročke, vozilo pa se bo gi¬ balo po asfaltu med raznimi ovi¬ rami. S takimi vozili lahko pri¬ rejamo prava tekmovanja, kjer modelarji prikažejo vso svojo spretnost pri vožnji. Izdelava je enostavna, mate¬ rial je dosegljiv skoraj vsem in ni drag, tako da bo »Kombi« lahko vsakdo izdelal. Posebno primeren je za delo v krožkih, saj izdelava več modelov omo¬ goča že tekmovanje. Potrebujemo sledeč material: vezani les 3_4 X 500 X 500 mm lipov furnir 1,2 X 200 X 300 mm 1 kos varilne žice 0 2 mm medeninasta pločevina 1,5 X 100 X 200 mm jeklena žica 0 0,3 X 15000 mm (kakršno uporabi jamo za štar- tanje vezanih letalskih mode A lov) medeninasto cev (iz svinčnika na suho črnilo) bakreno cev notranji premer 3 mm, dolgo 100 mm polivinil cevko 0 3 X 1,5 mm celuloid 0,5 X 100 X 300 mm 2 para koles, izdelek »Mehano- tehnike« elektromotor EMT - 2 S, izdelek »Mehanotehni ke« bakrena izolirana žica 0 1 mm X 3 mm stikalo košček usnja nekaj vijakov M 3 z maticami lepilo lak Orodje: risalni pribor rezljača s priborom fino in grobo pilo fin in grob raškavec vrtalni stroj sveder 0 2, 3 in 4 mm spajkalo s priborom škarje posodico za lak fiksirko ali čopič Izdelava : Pričeli bomo pri »šasiji« (1). Na vezano ploščo prerišemo na¬ tančno obliko šasije in označi¬ mo vse izvrtine. Nato z rezljačo izžagamo del 1, ga s pilami in raskavcem obdelamo ter izvrta¬ mo luknje z vrtalnim strojem. Luknje moramo izvrtati zelo na¬ tančno, sicer se nam bo to ma¬ ščevalo pri sestavljanju modela. Ko smo vse izdelali, izžagamo z rezljačo oba krmilna vzvoda 2 in 3 iz medeninaste pločevine. Tudi tu moramo paziti, da iz¬ vrtamo vse luknje natančno. Iz¬ vrtane luknje moramo še nalah- ko povrtati, da odstranimo vse ostre robove, ki so nastali pri vrtanju. Povrtamo s svedrom 0 4 mm, ki ga kar z roko zavr¬ timo v luknji. Košček cevi, ka¬ tere dolžino smo določili po na¬ črtu, prispajkamo pravokotno v luknjo na vzvodu. Vzamemo še cevko iz kemičnega svinčnika, ki nam bo služila za vodilo osi kolesa, in jo po vsej dolžini pri¬ spajkamo k vzvodu. Tako izde¬ lano krmilo lahko pritrdimo na šasijo. Za pritrditev nam služi vijak M 3. Dobro je, če dobimo vijake, ki so na zgornjem delu brez navoja. Tak vijak potisne¬ mo v cev krmila, spodaj privi¬ jemo matico, nato pa vse sku¬ paj pritrdimo na šasijo in dobro privijemo. Pri tem opravilu mo¬ ramo paziti, da se krmilo lah¬ ko vrti. Obe krmili moramo še povezati v celoto. Za to nam služi vezava krmilja (5). Ta del izdelamo iz varilne žice 0 2 mm. Paziti moramo, da bo žica za¬ pognjena tako, da bosta obe osi koles v isti črti, ko bomo vtak¬ nili žico v luknji na krmilih. Ko smo to dosegli, spodnja konca žice, ki gleda iz krmil, zaspaj-i kamo, da se nam kasneje ne bo snela. V cevki za osi prednjih koles vtaknemo osi (4). Na no¬ tranji strani prispajkamo kratko cevko, ki bo onemogočila sne¬ manje koles (glej načrt!). Pa 7 žiti moramo, da se bo os le¬ po in brez zatikanja vrtela. Se¬ daj lahko nataknemo sprednji kolesi. Na zadnjo os (7), ki jo izde¬ lamo iz varilne žice, nataknemo obe kolesi, izdelamo še pritrdi¬ lo (8) ter os pritrdimo na ša¬ sijo. Tudi tu je treba paziti, da se os lepo vrti. Pritrdilo motor- 239 242 ja (6) izdelamo iz vezanega le¬ sa. Nanj bomo pritrdili motor, tako da bo s svojo težo priti¬ skal na kolo. V pritrdilo izvrta¬ mo luknji za motor, na spod¬ njem koncu pa prilepimo ko¬ šček usnja, ki nam bo služil kot šarnir. Pritrdilo nato pritrdimo na šasijo, privijemo nanj mo¬ tor, nataknemo na motorsko os košček cevke, ki naj poveča tre¬ nje med kolesom in osjo motor¬ ja in pogonska naprava je go¬ tova. Krmilna žica (17) je sestav¬ ljena iz treh delov: krmilna žica 0 0,3 mm, spirala in polivinil- ska cevka. Spiralo izdelamo ta¬ ko, da pritrdimo vrtalni stroj vodoravno v primež, poiščemo 1 m dolg kos ravne jeklene ali varilne žice 0 1,5 mm ter jo skupaj z jekleno žico 0 0,3 mm vpnemo v glavo vrtalnega stro¬ ja. Vpeto žico 0 0,3 mm navija¬ mo okoli žice 0 1,5 mm, tako da so navoji drug poleg druge¬ ga. Ko smo navili do konca, od- ščipnemo odvečno žico in že imamo špiralo. Preko spirale še navlečemo polivinilsko cevko in krmilna žica je gotova. Mesto tako izdelane špirale lahko uporabimo tudi staro špi¬ ralo, ki je služila pri dvokolesu za zavorno vodilo. Spiralo pritr¬ dimo s pritrdilom (9) na šasi¬ jo, krmilno žico pritrdimo na krmilo in šasija je skoraj go-i tova. Sledi izdelava karoserije: iz- žagamo dve popolnoma enaki stranici (10). Izžagamo tudi vsa okna ter robove lepo zgladimo. Izžagamo obe prednji opori (13 in 14) in zadnjo oporo (15). Izvrtamo luknje ter prilepimo opore na označena mesta na stranicah. Iz lipovega furnirja izrežemo prednjo stranico (12) ter jo prilepimo na opori. Ko je lepilo suho, jo obdelamo z raskavcem. Ravno tako prilepi-' mo še zadnjo stranico (16), ka¬ teri smo tudi izžagali okna in izvrtali luknje za žico. Ko je le¬ pilo suho, prilepimo še streho (11). Sedaj pritrdimo karoseri¬ jo na šasijo. Na spodnjo pred¬ njo in zadnjo oporo prilepimo matice točno na luknje, da bo¬ mo lahko privili karoserijo k šasiji z vijaki M 3. Model je gotov, treba ga je le še lakirati in vstaviti stekla. Za lakiranje je dober vsak] lak, vendar priporočamo nitro- lak, ker se hitro suši. Barva pa je poljubna, saj vidite tudi ori¬ ginalno vozilo v različnih barvah. Model boste najlepše obarvali s fiksirko, če pa je nimate, bo zadostoval tudi čopič. 'Ko smo prvič lakirali in se je lak dobro posušil, narahlo očistimo povr¬ šino s finim raskavcem in laki¬ ramo še enkrat. Nato površino ponovno zgladimo in lakiramo tretjič. Po tretjem lakiranju gla¬ jenje z raskavcem ni več po¬ trebno. 