>ar- slede- an ote 'aznik kraj-37« tautr ker) vi K 6 — olesjera,. glasnim polirano-cifernica.. » K 6— Ji K 7 — ir ne do-ošlje po , Marga-asse 27. 0 podo- ! o. 699' «dijisk» vsako-lasu ob*-naprej Natisov 15.000. „Štajerc" izhaja vsaki petek, datiran x dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-stro-Ogrsko: za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razmer no; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron. za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Številke se prodajajo po . 6 vin. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje Štev. 3. . Štev. 47. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) jc za celo stran K 64, za Va strani K 32, za? V* strani K 16, za */s strani K 8, za Vi® strani K 4, za Vsa strani K 2, za Ve« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža VIII. letnik je po 700 ro! sam z nuno. tekJenk ¡a s pa- tzilo ™tja, Pofliljcu napr®j. jot Mlavil. ogradi . KnjiS-aem za- Mi gremo naprej.. . Naš urednik j« pravzaprav najrevnejši človek na stetu. Brez šale, — kajti pečati se mora s aiavnoznano, veaki dan se spreminjajočo „slo-TenBko politiko ..." To ni tako lahko, kajti politiziranje je težko delo, ako ni gotovih političnih strank, ako menjajo voditelji prvaštva noje „prepričanje" kakor umazano srajco. Evo dokaze, da je tako! Poglejmo najpeve Koroško! Pred volilnim bojem za državni zbor je agitiral Brejc-Podgor-tov „Mir" proti udeležbi na „katoliškem zboru". Podpirali so ga v tej agitaciji kranjski liberalci. Potem so fee voditelji ,Mirovek stranke kranjskim kaplanom in cžlindranemu dr. Šusteriču pokorili in kranjski liberalci delajo zdaj proti .Miru" ter izdajajo celo svoj lastni list pod hinavskim imenom „Korošec". In na Štajerskem? I*ta slika! Novopečeno „uarodno stranko" so ustanovili pod pretvezo, da hočejo z njo klerikalnega zmaja ubiti. Z istimi besedami kakor mi so stopili celjski prvaški dohtarji v volilni boj in z našimi glasovi Bta bila izvoljena Ježovnik ter Roblek. V državnem zboru pa sta stopila Roblek ter Ježovnik v .Jugoslovansko zvezo", v kateri sedi cela vrsta klerikalnih farje?. Večina njunih predlogov se je tikala uradnikov in Ježovnik je na glavnem zboru .narodne stranke" eam priznal, da je glavno vprašanje za prvake „uradniško vprašanje". Iatotako smešno sliko kaže n. p. celjski listič „Domovina". V začetku je bil klerikalen in je napadal vse, kar ni trobilo v črni rog štajerske kaplanokratije. Potem zopet je priporočala „Domovina", naj se duhovnikom v obraz pljune. In ko je zopet par tednov klerikalstvo trobila, postala je nakrat odločno „narodna" in „liberalna". Kaj naj rečemo o listu, ki je vsaki teden drugega prepričanja? Takšni list ne zasluži dragega imena, kakor človek, ki proda svoje prepričanje za pečeni krompir . . . In klerikalci? Te ljudi izpoznava ljudstvo z vsakim dnevom bolje. Najprve so bili zastopniki vseh slojev ljudstva ; potem so postali na-krafc ,.kmetski zvezarji". Alt to klerikalno „kmeteko prepričanje ' jim ni branilo, da so se pokorili vladini komandi in da se zavzamejo za nagrdbeni načrt, ki je kmetijstvu v največjo škodo. Za kmeta pravijo da so, — za kmeta bodejo klerikalci toliko časa, da vbogi kmet ne izkrravi na križu trpljenja . . . Ali se naj take stranke resnim - smatra? Ali ni škandal, ako se dela politiko edino v to svrho, da bi postal recimo dr. Sušteršič minister? Ali ni škandal, ako se dela politiko edino za to, da bi se Plojev vpliv varoval, ki je sicer v zadnjem času zaradi zadeve z onim otrokom izginil? Ali ni škandal, ako se pita ljudstvo s kamenjem, ko zahteva kruha? . . . Res žalostno je, da imamo še toliko nezavednega ljudstva, ki veruje praznim beriedam in se da zaslepiti od lažnivih širokoustnežev . . . Ali mi gremo n«pr»j! Z vsakim dnevom se poveča število naših somišljenikov na Štajerskem in Koroškem. Z vsakim dnevom je število naših naročnikov večje. Z vsakim dnevom pridobimo kakšni občinski zaatop. Z vsakim dnevom vložijo pametni stariši zopet novo proSnjo za nemški podak. Z vsakim dnevom se zgradi nove nemške šole. Mi greme naprej, kajti — brez praznih besed, brez neumestnih obljub nam je mogoče, ljudstvu resnično pomagati. Resnično pomagati! Mi ne prinašamo dvojezičnih pečatov in zboljšanja duhovniških plač. Ali mi povečujemo vpliv našega ljudstva, kajti za nami stoji večina odločnih nemških poslancev, ki imajo moč, da prisilijo vlado, da se zavzeme za naše potrebe. Kaj bo prinesli Korošec, Pišek, Roblek, Benkovič, Ježovnik e tutti quanti domu? Strankarski prepir, pod katerim trpi sleherno gospodarsko delo. Za „jugoslovanskega ministra" ee jim gre, za ,.trgovsko akademijo" v Ljubljani ee zavzemajo, za prvaške uradnike se borijo, — gospodarsko delo pa pustijo nam! Ponavljamo to še enkrat, vkljub temn, da ljudstvo vse to že davno ve in razume! Zdaj pa prihaja žitna, kmet se odpočije malo od najhujšega dela in ima vsaj toliko časa, da se izobražuje za trenutek. V tem čaeu bo-demo prihajali med ljudstvo. Prirejali bodemo shode, gospodarska predavanja, izdajali podučne knjige, odpirali ljudstvu oči ! Zaupniki v krajih, kjer bi imeli radi napredne shode, naj se obrnejo k nam. Priskib^li bodemo vse! Tako bodejo ljudstvu polagoma lupine raz oči pale, — tiste lupine, ki so mu jih prvaki pritisnili, da ne bi videlo, kako je vbogo, izstradano, zanemarjeno, lačno in zatirano . . . Tako bodemo tudi v bodočnosti naprej korakali! Politični pregled. Zveza kmetskih poslancev v državni zbornici, kateri pripadajo vsi od kmetov izvoljeni poslanci brez razlike narodnosti, obdržala je v navzočnosti 84 oseb sejo glede avstro-ogrske nagodbe. Novi klerikalni „poljedelski" minister Ebenhoch se je izjavil za nagodbeni načrt. Ravno tako prvaški poslanec Povše. Napredni poslanec knez Auersperg pa je Povšeta ojstro napadel in nasprotoval nagodbi. Istotako sta Be izjavila proti nagodbi poslanca Malik (ptujsko-Jipniški okraj) in Kaiser. Končno se je sprejela rezolucija, ki obstoji iz 2 delov . V prvem delu se je izreklo, da nagodba sicer ne zadostuje popolnomo, da pa je vendar boljša od sedanjega stanja in je glasovalo za to 61 poslancev. V drugem delu rezolucije se je izrazilo upanje, da se bode kmetijstvu temeljito pomagalo in so glasovali zato v Bi navzoči poslanci. Edinega nastopanja zveze kmetijskih poslancev ni pričakovati, ker so klerikalci svoje prepričanje za par ministerskih sedežev prodali. Kaj so dobili Madžaroni oi pogodbe? Za par ministerskih sedežev so prodali klerikalci nec Čevali I. 767 Ij« Kadar gorfc potujejo . . . Povest od sovraštva in ljubezni. Spisal Kari Bienenstein. (2. nadaljevanje.) Kar je Agata Roziki povedala, je bilo resnično. Požurniku ni šlo dobro, odkar je svojega prijatelja izdal. VašČani niso smatrali lov na žival za greh, temveč za staro pravico in pustili mu čutiti, da zaničujejo njegovo dejanje. Ali polagoma se je vse pozabilo. Požurnik je postal najbogatejši kmet doline, od katerega se je vedno kaj potrebovalo; zato se ni hotel nikdo z njim prepirati ; Zagorjan pa je marsikaterega prijatelja od sebe spravil, kčr je vsakega grdo opsoval, kdor je le eno besedico s Požurnikom izpregovoril. »S takim lopovom se nič ne govori«, je divjal; »kdor mu še roko da, je ravno tako slab kakor on in pljuni naj se mu v obraz«. Požurnik je obžaloval to, kar je storil, z vsakim letom bolj. Rad bi podelil roko h spravi, ali Zagorjan je ostal vedno ednak, tudi takrat, ko ju je hotel župnik sprijazniti. Ja, ko mu je župnik po vseh dobrih brezuspešnih besedah z večno peklensko kaznijo grozil, zavpil je proti duhovniku: »Ako pride Požurnik v nebesa, potem ne maram jaz tja; in ako sprejme naš Bog take lopove, potem držim nge s hudičem«. Napram takemu sovraštvu je bil župnik onemogel; mislil je, da bode pač čas, ki napravi vsacega človeka milejšega, vsa nasprotja odstranil. Resnično je minulo tudi nekaj let, brez da bi se med sovražnima kmetoma kaj pripetilo. Zagorjan je ponehal celo s psovanjem in župnik je pričel zopet upati. Še enkrat je hotel poizkusiti, ali tokrat ne naravnost. Hotel je spoprijazniti najprve otroke sovražnih kmetov, da bi potem združil i očeta. Zato je naprosil župnik učitelja, naj priuči Toniju igranje z vijolino, Roziki pa petje. Velika čast je bila na koru peti in upalo se je, da bode postal Zagorjan milejši. Ali tudi to pot se je župnik zaračunil. Sovraštvo Zagorjana ni spalo; bilo je le na straži, da bi v pripravnem trenutku na nasprotnika skočilo. Ko je Zagorjan čul, da je tudi Požurnikov Toni na koru opraviti imel, šel je v šolo in povedal, da njegova hčerka Rozika ne sme več na koru peti. Učitelj ga je mirno poslušal; potem mu je položil roko na ramo in je rekel: »Zagorjan, poglej, zakaj pa naj jaz zaradi tega trpim, kar imaš ti s Požurnikom ? Tvoja Rozika ima tako dobri glas in posluh in jaz sploh ne vem, kje naj v našem malem kraju pevce dobim. Ako ti Roziki več peti ne pustiš, škoduješ le meni, ne pa Požurniku. Ta se bode še smejal, ako je njegov fant na koru, tvoja Rozika pa ne. Ali sem ti kdaj kaj storil, Zagorjan, da mi hočeš najboljšo pevko vzeti ? Pojdi, bodi pameten in premisli stvar še enkrat«. In Zagorjan je stvar res premislil. Učitelj ga je na pravem mestu prijel in z veseljem je to župniku naznanil. In pretekla so leta. Iz šolskih otrok so postali odrašeni ljudje in z veseljem je opazoval župnik, kako je rastla med Roziko in Tonetom ljubezen in vezala njuna srca. Morda bode le konec tega sovraštva, ki mu je napravilo toliko skrbi. Da bi le mlada dva dobro skupaj držala! Isto si je mislil Toni, ko ni prišel oče dotično nedeljo domu. Ali je oče morda že kaj opazil in hotel na ta način preprečiti, da bi Toni občeval s hčerko sovražnika? No, to bi se mu ne posrečilo. S hudičem in s smrtjo bi se zanjo boril in ako bi bilo treba, odpotoval bi z njo v tujino. Takih sklepov pa ni bilo treba. Toni bi to izpoznal, ko bi vedel, kakšne misli je izrazil njegov oče o njegovi zvezi s Zagorjanovo hčerko. Hladnik je namreč Požurnika vprašal: »Ali si se s Zagorjanom že spoprijaznil ?« »Jaz ?« vprašal je Požurnik začuden, »jaz ne vem nič. Kako prideš do tega vprašanja ?« »No, no, mislil sem si to, ker sem vidil že parkrat tvojega Toneta s Zagorjanovo Roziko«. »Mojega fanta? Ti se pač motiš?« — »Se pač ne motim. Poznam ju kakor tebe in ako hočeš, pa ti pripetem še pričo, namreč mojega fanta. Ta celo pravi, 673 Drug natis kmetskega koledarja izide že ta teden! vseh narodnosti svoje prepričanje. Isti črnuhi, ki so vedno vpili, da moramo „proč od Ogrske", postali so zdaj ponižni hlapci mešetarske naše vlade. Zdaj vpijejo, da je sedanji načrt nagodbe izvrsten in da smo Avstrijci napravili velikanski dobiček. Preglejmo celo zadevo! Kaj smo dobili? Avstrijski del kvote se je znižal za 2%, to je za letnih 4,800.000 kron; poleg tega se je odstranil transportni davek na Donavi, kar nam prinaša dobička za 350.000 kron. Skupno nam prinese torej nagodba nekaj čez ^^pi i 1 i j o n e v kron dobička. To je pač velikana svota, kaj ne ? Je veliko denarja, ali v razmerju z dobičkom Ogrske je to le malenkost. Ogri pridobijo namreč z novo pogodbo sledeče svote: 1. Vsled nerazdeljenja colninskih dohodkov letno......-K 30,000.000 2. Pri domincalnem posojilu „ 2 280 000 3. Pri konznmskih davkih . „ 500 000 4. Vsled oproščenja ogrske drž. rente od avstr. rentnega davka „ 750.000 5. Pri blokni renti . . . , 2,000.000 skupno kroa 35,530 000 Torej premislimo: Avstrijskim narodom prinaša nagodbeni načrt nekaj čez 5 milijonev kron dobička, prevzetnim Madžaronom pa čez 35'¡2 milijonev kron dobička. Nagodba naj bi veljala po načrtu do leta 1917; v tem desetletju bi dobili Madžaroni na avstrijske stroške okroglo 3.038 milijonev kron. Poleg tega dobijo še Bledeče: 1. Konznmni davek na ogrsko moko v Dalmaciji se odstrani. 2. Promet ogrske živine v Avstrijo postane svoboden. 3. Surtaksa na sladkor ostane vsaj deloma. 4. Skladišča ogrske moke na Avstrijskem ostanejo neob-dačena. 5. Avstrijska zakonodaja gledč žganja je vezana na ogrske želje. 6 Uresničenje ogrskih želj gled6 železnic itd. Mi pa dobimo ? 0000 ! Nič ne dobimo! I o taki nagodbi, ki je naravnost izdajstvo naših narodov, so se pokorili klerikalci vseh narodov. To pa samo zato, da je zamoglo par črnih kričačev mi-nisterski frak obleči. Madžaronom vse, nam pa nič! To je geslo novi pogodbi in zato se bodemo proti nje z vsemi močmi borili! Visoke šole so poBtale zdaj predmet politiziranja v naši vbogi državi. Za nas kot kmetsko stranko ima ta cela stvar malo zanimanja, kajti naši sinovi pridejo pač malokedaj na visoko šolo. Ali omeniti moramo vendar ta boj! Peščica avstrijskih Italijanov zahteva svoje v eučilišče in sicer ravno v Trstu. Vpijejo sicer, da se jim gib edino za izobrazbo, ali semtertja se pozabijo in povejo tudi svoje skrivne iredentistične misli. „Abbasso Austria" („proč z Avstrijo") so italijanski študentje šele zadnjič v Gradcu vpili, ko so z bokserji in železnimi palicami napadli nemško univerzo in javili slavnoznano „kulturo". Ti mladi izzivači hočejo gospodariti v vsej Avstriji in s prevzetnim klicom, da so „popolo romano" (rimski narod) hočejo nasprotovati tistemu nemškemu narodu, ki je to državo ustanovil, vzdržaval in branil. Tudi na univerzah v Pragi in na Dunaju je prišlo do hudih pretepov. Krivi bo temu deloma klerikalni študentje, ki izzivajo napredno misleče dijake, deloma pa slovenski fantje, ki se dražijo vedno z Italijani. Kdor pozna razmere v slovenskem dijaštvu. ta mora priznati, da bi bilo bolje, ako bi se fantje malo več učili in malo manj pijančevali. Kar se pa da se imata ravno tako rada, kakor se , stara dva sovražila«. Požurnik je položil težko svojo roko na ono soseda in rekel resno: »Ja to ti rečem: ne povej nikomur ničesar, da to Zagorjan ne izve. Jaz ne vernem, da bi nehalo sovraštvo med nama, ali ako bi to mladina napravila, zahvalil bi Boga; svojemu fantu ne bodem tega branil.