243 Sledi še vstavljanje stekel. Za stekla bomo uporabljali celuloid 0,5 mm. Pri stranskih stranicah odrežemo trak celuloida po celi dolžini stranice in ga z lepilom prilepimo na notranjo stran ka¬ bine. Enako izdelamo tudi zgor¬ njo stranico. Le sprednje steklo moramo izdelati točno. Pomaga¬ mo si tako, da izdelamo šablono iz trdega kartona in po njej iz¬ režemo šipo iz celuloida. Steklo nato pazljivo vlepimo in pritrdi¬ mo z bucikami. Ko se lepilo po¬ suši, bucike odstranimo. Izdelava ročke: Telo ročke (18) izžagamo iz vezanega lesa in izvrtamo tudi vse luknje. Vo¬ dilo (20) sestavlja cevka z no¬ tranjim premerom 3 mm ter vo¬ lan iz vezanega lesa. Na cevko ga pritrdimo z jekleno žico, ki smo jo ovili okoli cevke in pri- spajkali. Konca žice zakrivimo tako, da jih lahko potisnemo v luknji na volanu. Volan prilepi¬ mo na cevko in žico. Vodilo na¬ to pritrdimo z vijakom M 3 na telo ročke prav tako, kakor smo pritrdili krmilne vzvode na ša¬ sijo. Izdelamo še eno pritrdilo, krmilne žice (9), ki služi za pritrditev žice na ročko. Sredn njo žico ovijemo dvakrat okoli cevke vodila in jo na cevko pri- spajkamo. Na šasijo pritrdimo gumico, ki veže in napenja kr¬ miljenje. Ta gumica bo vračala kolesa v prvotno lego (glej na¬ črti). Na ročko pritrdimo še stikalo (21), izdelek »Mehano- tehnike«. Po dva nasprotna pola stikala povežemo z žico in sicer z 2 X po lm dolgo žico, ki jo priključimo na motor in še z 0,5 m dolgo žico za zvezo z ba¬ terijami 4,5 V, ki jih nosimo v žepu. Tako bomo vozilo lahko zaustavljali ali pa vozili naprej in nazaj. Model je gotov. Na asfaltu označite cesto s kredo, postavi¬ te ovire in vožnja se lahko začne. Pri tekmovanju določite še ka¬ zenske točke za napake. P. Burkeljc kdaj cepimo drevje nadaljevanje s strani 238 razkol jemo (a) in na vsaki stra¬ ni pri lubju vtaknemo po en ce¬ pič, ki je prirezan za razliko od prejšnjega od dveh strani (b). Paziti moramo, da se kambija vtaknjenega cepiča in podlage ujemata. Ta način pa v zadnjem času opuščamo, ker je narejena rana na podlagi prevelika in uspeh cepljenja zato navadno manjši. Sadjarjem se je cesto dogo¬ dilo, da so čez nekaj dni našli vstavljeni cepič odlomljen. Od¬ lomila ga je lahko veja bližnje¬ ga drevesa, ki je nihala v vetru ali pa je sedel na cepič kak ptič. Da to preprečimo, upognemo nad cepljeno mesto navadno vr¬ bovo šibo ter jo privežemo ob podlago, kot kaže skica št. 7. Ko se cepiči zarastejo, jo lah¬ ko odstranimo. Zgodi se, da imamo na vrtu podlago, primerno za cepljenje, a smo spomladi s cepljenjem zamudili. Iz zadrege si bomo po¬ magali s tako imenovano o k u - I a c i j o. Skica št. 6. Okulirati smemo koncem avgusta in v za¬ četku septembra. Za okulacijo potrebujemo enake pripomočke, kot smo jih omenili v uvodu. V skorjo podlage zarežemo čim bližje tal zarezo v obliki velike črke T (a). Na izbranem cepiču, ki naj bo tokrat nekoliko debe¬ lejši, odrežemo oko z lubjem in tanko plastjo lesa. Za korenom vsakega listovega peclja se nam¬ reč skriva speče oko. Listni pe¬ celj preščipnemo, da list odpa¬ de, pecelj pa se naj drži očesa (b). Z nožem odmaknemo zare¬ zan lub in vstavimo pripravlje¬ no oko. Z rafijo ovijemo okuli- rano mesto, tako da ne preve¬ žemo očesa in peclja. Podlage ne odrežemo, ampak raste naprej z vstavljenim očesom. Šele nasled¬ njo pomlad, ko požene iz vstav¬ ljenega očesa poganjek, kar je zanesljiv znak, da se je oko pri¬ jelo, podlago odrežemo. Če oko ni odgnalo, okuliramo ali cepi¬ mo drugič. Podlago odrežemo 30 cm nad okuliranim mestom, da ob preostali štrcelj priveže¬ mo poganjek in ga tako prisili¬ mo k navpični rasti (c). Šele drugo jesen, ko je poganjek že večji, in mu postavimo za oporo kol, smemo štrcelj odrezati. Dvojna črta na skici 6 c nam ponazoruje pravo mesto, kje od¬ režemo štrcelj. Ali ste že slišali zgodbo o tem, kako so na krompir cepili paradižnik? Nova dvojna rast¬ lina je rodila v zemlji gomolje krompirja, nad zemljo pa para¬ dižnike. Nič čudnega torej, če so vzgojili na enem in istem drevesu hkrati jabolka in hruš¬ ke. En cepič je bil pač od ja¬ blane, drugi pa od hruške. Po¬ izkusite tudi vi, morda vam bo uspelo! Cepite le ob oblačnem vreme¬ nu, ko ni vetra. Ako niste izur¬ jeni, bo šlo delo počasneje od rok in rane bo izsušil veter. Za¬ vedajte se, da je cepljenje za rastlino operacija, zato delajte res le nujno potrebne rane. Ce- pilni nož naj bo dovolj oster, da bo rez gladka. Odrezanih ploskev na cepičih in očesu se ne dotikajmo s prsti, ker roke niso nikoli dovolj čiste. Rafijo, s katero smo prevezali cepljena mesta, bomo odstranili, ko se bodo cepiči zares prijeli in se cepljeno mesto začne debeliti. J. Gyorek 244 245 priprava cepilnih smol Cepilne smole pripravljamo na več načinov. Z njimi prema¬ žemo vsa ranjena mesta na sad¬ nem drevju, ki nastanejo pri obrezovanju in pri cepljenju, pa tudi objedline od zajca ali druge divjadi. Smole preprečujejo, da bi ranjena mesta prišla v stik z zrakom in s tem pravzaprav šči¬ tijo rastlino pred prevelikim iz¬ hlapevanjem in sušenjem. Sad¬ jarji so si pri cepljenju in obre¬ zovanju sadnega drevja že od nekdaj pomagali na razne nači¬ ne in z različnimi, dostikrat tudi čudnimi sredstvi, s svežo ilovi¬ co ali celo s kravjekom. Danes pa se poslužujemo ce¬ pilnih smol. Poznamo mrzloma- zivne in toplomazivne smole. Po¬ sredujemo vam nekaj navodil za njihovo pripravo: Mrzlomazivna cepilna smola : Vzamemo 750 gramov prečišče¬ ne in precejene smrekove smole, 50 gramov kalofonije in 50 gra¬ mov loja. Vse te snovi kuhamo na blagem ognju, da se razpu¬ stijo. Nato zmes dobro premeša¬ mo in ji dolijemo 50 gramov špirita —■ čistega ali denaturi- ranega in vse skupaj dobro pre¬ mešamo, da dobimo gosto ma¬ zavo zmes, ki jo uporabljamo hladno. Drugo vrsto cepilne smole pri- pravimo takole: Vzamemo 2 kg prečiščene in precejene smreko¬ ve smole, 100 gramov čebelnega voska in dve žlici lanenega olja. Zmes razpustimo na blagem og¬ nju in mešamo, na koncu pa dodamo še 280 gramov čistega ali denaturiranega špirita. Toplomazivno cepilno smolo pa pripravimo iz 800 gramov prečiščene in precejene smreko¬ ve smole, 50 gramov kolofoni je in 150 gramov loja. Zmes raz¬ pustimo na blagem ognju in dobro premešamo. To cepilno smolo moramo pred uporabo pogreti, da se omehča in jo lah¬ ko mažemo. Toplomazivno cepilno smolo pa lahko pripravimo tudi tako¬ le: Vzamemo 915 gramov pre¬ čiščene in precejene smrekove