« Hladnik je obljubil, da bode molčal, ali kimal je z glavo. Medtem ko se je Hladnik še četrtinko vina kupil, šel je Požurnik domu. *' Toni je očeta s precej neprijaznim «obrazom sprejel, kar je tega na tihoma zabavalo. o ■! ' »Prišel sem malo pozneje«, je rekel Požurnik; »Hladnik me je hotel na vsak način v gostilni imeti«. — »Ta bi tudi lahko domu šel«, je mrmral Toni. — »In jaz z njim, kaj ne?« je vprašal oče. — Toni je postal rdeč in odgovoril: »Tega nisem rekel«. — »Ampak hotel si to povedati; no, saj imaš še časa, da greš v gostilno«. Tega se ni pustil Toni dvakrat reči. Imel je sicer malo upanja, da bi Roziko še dobil, ali poizkusiti je to vendar še hotel. Morda je vendar še nalašč pri učiteljevi družini ostala; tedaj bi mu bilo mogofie, da jo še dobi. (Naprej Prihodnjič.) JV tiče slov. vseučilišča, je to vprašanje slov. prvaštva in ne slov. naroda. Zdaj so dobili par gimnazij in niti slov. učnih knjig nimajo. . . In s takimi „problemi" se prepreči gospodarsko delo. Za veterane©. Vlada je predložila postavni načrt, po katerem bi imela vojna društva (vete-ranci) pravico, nositi orožje. To pravico bodo imeli le, kadar napravijo skupne obhode in bodejo morali take obhode preje naznaniti. Postava se tiče tudi vojaških sanitetnih zavodov, katere bi odslej tudi veterani lahko rabili. Pomiloščenje dezerterjev? Baje bode izšel še tekom tega meseca neki cesarjev odlok, po katerem bodo vsi tisti, ki so zaradi dezertiranja itd. v zaporu, pomiloščeni. Oklic. Žapan ptujski, g. J o s e f O r n i g je sprožil imenitno misel, da se uresniči v Ptuju za kmetske hčerke primerno urejeno, neodvisno in potrebno gospodinsko šolo. Namen tej šoli bi bil v prvi vrsti ta, da se priučijo kmetske hčerke pod spretnim vodstvom in v najkrajšem času za kmetsko gospodarstvo potrebnega kuhanja. Ne morda kuhanja kakšnih gosposkih finih jedil, pač pa kohanja domačih, krepkih jedil, kakor se jih ravno na deželi Pomisliti je, da žalibog marsikatera kmetska deklina nima prilike, priučiti se tega kuhanja, kar je dostikrat vzrok prav neprijetnih posledic. V tej šoli pa bi se v kratkem času toliko priučila, da bi zamogla postati spretna domača kuharica in gospodinja. Ravno tako priučile se bodejo dekleta i druzega domačega dela. Šola bi se vršila v obliki tečajev (kurzev). Najprve se bode sprejelo le 12 deklet. Le-te se bodejo morale preskrbeti od doma s potrebnimi poljskimi pridelki in bodejo morale plačati mesečno gotovo svoto. Skupno bodejo pod spretnim vodstvom kuhale, skupno jedle in skupaj stanovale. Dekletam se ne bode dalo priložnosti, da bi pohajkovale po mestu, kajti vse bode skupno pod strogim nadzorstvom. Kadar bode ta ali ona deklina dovolj znala, izstopila bode in napravila prostor dragi, že v naprej vpisani. Prostor in kuhinjsko orodje za šolo je že preskrbljeno. Opozarjamo tiste posestnike, ki bi se sprijaznili s to idejo in bi hoteli toliko žrtvovati za svoje hčere, naj se oglasijo v uredništvu „Štajerca", kjer se jim bode dalo nadaljna pojasnila. Omenjeno naj še bode, da se bodejo le nad 16 let stare kmetske hčere sprejele. Kdor ljubi svojega otroka in bi ga rad čimbolj izobrazil, da bode v bodočnosti koristni član človeške družbe, kdor hoče videti svojo hčerko kot dobro gospodinjo in družinsko mati, — ta bode pozdravil to zanimivo misel župana Omiga. Pričakujemo tedaj hitrih naznanil! Dopisi. Dobje pri Planini: Oglejmo si še malo pridige modrega g. župnika v Dobji. V nedeljo dne 3/11 t. 1. je župnik Vurkelc pridigoval, koliko preganjanja trpi tukaj v Dobji, in je še pristavil, naj bo, saj so apostolji bili tudi preganjeni ker so oznanjevali sv. vero, pa so zdaj svetniki v nebesah. Pojdi, hinavski Vurkelc, plaušat Bošnjake pa ne nas ; seveda so imeli apostolji veliko trplenja, pa so oznanjevali le resnice sv. vere, pa niso uganjali politike, pa niso izrabljali prižnice in spovednice v politične namene, niso ustanavljali posojilnic, niso ciganili ljudstva za denar in za bernjo, kakor to Vi Vurkelc delate. Vi ste preganjeni le zato, ker politiko uganjate na prižnici, v spovednici in zunaj cerkve. Vi niste zato tukaj, da bi uganjali politike, usta-novljali posojilnice, ljudstvo hujskali in ciganili. KristU3 Vam je rekel: Ne iščite si zakladov, katere moli in rja lahko končajo! Ako ste res namestnik Kristusa, ravnajte se po njegovih naukih in po izgledih apostolnov, pa ne po svoji trmoglavosti. Dragi Vurkelc, ljudstvo dandanes samostojno misli in