smole, 15 gramov kalofonije, 30 gramov loja in 40 gramov fi¬ no presejanega bukovega pepela. Zmes zopet razpustimo na bla¬ gem ognju in dobro mešamo. Pred uporabo moramo tudi to smolo pogreti. Kot vidite, priprava cepilnih smol ni nikaka umetnost in si jo boste lahko pripravili sami, saj so vse navedene vrste priprav¬ ljene iz takih snovi, ki jih po¬ znate in jih je možno dobiti. Verjetno pa ne boste rabili to¬ likšne količine cepilne smole, kolikor jo predvideva naš re¬ cept. Vzeli boste pač polovične ali celo četrtinske količine, da vam ne bo ostajala. Pripravlje¬ no cepilno smolo shranite v či¬ sto stekleno posodico, ki jo je mogoče dobro zapreti, da se ne bo smola preveč posušila. Ko vam bo obrodilo prvo sad¬ je na vašem drevju, nam spo¬ ročite, da vam pridemo poma¬ gati pospraviti pridelek! T. Kreuzer 246 še nekaj o vzreji papigic skobčevk Ko par papigic, ki smo jih namenili za rejo, doseže starost osmih mesecev, je čas, da klet¬ ko pripravimo za gnezdenje. V praksi se je pokazalo, da naj¬ bolje gnezde in vzgajajo svoj za¬ rod tisti pari, ki jih izberemo na tale način : V veliko spreletovalnico damo enako število mladih samcev in mladih samic. V približno dveh tednih se bodo pari sami ločili od jate in bomo lahko opazili, da čez dan, posebno pa zvečer isti samci sede pri istih sami¬ cah. Takšne pare je treba polo¬ viti in jih dati. v posebne kjetke predpisanih velikosti, kot smo že pisali v zadnji številki, ko smo govorili o kletkah za papi¬ gice skobčevke. Parjenje enega para v poseb¬ ni kletki je najzanesljivejši na¬ čin vzreje. Rezultati takšne reje so mnogo boljši, naraščaj pa številnejši, kot pa pri tistih rej¬ cih, ki goje večje število papigic v skupni kletki ali spreletoval- nici, v kateri istočasno gnezdi več parov. Rezultati reje v po¬ sebnih, ločenih kletkah močno presegajo rezultate vzreje v skupnih spreletovalnicah, ker je kontrola gnezd lažja in se, kljub večjim izdatkom za ureditev kletk in gnezd kmalu izplača. O gnezdu smo sicer pisali že v tr etji številki, vendar pa vam dajemo danes še več nadrobnih nasvetov in tudi natančnejšo risbo. V vsako kletko (ali pa ob zu¬ nanjo steno kletke) pritrdimo gnezdo, ki ga izdelamo iz moč¬ nih, najmanj 1 cm debelih desk. Za uspešno vzrejo papigic je nadvse pomembno, da gnezdo v vseh ozirih ustreza življenjskim navadam in potrebam papigic skobčevk, zato naj nam pri iz¬ delavi gnezda ne bo žal dela in gradiva. Preizkušen model gnez¬ da lahko vidite na naši sliki št. 1. Gnezdo izdelajte natančno po dimenzijah, ki so napisane na sliki, ker so vse dimenzije v praksi preizkušene in ustrezajo načinu gnezdenja, pa tudi veli¬ kosti papigic skobčevk. Na dno gnezda bomo dali po¬ seben vložek, ki ima plitvo vdol¬ bino, v kateri bo papigica skob¬ čevka znesla in valila svoja jaj¬ čeca. Vložek mora imeti vdolbi¬ no izdelano natanko tako, kot je narisano na sliki. Vdolbina mo¬ ra biti namreč popolnoma enako globoka po celotni površini. Biti mora torej približno taka kot majhen, plitev krožnik. To je zelo pomembno, ker se le v ta¬ kem gnezdu jajčeca lahko pra¬ vilno vale in tudi mladiči imajo le v takšnem gnezdu dovolj pro¬ stora. Izdelavo vložka prepusti¬ mo strugarju, ki naj vložek iz¬ dela natančno po velikostih na skici. Samo po sebi je razum¬ ljivo, da mora biti vložek pri¬ bližno pol centimetra ožji in pol centimetra krajši kot je notra¬ nja mera dna zabojčka. Par mi¬ limetrov široka špranja med ro¬ bom vložka in steno zabojčka ne moti, ker jo napolni žaganje, ki ga mora biti vedno, ne več kot za dobro pest v gnezdu, ki ga pripravimo za valjenje. Glej sliko št. 2. Za vsak par papigic izdelamo istočasno dve popolnoma enaki gnezdi, ki ju bomo lahko zame¬ njavali pri čiščenju. Gnezdo do¬ bro pritrdimo na steno kletke. Gnezdo mora biti res trdno in varno pritrjeno, saj papigice ne¬ rade vale v nestabilno pritrjenih gnezdih. Paziti moramo tudi na to, da je gnezdo pritrjeno čim višje na steni kletke. Prenizko pritrjena gnezda namreč papigicam tudi niso všeč. Če opazujemo par papigic, po¬ tem ko smo jima uredili gne¬ zdo, bomo kmalu opazili, da oba, samček in samica ogledu¬ jeta gnezdo in ne bo treba dolgo čakati, ko bomo videli, da je samica že zlezla skozi odprtino v gnezdo. Par pustimo čisto pri miru, le od daleč ju opazujmo. Čez nekaj dni bomo videli, da se je samica začela čedalje dlje zadrževati v gnezdu. Zdaj priha¬ ja samica iz gnezda le od časa do časa, samec pa. jo pita z na¬ pol prebavljeno hrano iz svoje golše. Nekega dne zjutraj (ta¬ krat namreč samica po navadi za nekaj časa zapusti gnezdo), bomo opazili v gnezdu prvo jajčece. Jajčece pustimo čisto pri mi¬ ru in čakajmo. ( !) Čez dva dni bo v gnezdu že drugo jajčece in nato tretje. Papigice skobčevke namreč nesejo jajčeca v dvodnevnih pre¬ sledkih. Mlade samice, ki gnezde prvič, po navadi znesejo le 2 ali 3 jajčeca, vendar pa se število jajčec pri. naslednjih gnezdenjih povečuje in doseže pri starejših samicah navadno 7 ali 8 jajčec. Samica pridno sedi na jajče¬ cih od prvega dne, samček pa sedi pred vhodom v gnezdo. Dan, ko smo opazili prvo jajče¬ ce, si s svinčnikom zapišimo na gnezdo. Če bo šlo vse po sreči, bomo namreč natanko čez 18 dni zaslišali iz gnezda slabotno čivkanje. Prvi mladiček se je izvalil I Ko samica čez dan zapusti gnezdo, odprimo pokrov in po¬ glejmo v gnezdo, v katerem je prvi mladiček. Prav nič lep ni. Droban je kot zrno fižola, slep je in ves ne¬ bogljen. 247 gnezdo (zabojček) za vztajo papigic skobčevk Čez dva dni se bo izvalil nje¬ gov mlajši bratec, nato pa še drugi in tretji in četrti — koli¬ kor je pač jajčec v gnezdu. Že prvi dan, ko se je izvalil prvi mladič, postavimo v kletko čisto stekleno ali porcelansko skledico in vanjo za čajno žličko mehke hrane, ki jo bosta starša v svojih golšah zmehčala in z njo pitala nebogljenca. Seveda bo v prvih dneh zadostovala ko¬ maj čajna žlička mehke hrane, pozneje pa bomo obrok mehke hrane morali povečavati pač gle¬ de na število mladičev. Čim več jih bo in čim večji bodo, več mehke hrane bomo morali pri¬ pravljati. Mehko hrano pripravljamo takole: Sveže kurje jajce skuhamo v vreli vodi popolnoma v trdo. Jajce nato ohladimo, olupimo in drobno sesekljamo ali pa pretla¬ čimo (pasiramo). Pasirano jaj¬ ce zmešamo z enako količino polbelega pšeničnega kruha (brez skorje). Vse skupaj zmo¬ čimo z nekaj kapljicami vode in dobro zmešamo, dokler ne dobimo enakomerno vlažno, ka¬ šasto maso. Svežo mehko hrano moramo pripravljati dvakrat, v vročih poletnih dneh pa celo po trikrat dnevno. Če se mehka 248 hrana pokvari ali skisa, je to lahko usodno za mladiče. Sicer pa vedno pazimo tudi na to, da bo mešanica vedno sestavljena iz enake količine krušne sredice in enake količine trdo kuhanega jajca. Ne pozabimo tudi na to,) da potrebe za hrano rastejo vzporedno z razvojem mladičev. Pazimo, da posodica z mehko hrano ne bo nikoli prazna. Vse ostanke hrane skrbno poberimo iz kletke, da se ne pokvarijo. Poleg mehke hrane pa starši pitajo svoj naraščaj tudi z zr¬ njem, ki ga prej napol prebavijo v golši. Poleg mehke hrane naj bo torej v kletki vedno dovolj dobrega prosa in luščenega ovsa. Paziti moramo tudi, da bo po-; soda z vodo vedno polna sveže vode, ki jo starši, ki pitajo mla¬ diče, potrebujejo kar precej. Pa¬ zite, da bo voda vedno enake temperature kot zrak v prosto¬ ru, kjer stoji kletka. Zelo ko¬ ristno je tudi, če dajemo papigi¬ cam, ki pitajo mladiče, čimveč zelenjave. Najbolj priporočljiva je blitva (mangold) ali pa špi¬ nača. Tudi dobra, zrela endivija se dobro obnese, medtem ko ne¬ katere vrste zelene solate včasih povzroče prebavne motnje, zla¬ sti pri papigicah, ki zelene hra¬ ne niso navajene. Vse skledice, v katerih pokla- damo mehko hrano, koritca ali posode za zrnje in vodo naj bodo vedno popolnoma čiste. Vse ostanke hrane moramo red¬ no, dvakrat ali trikrat dnevno, odstraniti iz kletke. Tudi luske, ki ostanejo od izluščenega zrnja v koritcih, moramo odstraniti večkrat dnevno. Enkrat tedensko snamemo gnezdo s kletke in na isto mesto pritrdimo čisto, (popolnoma enako gnezdo). Mlade papigice Pazljivo preselimo, vsako pose¬ bej, v novo čisto gnezdo, v ka¬ tero smo že dali za dobro pest (nič več |) čistega, suhega žaga¬ nja. Staro gnezdo, v katerem se l e v tednu dni nabralo kar pre¬ cej odpadkov, skrbno očistimo. Čiščenje posebno olajša vložek iz bukovega ali jesenovega lesa. Ko je gnezdo popolnoma čisto, namažemo vse kote in vse raz¬ poke in špranje z raztopino DDT, nato pa gnezdo (z odprtim pokrovom I) pustimo da se na zraku dobro posuši do naslednje uporabe. Čez 30 do 35 dni bo najsta¬ rejši mladič (tisti, ki se je prvi izvalil), že zapustil gnezdo. Naj¬ prej bo par dni kukal skozi vhodno odprtino na gnezdu, nato pa se bo lepega dne podal na sprehod po kletki in dva ali tri dni zatem ga bomo našli pri koritcu, kjer bo že po ma¬ lem začel zobati proso. Seveda bo še vedno hodil spat v gnezdo in starši ga bodo tudi še od časa do časa pitali. Čez dober teden dni, računano od dneva, ko je mladič prvič zapustil gne¬ zdo, ga, če je krepak in če smo ugotovili, da že sam redno zob¬ lje zrnje, lahko damo v posebno kletko. Najbolje je počakati in isti dan preseliti v posebno klet¬ ko dva mladiča, ker bi bilo ene¬ mu lahko dolgčas. V posebno kletko ne dajajmo prešibkih mladičev, ki še sami ne zobljejo. Po drugi strani pa je res tudi to, da samostojni mladiči, ki sicer že sami zobljejo, a še ho¬ dijo prenočevat v gnezdo, pri nekaterih rejcih, ki puste vse mladiče v isti kletki s starši do¬ kler vsi ne postanejo samostoj¬ ni, škodujejo vzreji preostalih mladičev. Gneča v gnezdu, v ka¬ terem prenočujejo in se včasih tudi čez dan, ponavadi le za kratek čas, zadržujejo že odrasli in samostojni mladiči, slabo vpliva na razvoj mlajših, kasne¬ je izvaljenih mladičev. Pri šte¬ vilni gnezdih (pri papigicah skobčevkah tudi gnezda s šesti¬ mi, sedmimi in celo osmimi iz¬ valjenimi mladiči niso redkost), se to posebno močno pozna in moramo v takšnih primerih res poskrbeti, da pravočasno prese¬ limo že samostojne mladiče in s tem zmanjšamo gnečo v kletki in v gnezdu. Glede določanja spola in na¬ daljnje vzreje mladičev, ki jih nameravamo uporabiti za ple¬ me, pa smo podrobno pisali v 2. številki letošnjega letnika TIMa. timovi mali oglasi Prodam ali zamenjam za transistorje prospekte nemških avtomobilov — cena : 0,5 N din. Tone Tomšič —• Vrhni¬ ka, Ljubljanska cesta 3. Kupim rabljen vrtljiv kondenzator 500 pF, enoj¬ ni ali dvojni in rabljene slušalke. Ponudbe na naslov: Zvonko Škofič —Slovenja vas 29, p. Hajdina pri Ptuju. Znamke zamenjam za različne značke turističnih krajev. Za vsako značko dam 30 različnih znamk iz drugih držav. Ponudbe na naslov: Ra- divoj Kobal — Gradišče nad Prvačino št. 50, pošta Renče. 249 ■ IZ znanosti in tehnike kvadratura kroga in število Pi (jt) Prav gotovo predstavlja krog osnovo ornamentov vseh dob. Tudi v arhitekturi in v tehniki je krog osnova raznih konstruk¬ cij. Zaradi tega sta že v starih časih nastala dva problema v zvezi s krogom: prvi je bil rek- tifikacija krožnice, drugi pa kva¬ dratura kroga. O teh problemih ste gotovo že slišali, saj sta oba že prišla v pregovor. Ko se srečamo z nekim nerešljivim problemom, pravimo, da je to prava kva¬ dratura kroga. Oba problema sta res nereš¬ ljiva, če ju postavimo tako, ka¬ kor so ju postavili učenjaki sta¬ rih časov, in sicer takole: Ako imaš dan polmer kroga, načrtaj z ravnilom in šestilom daljico, ki je enako dolga kakor krožni¬ ca (rektifikacija krožnice) ali stranico kvadrata, ki ima enako ploščino kot krog (kvadratura kroga). Problem kvadrature kroga je prastar problem in je tesno po¬ vezan s številom ti. Že pred več kot 4000 leti so ljudje zapazili zvezo med obsegom in preme¬ ni rom kroga; ugotovili so, da je ta odnos konstanten ne glede na velikost kroga. Od tedaj so učenjaki začeli čim bolj na¬ tančno izračunavati število, ki so ga kasneje imenovali število n ali Ludolfovo število. Ta problem zasledimo že v »Papyrusu Rhind« iz 17. stolet¬ ja pred n. š. Problem pripisu¬ jejo Egipčanu Ahmesu. Ta pa- pyrus je sedaj shranjen v »Bri- tish Museumu« v Londonu in vsebuje brez dokaza sledečo ugo. tovitev: stranica kvadrata, ki je ploščinsko enak krogu je 8 /9 premera. Ako vzamemo, da je dolžina premera 1, bo dolžina stranice kvadrata 8 /g in njegova ploščina “/a. Ker vemo, da je ploščina kroga nr-, sledi: in, ker je r = l /i 1 . - 4 iz tega izračunamo .t in dobi¬ mo : 256 n =-= 3,16 . . . 