razločuje vero od politike, zato Vas pa preganja, ker kaj druzega ne zaslužite. Kar ste ustanovili brezpotrebna poso- jilnico v Dobji, imate v^ako nedeljo sveto opravilo ob 9 V* ure. Kdo je kriv, da toliko ljudstva božjo službo zamudi ? Vurkelcova politika ! Izrazili ste se š? baje, da ob nedeljah, kadar se bojo vršile seje pri posojilnici, bo božje opravilo ob 6. uri, ali pa bo izostalo. Ali ni to politika? Ali mislite da ljudstvo to ne razami ? Kje ste, prezvišani gospod knezoškof, da pustite Vur-kelca tako rogoviliti v Dobji ?! Zdaj se bližajo zopet občinske volitve v Dobji; ubogi bolniki, kateri bojo takrat na smrtni postelji bolani, ker k njimi Vurkelc zopet ne bo hotel iti prevideti z svetimi zakramenti, kakor je že parkrat storil. Res čuda da ne pride ljudstvo popolnama ob vero. Kje torej peša vera ? Odgovorite nam, Vurkelc ! Napredni Dobčani. Kolobje. Dragi „Štajerc". Že dolgo nisi nič slišal od nas, ker je preveč v hribu, pa težko pride v dolino. Povedati Ti moram, kako hodita okoli nas žapnik in kuharica. Zadnji teden sta nekam šla, pa Bog vedi kam, najbrž mladega kaplančka gledati v spodnje Zakotje. Pa prišla sta drogi dan prav trezna doma v farovž, kakor je že navada. V nedeljo t. j. 10. novembra je bila v podružnici sv. Jakoba pridiga, pa kakšna! Toliko ni župniku da bi ae malo iz bukvic naučil, pa rajši kar iz glave psova ljudi ter hitro vse odpravi, kajti kuharica ga je že čakala, da gresta v gostilno m se jima malo živci okrepčajo. In tako župnik in kuharica spet pozno v noči prav lušna prideta v farovž. V pondeljek pa ravno tako! Naznaniti še moram, da sta v nedeljo jutro prinesli dve ženski otroka h krstn, ker pa župniku ni bilo povolji ga krstiti, sta šli ženi domu. Prideta drugi dan, župnik je dobro vedel da prideta, vkljub temu je pil dobro kapljico s svojo lepo frajlico in prav po noči prideta vinjena domu. čakajo ga vsakovrstna opravila, — ali kaj bo, ker je pil . . . Tako nastopa naš župnik! Iz Teharjev. Marsikomu je znano, da ae stavi pri nas nova farna cerkev in sicer konkurenčnim potom, katera bode po večjem kmaln izgotovljena. Marsikomu je pa tudi znano, daje povzročil oziroma pomnožil naš g. kaplan hud politični prepir v fari. To je vzrok, da farani ne pomagajo s tistim veseljem, ne z denarjem ne zdelom k stavbi cerkve, kakor bi bilo v takih slučajih potrebno. Drugič pa zato, ker kadar se na debelo zasluži, pozove svoje kimovce, da ti pograbijo kar se da. Kar pa se naj zastonj stori tam smejo tudi naprednjaki biti. Kdo more ovreči, da ni takšno ravnanje politično? Zadnji čas je začel v cerkvi pri pridigi ksj pridno terjati denar od tistih, ko jim je bilo obljubljeno svoj čas v „Domovini", da se jih bodo „izogibali kot gobavih". Da pa bi nobenega ne zgrešil, poslužil se je g. kaplan zadnji dve nedelji prižnice tudi zjutraj. Tako toraj preti in žuga z eksekutarjem in advokatom, ako kdo koj ne plača ali ae pridi opravičiti. Le zgolj iz „usmiljenja" še svojega žuganjs ne izpolni. Tukaj Vam je, g. kaplan odgovorjeno, da ne boste mislili, da se Vam krivica godi. In Vaše usmiljenje odklonimo ; storite kar znate in morate, samo v cerkvi nam pustite mir! Kaj je treba vsem ljudem vedno te kvante poslušati! Čamu pa imate prostorno posebno sobo v mežnariji? Ali se tam ne da doseči druzega, kot da se kuje prepir ob času volitve ? Kakšni red pa vlada pri Vaših protokolih, g. kaplan, da tisti ki hodijo planirat okoli cerkve, lahko svoj nos v protokole vtičejo in potem okoli potrkujejo, kdo še ni vse plačal ali kdo je brezverec in očitni grešnik. Kdo noče biti palm v kaplanovi roki, temu pravi da hoče s svojo trmo glavo skozi zid; kdo je pa ob času občinskih volitev tiščal glavo v zid, ko se ga je prosilo, da naj skrbi za mir ter ne dela strankarskih prepirov ? Na to bi nam vedel g. kaplan Čemažar odgovoriti, čegar trda glava je tudi morala od zida napredne zmage odleteti. Napredni pravicoljubi. Iz Verhloga pri Slov. Bistrici. — Občinske volitve. — Kakor smo svoj čas poročali, vršile so se dne 18. svečana t. 1. tukaj volitve za obč. odbor, ter so izpadle kakor zmiraj v naprednem smislu, ako ravno je prišlo nekaj od znanega župnika Janez Sušnika zaslepljenih občanov za farizejsko stvar v boj. — Bralci se še spominjate da je prinesel „Slov. Gospodar" župnika Sušnika z lažmi okinčani članek, da je propala „Štajerčeva stranka" ter izvoljenih 18 katoliško V vsaki hiši bodi Št aj er če vi kmetski koledar. dnih mož ; in da je predstojniku Juri Mlakerju gerjevemu podrepniku je za zmiraj odklen-kalo. Vkljub župnikove zmage pa je župnik rendar vložil rekurz z