81 Rezultat je bil za tiste čase kar dovolj točen in uporaben. Poldrugo tisočletje kasneje je eden največjih grških učenjakov Arhimed izračunal vrednost n med 3,1408 in 3,1429 oziroma, da je: < jr < 3 — 7 Ptolomej je v 2. stoletju pred n. š. izračunal za n vrednost 3,14166 . . . Sledilo je še mnogo nadaljnjih poskusov, izračunati to število čim bolj natančno. Tako je v 5. stoletju kitajski matematik in fizik Ču Čang ti izračunal število na 7 decimalk natančno, tisoč let kasneje pa je arabski matematik Al Kaši izračunal že 16 decimalk. V 16. stoletju je matematik Lu- dolf van Ceulen izračunal 35 decimalk števila n. Po njem se to število tudi imenuje. Njegova metoda izračunavanja je podob¬ na Arhimedovi. Izračunati ja treba ploščine pravilnih mnogo- kotnikov, ki so očrtani in včrta- ni krogu. Pričel je s ploščino krogu očr¬ tanega in včrtanega kvadrata, 250 kakor kaže slika. Najmanjši, kvadrat, ki ga moremo očrtati krogu, ima ploščino 2r . 2r = = 4r 2 ; največji kvadrat, ki ga moremo včrtati krogu, je dva- 2r . 2r krat manjši - = 2r 2 . Plo- 2 ščina kroga je torej nekje med 4r 2 in 2r 2 . Ker pa je ploščina kroga -tt 2 je vrednost števila n med 4 in 2. Če krogu očrtamo 'in včrtamo osmerokotnik, sta razliki ploščin osmerokotnikov še manjši in vrednost n je še bolj natančno določena. Še bolj natančna pa je vrednost, čim višje je število stranic mnogo- kotnika. Temu pravimo izraču¬ navanje števila n po metodi iz¬ črpavanja. Danes so z elektronskim stro¬ jem izračunali že preko 2000 decimalk. Želja, priti do končnega rezul¬ tata števila n se ni uresničila; ji je torej iracionalno število, tj. število, ki ima nešteto decimalk in ni periodično. Vendar ima to število še neko posebno last¬ nost. Poznamo še druga iracio¬ nalna števila, npr. \f 2, \f 3 itd., ki jih lahko načrtamo s še¬ stilom in ravnilom. Če na pri¬ mer načrtamo kvadrat s strani¬ co 1, je njegova diagonala 2, kakor dokažemo s Pitagorovim izrekom. (Glej sliko.) Ne moremo pa načrtati s še¬ stilom in ravnilom števila ji, kar je dokazal Ferdinand Linde- mann leta 1882, ki je to števi¬ lo ji imenoval transcendentno število. Če trdimo, da je kvadratura kroga nemogoča, še ne pomeni, da nimamo formule, odnosno pravila, s katerim izračunamo ploščino kroga, če poznamo nje¬ gov premer, vendar tega pro¬ blema ni moč rešiti načrtovalno. Res so bila potrebna dognanja moderne matematike, da je bil po 4000 letih ta problem končno rešen, vendar je še danes mno¬ go ljudi, ki si prizadevajo, da bi se proslavili z rešitvijo tega nerešenega problema. Te ljudi lahko primerjamo s tistimi, ki hočejo izdelati stroj, ki bo stal¬ no deloval, ne da bi mu dova¬ jali energijo — perpetuum mo- bile — čeprav je že dokazano, da je to nemogoče. Stanko Uršič evklid — oče geometrije Iz zgodovine vemo, da je bila Aleksandrija ne samo veliko tr¬ govsko mesto, ampak tudi naj¬ večje središče znanosti in umet¬ nosti v starem veku. Mesto je ustanovil Aleksander Veliki leta — 332, tj. pred na¬ šim štetjem. Zgodnja smrt je velikemu osvajalcu preprečila, da bi mesto dovršil. To nalogo je dokončal kralj Ptolemej I., velik prijatelj in podpornik zna¬ nosti in umetnosti. Za njegove vlade in za vlade njegovih na¬ slednikov je postala Aleksandri¬ ja veliko mesto s širokimi uli¬ cami, čudovitimi parki in boga¬ to okrašenimi palačami. Ptole¬ mej je v teku svojega življenja zbral čudovito knjižnico, ki ji ni bilo para v starem pa tudi ne v srednjem veku, saj je obsegala okoli 600.000 zvezkov. Poleg knjižnice je imela Alek¬ sandrija še drugo, morda še večjo znamenitost, namreč Mu¬ zej. Muzej je bil prava univerza, kjer so predavali največji znan¬ stveniki tistega časa, med njimi tudi Evklid, Eratosten, Arhimed in Aristarh. Ti učenjaki so imeli v Muzeju popolno oskrbo, poleg tega pa še izdatne nagrade, tako da so se lahko v miru in brez vsakršnih materialnih skrbi po¬ svečali predavanjem in razisko¬ valnemu delu. Evklid se je rodil leta - 330 v Atenah. Ko mu je bilo 30 let, je na povabilo kralja Ptolemeja prišel v Aleksandrijo, kjer je predaval v Muzeju in ustanovil tudi matematično šolo. Njegov sodobnik, matematik Papus ga opisuje kot skromnega in do¬ brohotnega človeka, ki pa je znal vedno tudi odkrito povedati svoje mnenje. Ko je nekoč Pto¬ lemej izrazil željo, da bi se na¬ učil geometrije, a ne na podlagi suhoparnih teoremov, ampak po drugi poti, mu je Evklid takole odgovoril: »To je v geometriji nemogoče, kajti tudi za kralja tu ni druge poti.« Evklid sicer ni prvi ali edini odkril vseh zakonitosti geome¬ trije, saj so mnoge osnovne za¬ konitosti poznali že pred njim, pač pa je te zakonitosti precizno in jasno definiral in sistematič¬ no uredil. Evklidova geometrija (13 zvezkov) je veljala dve ti¬ sočletji in velja kot osnovna geometrija še danes. Nikomur za njim ni uspelo zgraditi dru¬ gačen ali boljši geometrijski si¬ stem. Ako je moderna znanost izpopolnila geometrijo, je to prav tako, kot če bi stari hiši dozidali nov prizidek ali novo nadstropje; hiša se s tem v osnovi ne bi spremenila. Evkli¬ du je namreč uspelo prejšnja odkritja dovršeno urediti v si¬ stem, ki je tako brezhibno logi¬ čen, da tega nihče za njim ni mogel bolje narediti. V njegovih knjigah je tudi del aritmetike, na primer dokaz neomejenosti vrste praštevil, poleg tega pa je opredelil tudi vrsto teoremov s področja optike. Evklid je umrl verjetno okoli leta -270. Po P. Rousseau-u — D. M. 251 kontema klub vsak začetek je težak Tako kot piše v naslovu, pravi pregovor, ki pa včasih vendarle popolnoma ne drži. Ko smo v prejšnji številki začeli objavljati stalno rubriko »Kontema klub«, smo seveda pričakovali, da jo bodo bralci TIM-a lepo sprejeli in da se bo rubrika počasi uve¬ ljavila. Že nekaj dni kasneje, ko smo prejšnjo številko revije ko¬ maj dobro oddali na pošto, pa smo dobili prva pisma, v kate¬ rih posamezniki naročajo KON- TEMO in nam hkrati sporočajo, da bodo slejkoprej ustanovili svoj klub. Uspeh je torej tu in zato morda ne bo odveč, če zno¬ va na kratko ponovimo pogoje ustanavljanja Kontema - klubov. »Kontema - klub« lahko usta¬ novi skupina najmanj petih pi¬ onirjev, ki imajo KONTEMO. Skupina naj določi svojega vod¬ jo, ta pa naj sporoči imena in naslove vseh članov kluba naše¬ mu uredništvu (Uredništvo revi¬ je TIM, Ljubljana, Lepi pot 6). Sedaj torej čakamo prvih imen in naslovov in prvih poro¬ čil o ustanovljenih Kontema - klubih. Morda vas bo zanimalo (in vzpodbudilo) še to, da je podjetje LIV iz Postojne, ki iz¬ deluje KONTEMO, v dogovoru z našim uredništvom sklenilo, da bo slehernemu Kontema - klubu, ki ima več kot petnajst članov, od katerih ima seveda vsak svo¬ jo KONTEMO, v znak priznanja poklonilo največjo sestavljenko KONTEMA K-15. še nekaj o kontemi Morda ste že slišali, da prire¬ jajo po svetu sejme in razstave igrač, kjer tovarne in podjetja razstavljajo svoje najnovejše iz¬ delke te industrijske panoge. Ena najbolj znanih razstav te vrste je tudi v Niirnbergu v Za¬ hodni Nemčiji, kjer se vsako le¬ to zberejo proizvajalci igrač z vsega sveta. Zakaj to omenja¬ mo? Na zadnji razstavi igrač v Nurnbergu je namreč sodelovalo tudi podjetje LIV iz Postojne, ki izdeluje sestavljenko KONTEMA in po splošni oceni je vzbudila KONTEMA na omenjeni razstavi veliko pozornost. Strokovnjaki so jo zelo pohvalili, češ da so¬ di med najsodobnejše tehnične igrače, kar jih dandanes pozna¬ mo, pa tudi obiskovalci razstave, tako otroci kot starejši ljudje, so se za KONTEMO močno zani¬ mali. Podjetje LIV iz Postojne je na Nurnberškem sejmu razstavilo maketo industrijske dvorane, opremljeno z modeli strojev, ki jih je mogoče sestaviti iz KON- TEME. Ker je sleherni model stroja opremljen z majhnim elektromotorjem, je bil pogled na maketo še bolj zanimiv, saj so bili strojčki ves čas v po¬ gonu, tako da je bila maketa res podobna pravi industrijski dvorani. V eni prihodnjih številk TIM-^ bomo objavili fotogdafijo takšne makete, kakršno je potem mo¬ goče opremiti z modeli KONTE- ME. Za sedaj pa si skušajte sa¬ mi zamisliti, kakšen bi bil videti industrijski obrat, denimo za proizvodnjo kovinskih izdelkov, montažnih elementov, avtomo¬ bilskih karoserij ali česa po¬ dobnega. Če nam boste svoje za¬ misli narisali in opisali ter jih poslali na naš naslov (Ljublja¬ na, Lepi pot 6), bomo najbolj uspele in zanimive prispevke ob¬ javili v rubriki »Kontema-klub.« Lotite se torej dela. Izdelava ma¬ kete nekega industrijskega obra¬ ta, ki ga boste potem opremili z modeli KONTEMA strojev, vas bo namreč podrobno seznanila s tehnološkim postopkom, ka¬ kršnega srečamo v neki doloce- 252 Nekaj strojnih modelov, ki jih lahko sestavite s pomočjo KON- TEME. Na sliki levo krožna ža¬ ga, slika v sredini kaže model tračne žage, na desni sliki pa vidimo pokončni vrtalni stroj ni industrijski panogi, hkrati pa vas bo približala tudi organiza¬ ciji industrijske proizvodnje. Morda se boste za začetek lotili izdelave industrijskega objekta, ki stoji v vašem kraju, ali pa ste si ga že ogledali bodisi na iz¬ letu ali šolski ekskurziji. In če vaš očka dela v tovarni, vam bo pri tem lahko mnogo poma¬ gal. Še posebej pa je gradnja takšne makete primerna za sku¬ pinsko delo. Lotijo se jo lahko člani »Kontema - klubov«, ali pa posamezni razredi, ki potem tek¬ mujejo med seboj, kdo bo po¬ stavil lepšo tovarno. Pri gradnji makete, v katero boste postavili modele KONTE- MA strojev, si lahko pomagate z najrazličnejšim materialom, ki vas bo zanesljivo veljal le malo denarja. V poštev pride vezana plošča, plastične mase, pleksi steklo, trda lepenka, les ali kar¬ koli imate pač na razpolago. V nobenem primeru ne smete po¬ zabiti na električno napeljavo, tako da bodo stroji, s katerimi bo maketa opremljena, lahko obratovali in da bo dvorana pri¬ merno razsvetljena. Poskrbite tudi za surovine, ki jih zahteva proizvodni proces; lahko je to les, pločevina, plastika ali kaj podobnega. Poleg makete lahko postavite tudi miniaturno želez¬ nico za dovoz surovin in odvoz izdelkov, ali pa speljete cesto s tovornjaki. Tako bo maketa v resnici podobna pravi tovarni. Možnosti je torej mnogo in gradnja makete ter sestavljanje strojnih modelov vam bo nudilo obilo razvedrila, pri katerem pa se boste tudi marsikaj naučili. kje lahko kupimo kontemo KONTEMO prodajajo v vseh večjih trgovinah, lahko pa jo tudi naročite v naši poslovalnici »Mladi tehnik«, Ljubljana, Stari trg 5. Cene so naslednje: KONTEMA K-l5 velja 102 ND KONTEMA K-15, 102 Ndin KONTEMA K-10, 81,60 Ndin KONTEMA K-5, 66 Ndin S sestavljenko K-15 lahko zgradite 15 različnih strojev, se¬ stavljenka K-10 vam omogoča gradnjo 10 različnih strojev, s K-5 pa lahko zgradite 5 različ¬ nih strojev. Vsaki sestavljenki je priložen tudi elektromotorček za pogon na 4,5 V baterijo. 253 vi vprašujete — mi odgovar¬ jamo Srečko Oman iz Lesc se zanima za prirodopis, zla¬ sti za ptice in vprašuje po primerni literaturi. Zelo dobra knjiga o pticah je knjiga Ivana Krečiča »Pti¬ ce Slovenije«. Dobiš jo v knjigarnah. Primerna knjiga v srbohrvaščini je »Moja knjiga o pticama«. Tone Kastelic iz Gaber¬ ja — Glej odgovor Mila¬ nu Zakrajšku v št. 9 I Peter Tonkovič, Vinarje — Veseli nas, da ti je naš železniški predor dobro uspel. Ako si dobro izde¬ lal, kot praviš, tudi dru¬ ge železniške objekte kot most, nadvoz, čuvajnico, nam pošlji nadroben opis s pripadajočimi risbami in načrti. Ako je zamisel dobra in vredna posnema¬ nja, jo bomo objavili. Vili Kordež ml. iz Kam¬ nika — Različne transfor¬ matorje lahko kupiš v vsaki trgovini z radijski¬ mi aparati in potrebščina¬ mi. Transformator, oziro¬ ma usmernik pa lahko iz¬ delaš tudi sam. Navodila za gradnjo najdeš v prejš¬ njih letnikih