trinajstimi točkami, ktere pa so bile od prve do zadnje nesramno izmišljene in lažnjive, kakorSnih je le mogoče iz Sušniko-rega peresa. — Po natančni preizkavi je c. k. mestnija v Gradcu rekurz, ker se niti ena točka ni uresničila, — ovrgla, — ter se je dne 13. t. m. vršila volite? župana in svetovalcev. - In res! — 18 katoliško narodnih mož, so izvolili enoglasno županom znanega v celi občini fari jako priljubljenega Jurija Mlakar zopet tri leta, in potem še na dalje, — kajti ljudstvo je sprevidilo, da je branil župan Juri Mlakar vse leta občino nevstrašJjivo proti ne* ramnim napadom in lažnjivim tožbam župnika Janez Sušnika. Vsih 18 odbornikov so resnično katoliško narodni možje, — pa ne po receptu župnika Sušnika, — temveč v resnici. — Po Sušnikovem receptu bi ne bili katoliški, narodni pa še manj. — G. župnik J Sušnik! Ne bodejo se izpolnile Vaše na prižnici izjavljene besede in želje. Tulili ste namreč besno : kdor ee mi ne upogne, raztrgal ga bodem kakor fece, župani bodejo šli, župnik pa bode ostal; — pravica imaguje in laž ima kratke noge, zapomnite si to g. župnik Sušnik. Župani bodejo ostali, župnik pa bode šel. — Poročamo še nekaj zanimi-Tega. Lažnjivi rekurz podpisalo je par zapeljanih mož v nevednosti, — med tistimi tudi nedolžen kmet Matevž Bračič, ker kakor drugi ni vedel kaj da je podpisal. — Pri preizkavi pa, ko je g. komisar vsem rekurz prebral in razložil, pokazal je Matevž Bračič poštenjaka in razkačen rekel: g. komisar, to so same nesramne laži, in potegnem jaz moj podpis nazaj, laži ne potrdim — S tem je mož svoje poštenje zopet pridobil, in se izmuznil župnikovim zanj kam. Želeti bi bilo, da bi to storili tudi drogi v župnikove rajnke vjeti, dokler je še čas. — Kam pripelje župnikovo pajdašenje polagoma, pokazale so opetovano že sodnijske razprave. — V kratkem poročamo kaj novega, — naj poprej c. k. državno pravdništvo besedo spregovori. — Potem fe resno besedo si. knezoškofijskemu ordinariatu t premislek. — bi. gospodje, povsodi pridete prepozno do sprevidenja. Novice. „Štajerčevi kmetski koledar" izide te dni ? 2. natisu, tako da ga bodemo s prihodnjim tednom zopet pričeli razpošiljati. Nato opozarjamo zlasti tiste somišljenike, ki so se že naročili, pa še niso koledarja dobili. Do začetka decembra bode vsakdo svoj koledar imel. Torej malo potrpežljivosti! — Koledar stane, kakor rečeno, 60 vin., 8 poštnino pa 70 vin. Kdor proda deset koledarjev, dobi enega zastonj! Najbolje je, da se pošlje denar naprej in to po nakaznici ali pa v markah. Po poštnem povzetju (Nachnahme) je poštnina veliko večja in delo dvojno. — Nasprotniki agitirajo na vse kriplje za svoj „slovenski kmetski koledar", ki bo ga izdali celjski dohtarji. Kdor si ga hoče vzeti, slobodno mu! Mi smo itak z našim uspehom zadovoljni. Konstatiramo pa, da košta naš .Štajerčevi kmetski koledar" samo 30 kr., celjski prvaški koledar pa eno krono, s poštnino celo 1 K 20 h. — Proti našemu koledarju je vsak umazani boj brezuspešen, kajti ljudstvo nas pozna in vé ceniti naše delo. Torej še enkrat: N a delo! V vsaki hiši naj bode naš koledar! Pozor somišljeniki! Voditelji dohtarsko pr-vaške stranke v Gelju so si na nepravilni način pridobili naslove naših somišljenikov. Zdaj pošiljajo na te naslove svoj dohtarski koledar, ki je majhen in košta s poštnino 1 K 20 h. Opozarjamo somišljenike, katerim se ta narodnjaški koledar pošilja, naj napišejo takoj na ovitek „Se ne sprejme" in naj ga vrnejo. Drugače bodejo morali dotični koledar plačati, kakor morajo tisti plačevati, ki so brez naročila list šnopsar-ikega Križmana dobivali. Torej pozor! Edini pravi koledar je „Štajerčevi kmetski koledar". Iz Spodnje-Stajerskega. Mi gremo naprej! Občine sv. Ema, Pristova in sv. Peter nad Medvedovim selom so napravili prošnjo, da se uvede prihodnjo leto nemški poduk. Živeli pametni možje, ki skrbijo za bodočnost svojih otrok! „Domovina" se čez to dejstvo jezi in vzklikne strupeno : „Vse to je delo Suppanza v Pristovi". Ne, celjska žabica ! To je delo ljudstva, ki se ne pusti več farbati od tvojih hujskajočih neumnosti! Gonja proti našemu g. Wratschko v Zg. Radgoni. Gospod Fr. Wratschko spada med one nevtrudljive pogumne štajerske može, ki imajo edino gospodarski blsgor ljudstva v očeh in ki se ne pustijo na noben način od farškega hujskanja preslepiti. Zato seveda sovražijo črnuhi tega moža strupeno in nobeno sredstvo ni ostalo neposkušeno, da bi se g. Wrat?chku na časti ali ogledu škodovalo. Vsak klerikalni fantalin se predrzne psovati moža, ki je že 24 let občinski predstojnik in je bil 17 let okrajni