TIM-a in si¬ cer navodila za gradnjo omrežnih transformator¬ jev v letniku 62/63 št. 1, 6, 7 in 8; univerzalni usmernik v letniku 64/65 št. 3; usmernik v ABC tehnike, letnik 1960 št. 4. Več vrst transformatorjev in usmernikov je tudi v prejšnjih letnikih revije Življenje in tehnika. Toni Tomšič iz Vrhnike ima več želja, vendar TIM nima toliko prostora, da bi lahko vsem ustregel. Navodila za izdelovanje tuljav najdeš vedno pri opisu izdelka, ki ima tu¬ ljave. Več sestavkov o ameriških in sovjetskih raketah je bilo objavlje¬ nih v Življenju in tehni¬ ki. Načrt za sprejemnik s tvojimi tremi transistorji smo ti poslali v pismu. Vlado Jelen iz Šmarja — Eter in metilni alkohol dobiš v lekarnah ali pri Kemoservisu v Ljubljani. Ostale sestavine tudi niso neobhodno potrebne, ker le v neki meri izboljšajo gorivo. Sestavine za gori¬ vo za pogon dizelskih mo¬ torčkov, ki so po večini res nevarne, boš lahko kupil le s potrdilom, s katerim ti ustrezen urad občinske skupščine potr¬ di, da si modelar in da rabiš kemikalije za pogon letalskih modelov. Preberi še članek o gorivu za di¬ zelske motorčke v TIM-u letnik 1964, št. 10. Dominik Zaletelec iz Črne na Kor. Suhi usmer¬ nik 20 V, 3 do 4 A in tu¬ di transformatorsko plo¬ čevino boš verjetno najla¬ že dobil v Radio-klubu v Mariboru, Gregorčičeva 30 ali pa v trgovini Radio- center na Partizanski 6. Isti nasvet dajemo tudi Ediju Severju, ki se zani¬ ma za omrežni, transfor¬ mator 4,5 V. Andrej Šmajdek iz Ljub¬ ljane — Kostičeva knjiga »Malo za šalo, malo za res« je žal pri nas razpro¬ dana. Mogoče jo še dobiš v kaki knjigarni. Branko Petek — Kot smo že sporočili nimamo vseh načrtov, ki bi jih bralci želeli. Ponovno sve¬ tujemo, naj bralci pogle¬ dajo prejšnje let. TIM-a, revijo ŽIT in ABC tehni¬ ke, kjer bodo našli skoraj vse, kar jih zanima. Načrt za lesen traktor najdeš na primer v prvi številki TIM-a I. 1963. V tretjem letniku TIM-a najdeš tudi bager in buldožer, v ABC tehnike pa celo vrsto raz¬ ličnih tovornih avtomobi¬ lov. Seveda bomo nove modele stalno priobčevali še-giaprej v naši reviji in tudi tovornjak bo prišel na vrsto. Jože Zupan iz Leš na Gor. — O fotografiji smo že precej pisali v naši re¬ viji in bomo še nadalje¬ vali z nasveti fotografom, vendar ne more v vsaki številki vse priti na vrsto. Načrt za dober diaprojek¬ tor in za episkop, kar želi Tone Sagadin, imamo v mislih in ga bomo obja¬ vili v prihodnjih števil¬ kah, čeprav je tudi to že bilo v prejšnjih letnikih. Izdelovanje ročnih lutk in ravnanje z njimi imamo v načrtu ža prihodnje leto. Poverjenica TIM-a v 7. razredu neke šole (po poštnem žigu sodeč iz Štanjela) nam piše, da so njeni naročniki hudo ra- 254 zočarani, ker smo v prvi številki obljubili, da bo vsaki številki priložen tu¬ di poseben načrt. Pravijo, da nismo držali besede. Dragi naročniki, to ni toč¬ no. Preberite še enkrat uvodni članek v prvi šte¬ vilki letošnjega letnika,pa boste videli, da smo ob¬ ljubili posebno prilogo le dvakrat na leto. Dve pri¬ logi sta že izšli in sicer v prvi in v peti številki. Ob¬ ljubo smo torej izpolnili. Zamere pa naj ne bo. Strmšniku Zvonku iz Vuhreda in še nekaterim drugim, ki se zanimajo za vzrejo papigic in kanarč¬ kov, tole pojasnilo: Papigice in kanarčke večkrat prodajajo na ljub¬ ljanskem trgu, bolje pa bo, ako se obrnete narav¬ nost na posamezne gojite- Ije-strokovnjake, ker bo¬ ste le tako dobili res kva¬ litetne, zajamčeno zdrave in lepe živalice, primerne za vzrejo mladičev. Z vzre¬ jo papigic se v Ljubljani bavijo naslednji rejci: Knavs Jože, Eyprova 19; Dolinšek Jože, Ižanska 46; Perc Ivan, Krekov trg 10. Posamezni rejci so seveda tudi v drugih krajih. In¬ formacije dobite pri Zvezi društev za varstvo in vzgojo ptic v Ljubljani, Železnikova 20 ali pri dru¬ štvih za varstvo in vzgojo ptic v Mariboru, Domža¬ lah, Celju, Prevaljah, Slo¬ venski Bistrici in morda še kje. Isto velja tudi za vzrejo kanarčkov. Žlahtne kanarčke vrvivce (celo v barvah) dobite pri rejcih v Ljubljani. Evo, nekaj naslovov: prof. Šušteršič France, Prekmurska 4; Cvetanovič Jože, Železni- karjeva 20; llnikar Lojze, Pugljeva 32; Janežič Jože, Pugljeva 17; Mužič Janez, Komenskega 14; Dolinšek Jože, Ižanska 46. Cena pa¬ pigic skobčevk se giblje okoli 2500 din, žlahtni ka¬ narčki pa stanejo pribl. 8000 st. din. Tov. Strmšnik se zani¬ ma tudi za vzrejo pavov. Te lepe ptice z grdim gla¬ som le še redkokje vidi¬ mo po dvoriščih. Za se¬ daj ne poznamo nikogar, ki bi gojil pave. Reja hrč¬ kov se, čeprav je dokaj preprosta, pri nas še ni razširila. Ljubitelji hrč¬ kov, ki jih poznamo (naj¬ več jih je v Ljubljani in v Mariboru), imajo sko¬ raj vsi le po enega hrčka. Skoraj vsi ti hrčki, z red¬ kimi izjemami, pa so pri¬ šli ob tej ali oni priložno¬ sti iz Avstrije in Italije, kjer jih goje tudi v več¬ jem številu za prodajo. Nekateri inštituti so v zadnjem času tudi pri nas začeli poizkusno gojiti hrčke kot laboratorijske živali, vendar je njihovo število za sedaj še tako skromno, da jih ne mo¬ rejo prodajati številnim ljubiteljem. Sicer pa upa¬ mo, da se bo reja hrčkov tudi pri nas kmalu razši¬ rila. Takoj ko dobimo na¬ slov gojitelja ali ustanove, ki bo imela hrčke tudi na prodaj, Vam bomo ta na¬ slov takoj sporočili. Bojan VVeitzer iz Mari- 1 bora se zanima za »match boxe« miniaturne avtomo¬ bilčke, ki bi jih lahko uporabil pri servisni de-, lavnici, objavljeni v št. 2. Trenutno ne vemo, kje bi imeli takšne avtomobilč¬ ke, slišali pa smo, da pri¬ pravlja naša tovarna Me- hanotehnika v Izoli proiz¬ vodnjo miniaturnih avto¬ mobilčkov (modelov) do¬ ločenih tipov. Ceneni majhni avtomobilčki iz plastične snovi se dobe v trgovinah z igračami in tudi v večjih trafikah. Morda bi ti takšni avto¬ mobilčki za sedaj tudi ustrezali. Martin Železnik iz Sp. Mladetič ima kup želja in predlogov. Želel bi transi- storski sprejemnik, elek- tromotorček moči 20 W, električni spajkalnik 20 do 30 W, sušilnik za fo¬ tografije, povečevalnik in trinožno stojalo. Predlogi naših bralcev so vedno za¬ želeni in jih