načelnik, ki je torej osivel v službi naroda. Kako daleč gre klerikalno sovraštvo, dokazujejo sodnijska zasledovanja, s katerimi se je g. "VVratschka nadlegovalo. Že leta 1879 so črnuhi g. Wratschka po krivem nekega zločina obdolžili. Po nedolžnem je bil takrat obnojen, po nedolžnem je sedel 3 mesece. Pozneje pa se je sodnijsko pre-izkavo ponovilo in je bil Wratschko popolnomo oproščen. Leta 1895 je neki • klerikalec Sehrechon g. Wrstschkota po krivem obdolžil, da je naročil uboj nekega volilca. Klerikalni obrekovalec je bil za to podlost na 4 mesece ječe obsojen. Zdaj so črnuhi Wratechkota zopet naznanili. Neki klerikalec Veberič, zagrižen sovražnik g. \Vratechkota, je namreč izjavil, da mu je ta 50 kron za volilno sleparijo ponujal. Samo Veberičeva izpoved je tu, ker drugega dokaza ni niti pičice. Istotako so črnuhi obdolžili g. Kol-lerja. Pri prvi razpravi sta bila Wratschko in Koller vklub pomaujkanju dokazov obsojena. Stvar teče naprej in črnuhi naj ne vpijejo od veselja. Kajti še nismo na Turškem in še mora pravica zmagati. Porabilo se bode vsa sredstva, da se enkrat poneha lopovska gonja klerikalnih hujskačev. Druga sodnija bode gg. Wratschkota in Kollerja gotovo oprostila. In potem bodemo malo v ta tabor posveti^. Kaplan Poplatnlk pri sv. Urbanu je pričel — divjati. Ta mladenič menda misli, da bode odrašenim ljudem prepovedoval to ali ono berilo. Te dni enkrat je pri popoldanski službi Božji celo rožni venec za tiste čital, ki berejo „slabe časnike." Ja za vraga, kaj pa je to, ,slabi časnik?" Priporočamo faranom, da molijo prihodnjič rožni venec za slabe duhovnike. Kadar ne bode več slabih duhovnikov, tudi ne bode trebalo „slabih" listov. Pa še nekaj! Kaplan Podplatnik je pozabil na besedo: „Pustite male k meni!" On udriha v šoli napram deci proti „Štajercu", vpije, da je to hudičev list in pretepava otroke naprednih starišev ter jim puli na surovi način lase. Nekateri otroci že nočejo več v šolo hoditi, ker ae teh surovih pretepov bojijo. Mi opozarjamo šolsko oblast na to nečuvano početje tega črnoaukneža. Ako pa oblast ne bode ničesar naredila, poiskali si bodejo stariši sami pravico in to tako, da si bode fant to zapomnil. Župnik Sušnik v Črešnjovcu ima veliko s sodnijo opraviti. Mož pozabi namreč, da je postava tudi za duhovnike veljavna. Zdaj je Sušnik v preiskavi zaradi zločina volilne sleparije po § 199 a. Istotako so toženi nekateri njegovih podrepnikov. O izidu te stvari bodemo še poročali! Štrajk na učiteljišču v Mariboru. Dijaki mariborske „preparantije" so stopili v štrajk. Vzrok temu je neverjetno obnašanje klerikalno-prvaškega profesorja Majcena. Ne samo, da je ta mož študente surovo paoval in z njimi tako ravnal, kakor se to niti v ljudski šoli ne bi smelo storiti, obnašal se je med podukom tudi tako ostudno in ima poleg tega o znanosti take pojme kakor srednjo-afričanski zamorci. Zato so dijaki 3. letnika njegovo uro zapustili in storijo so tudi še zdaj. Edina pot za šolsko oblast je, da odstrani tega nezmožnega, surovega profesorja. Naj gre v klerikalna „izobraževalna" društva podučevati, ne pa v šolo. Torej proč z njim ! Pozor! „Poskusi z umetnimi gnojili". Vsi tisti posestniki, kateri so se sklicaje na „Štajercu" priloženo knjigo o travništvu oglasili pri g. Drofenig-u za umetna gnojila, naj mu natančni naslov in zadnjo postajo takoj naznanijo. Naslov Andrej Drofeniff, pošta Podplat. Kmetski shod v sv. Marjeti ob Pesnici se je vršil 17. t. m. ob zelo dobri udeležbi. Najprve sta govorila gg. Ebrhart in Girstmayr o živinoreji in krmljenju. Glavna stvar shoda pa je bil razgovor gledé regulacije Pesnice. Sklenila se je rezolucija, v kateri se zahteva od vlade, da prične v prvi vrsti s zgradbo od občine Cirknica do gradi Gufcerihaaga. Izvolila se je deputacija, ki bode ta sWfep vladi predložila. V Brežicah je stopil v pokoj davčni upravitelj g. S. Wutt. Bil je eden voditeljev prvaštva ; zdaj, ko je davkarijo na žebelj obesil, se bode lahko s politiko pečal, kolikor mu to srce zahteva. .. Nemško šolo v Velenju so te dni otvorili. Naprej! Sejem V Ptuju. Zadnji sejem z žrebetami, konji, govedo in svinjami se je vršil izborno dne 6. t. m. Prignalo se je 193 žrebet, 326 konj, 1470 govede in 980 svinj. Cene so bile raz-merno zmerne in se je skorej 2 tretjini prignane živali prodalo. — 15. nov. se je vršil sejem z mesom, špehom in zeljem in se je pripeljalo okoli 60 zaklanih svinj. Cena svinjskega mesa je menjala po kakovosti od 110 do 114 vin. pri kili. Zelja se je pripeljalo na 140 vozovih okoli 70.000 glav. Prodalo se je 100 glav za 2 — 3 