bomo upo¬ števali, kolikor bo mogo¬ če, vendar pa moramo reči, da so vse te pripra¬ ve že obdelane v naših in tujih revijah, ali v mode¬ larskih kotičkih raznih re¬ vij. Tako najdeš na prh mer sušilnik v ŽIT letnik 1959, str. 361, ŽIT 1961 str. 166, ABC tehnike 1960 str. 6, TIM 1963/64 št. 5; foto-povečevalnik v ABC 1959 št. 1, ŽIT 1958 str. 439; spajkalnik v ŽIT 1958 str. 437, ABC tehnike 1960 št. 1, TIM 1964/65 št. 4 trinožnik pa v TIM 1962/63 št. 2. S tem pa ni rečeno, da ne bomo eno ali drugo od teh priprav ponovno ob¬ javili v TIM-u, morda v izboljšani ali poenostav¬ ljeni obliki. Ciril Mlinar iz Ljublja¬ ne — Glede steklenih ce¬ vi, stekleničk in kemikalij ti res ne vemo kaj dru- 255 gega svetovati, kot trgo¬ vino Kemoservis na Trgu revolucije. Cevi določenih premerov včasih res ni mogoče dobiti, treba je večkrat vprašati. Jože Hohnec iz Rotan- ske vasi — Sestavni deli za radijske sprejemnike so pač dragi. Tu seveda ni pomoči. Kdor želi izde¬ lati boljši sprejemnik, naj počasi zbere dele, oziroma sredstva za nakup. Marsi- kak še dober del je mo¬ goče dobiti v starem, že neuporabnem aparatu. Pre¬ proste in cenejše pripra¬ ve, ki nam jih predlagaš (mikrofon, induktor, elek¬ trični zvonec, slušalke), bomo po možnosti upo¬ števali za nadaljnje števil¬ ke naše revije. Glede na¬ črta za polarno vozilo ti bomo skušali čimprej ustreči. Marjan Bajič iz Brežic — Gramofonski zvočnik, ki ga želiš, je precej zah¬ tevna stvar. Verjetno boš pri delu naletel na težave. Za sedaj nimamo takega načrta. Mislimo, da je bo¬ lje, ako zvočnik kupiš, saj ne stane mnogo. Sicer pa sam zvočnik ne zadostuje, potreben je tudi ojačeval¬ nik. Ali ga imaš? Marjan Kogelnik iz Pre¬ žihovega vrha — Pri tran- sistoriju v št. 4 ni nikake- ga načrta za vezavo delov v transistoriju. Načrt tudi ni potreben. Posamezni deli med seboj niso pove¬ zani, ker jih boš povezo¬ val sam, ko boš delal po¬ skuse s transistorijem, oziroma gradil elektron¬ ske priprave. Seveda mo¬ raš imeti vsaj osnovno znanje iz radiotehnike. H. Fisel, Slovenska Bi¬ strica — Veseli nas, da smo ti ustregli s pripravo za razvijanje filmov. Gle- 1 de povečevalnika glej od¬ govor tov. Železniku. Z nasveti mladim fotogra¬ fom bomo še nadaljevali, seveda pa ni mogoče ob¬ sežno področje fotografije obdelati v kratkih sestav¬ kih v naši reviji. Če se že¬ liš resno baviti s fotogra¬ fijo, ti svetujemo, da si nabaviš nekaj literature. Temeljite knjige o foto¬ grafiji so npr.: Karlo in Drago Kocjančič — Pot v novo fotografijo ali v sr¬ bohrvaščini : Fizi — Foto¬ grafija, manjši priročniki pa so: Ž. Jerenič — Foto¬ grafski tečaj za vsakogar, izdala Drž. založba Slove¬ nije I. 1962, Marin Bajd —- Fotoamater, izdala Mla¬ dinska knjiga. Koristna navodila za izdelavo po¬ večevalnika in drugih pri¬ prav za delo v temnici najdeš v knjigi Miloša Macarola — Fotolabora¬ torij. Ivan Cavli, Vojsko —- Trenutno nimamo nekih novih načrtov za gradnjo transformatorjev in raz¬ nih vrst elektromotorč- kov. Ako prelistaš prejš¬ nje letnike revij TIM in Življenje in tehnika, boš našel kar precej takšnih načrtov. Upamo, da ti bo kateri od teh ustrezal. Primož Jenkole iz Ljub¬ ljane — Železniška zapor¬ nica, ki nam jo predlagaš, je zelo zanimiva, vendar pa tako nerazločna skica na koščku papirja ni upo¬ rabna. Ako želiš,zapornico objaviti v TIM-u, izdelaj s tušem risbo v merilu 1:1 ali v zmanjšanem merilu z navedbo vseh mer. Risba, oziroma načrt mora razločno pokazati, kako je zapornica sestav¬ ljena in kako deluje. Hkrati je treba poslati tudi opis priprave in na¬ vodila za izdelavo. Viktor Čelak iz Puconec v Pomurju — Kompletov za avtomobil Ford-Taunus sedaj nimajo več pri Mla¬ dem tehniku. Lahko dobiš le primerna kolesa in mo¬ torček Mehanotehnike. Se¬ znam primernih knjig s področja elektrotehnike, radiotehnike in modelar¬ stva nameravamo v krat¬ kem objaviti v TIM-u. Grčar Ciril vprašuje, kje bi dobil 4 mm vezano ploščo. Vezane plošče ima na zalogi Mladi tehnik v Ljubljani, za modelarje iz¬ ven Ljubljane pa bo bolj pripravno, ako se seznani¬ jo z najbližjim mizarskim podjetjem ali obrtnikom, kjer bodo lahko dobili manjše kose, ki so v mi¬ zarstvu bolj ali manj od¬ padek, prav poceni. Franc Ljubeč iz Slivnice pri Mariboru se obrača na naše ured¬ ništvo s prošnjo, naj mu pošljemo načrt transistor- skega sprejemnika. Spre¬ jemnik naj ima 4 do 5 transistorjev. Takšnih na¬ črtov je danes v tehniški, literaturi že precej, zato smo se odločili za refleks¬ ni sprejemnik s petimi transistorji. Uporabljeni so transi¬ storji OC 44, OC 71 in OC 72. Če teh transistor¬ jev ne boste mogli dobiti, ne obupujte, pač pa poiz- 256 ohm ot?f oc?j z*oc?i kusite s kakimi podob¬ nimi in sprejemnik bo prav tako deloval. Opis delovanja: VF transistor OC 44 najprej ojači slabe VF si¬ gnale, ki jih dobimo v oscilatornem krogu ferit¬ ne antene. Delovni upor tega transistorja je v tem primeru (VF ojačevalec) dušilka z induktivnostjo 4 mH. Dioda OA81 nam VF signal demodulira in z regulatorja jakosti (100 k) vodimo NF napetost nazaj na bazo OC 44, ki jo ojači. V tem primeru, (NF ojačevalec) pa služi transistor ju kot delovni upor emiterski upor 3,3 k. Demodulirani signal vodi¬ mo potem preko elektro¬ lita lO^F na bazo transi¬ storja OC 71 prvega NF ojačevalca; od tu gre si¬ gnal na drugi transistor OC 71 ter na oba končna transistorja OC 72, ki sta vezana v »push-pull« sti¬ ku. Shema sprejemnika: Podatki o navijanju transformatorjev: Transformator T 1: Jedro: M 30 krat 10, Dyn. — B 1. IV. Primar: 2000 ovojev, 0,1 CuLS. Sekundar: 2 krat 500 ovojev, 0,16 CuLS, navija- no bifilarno. Transformator T 2: Jedro: M 42 krat 12, Dyn. — B 1. IV. Primar: 2 krat 220 ovo¬ jev, 0,20 CuL, bifilarno Sekundar: 50 ovojev 0,45 CuL Podatki o navijanju fe¬ ritne antene in dušilke L so razvidni iz skice. ki zbira odpadne surovine Na potrdilo, ki ga boste prejeli, napišite: „ZA MLADI TEHNIK" in ga pošljite na naslov MLADI TEHNIK LJUBLJANA, Stari trg 5 ki Vam bo zato lahko preskrbel vse vrste bakrene lakirane žice