K. — Prihodnji „Katerinski" sejem, ki je letni in sejem z lesom, žrebetami, konji, govedo in svinjami se vrši 25. nov. To je največji sejem v Ptuju. Priporočamo kupcem zlasti žrebeta, ki se bodo zopet v obilnem številu prignala. Snnjski sejem se vrši 27. nov., sejem z me«om in špehom ter zeljem dne 29. nov. Železniška nesreča. Vlak je povozil v Pra-gerskem kuplerja Jos. Rudolf in ga na mestu usmrtil. Nesrečnež zapušča vdovo in 4 otrok. V Hrastniku je umrl predstojnik občine Dol, g. Franc Peklar. Bil je poštenjak in splošno priljubljen. Naj mu bode žemljica lahka! Nezahtevano zvonenje. Župnik Kostanjovec iz Kalobja je imel predzadnjo nedeljo sv. mašo v filijalni cerkvi pri sv. Jakobu. V svoji pridigi je okregal fante. Zato so fantje na stolp šli in pričeli zvoniti, tako da je moral župnik s pridigo ponehati. Čudne sadove vzgaja klerikalstvo na Štajer-kem ! Pobegnil je iz zapora v Ščavnici v Ple-trovče pnstojni Kari Ocvirk. Vlak povozil je posestnika Ferd. Ternovšek pri Ponikvi. Nesrečnež je umrl v Celju. Obstrelil se je kmetski fant Joh. Bohinc v okolici Liubna. Šel je brez karte na lov; ko je zagledal orožnika, vrgel je puško proč, ki se je razprožila in ga težko ranila. iz Koroškega. Napredna zmaga. Že decembra meseca 1906 1. se je vršila občinska volitev v Miklauz-hofu in prinesla popolno zmago naprednjakov Črnuhi so seveda kar divjali in brez vsacega resnega vzroka so vložili rekurz. Vlada je pa ta neumestni priziv odbila. Zato se je zgodila 6. t. m. volitev župana. Izvoljen je bil zopet naš posestnik Frid. Seifritz za župana. G. Sei-fritz vodi občino že skoraj četrt stoletja in vse prebivalstvo mu je hvaležno. Zato mu čestitamo za zopetno izvolitev. Se bolj pa čestitamo volilcem, ki so si izbrali tako vrlega moža za župana! „Korošec" se bode imenoval novi list, ki prične izhajati te dni v — Kranju. List je naperjen v prvi vrsti proti prvakom k la Brejc, Podgorc itd. čadno je sicer, da tičijo za tem „Korošcem" — kranjski gospodje. Za nas prave naprednjake bode ta list ravno tako nevaren in sovražen, nego ,Š Mir" ; kajti kakor ta list politične duhovščine, bode stal tudi „Korošec" vkljub svojemu i lepemu imenu na stališču s o-vraštva proti Nemcem. Leta so nas prepričala, da je vse slabo, kar pride iz Kranjskega na Koroško. Posebno slabo pa je vse, kar uresničijo prvaški advokati, ki so „narodni" vedno le v vsoj žep! Opozarjamo torej prave somišljenike napredne misli, naj se ne pustijo zaslepiti od lepega imena tega novega lista, temveč naj se držijo odločno našega lista „Štajerca", ki ostane tudi zanaprej neodvisen, napreden ter pogumen. Vemo, da se nas bode obrekovalo na vse pretege, vemo da bode „Korošec" ravno tako lagal kakor „Š-Mir", ali — Cena našemu koledarju je 60 vinarjev, s poštnino 70 vinarjev. bojimo se ne. Kajti zdrava pamet koroškega ljudstva bode vedno nad lažjo zmagovala! Torej, pozor! Nikdo naj ne razširja novi list kranjskih prvakov. Mi ostanemo resnični Korošci, to se pravi možje, ki hočejo gospodarsko zboljšanje na temelju prijateljske zveze Nemcev s Slovenci. „Zvezo nepolitičnih društev" koroških klerikalcev so ustanovili v Celovcu. Zdaj bode pač „tužni Korotan" rešen! Ali mi opozarjamo koroške kmete, delavce iu obrtnike na nevarnost, ki tiči v klerikalnih društvih. Poglejte na Štajersko, kaj so naredili črnuhi s svojimi društvi. V t. zv. „Marijinih društvih41 se je največ deklet izpridilo, v fantovskih društvih ae je največ fantov pijančevanju udalo. Iu največji pretepači ter ponočnjaki so bili vedno člani klerikalnih „izobraževalnih" društev. Klerikalizem je v svojem bistvu nasprotnik vsake prave omike, kčr hoče in mora ljudstvo le poneumiti, da uresniči zopet blažene čase temnega srednjega veka! Stariši, ne pustite Bvojih otrok v klerikalna društva, temveč vzgajajte jih raje v gospodarski izobrazbi ! Občinske volitve v Svetnivasi se bližajo in klerikalni ernuh'i že razširjajo razne laži, da bi se z njimi ohranili nadvlado in premagali na-prednjake. Da je klerikalcem vsaka * laž sveto sredstvo, je itak znano. Ti ljudje bi se tudi s strupom in bodalom borili, ko bi se sodnije ne bali. Saj so itak že iz političnega sovraštva ubijali in grobove onečaščali. Posebno jezo imajo črnuhi na g. Jos. KrasBnigga, k&r je to obče priljubljen napredni gospodar, ki se noče ukloniti farškemu nazadnjaštvu. G. Krassniggu bo n. p. v svojem „S-M ru" očitali, da je on kriv zvišanja šolskih doklad na 107 % Res pa je, da g. Krassnigg ni zastopnik Sretinske občine v šolskem svetu. Zastopnika te občine sta gg. Val. Slemič in Luka Kollich, ki pa nista bila od svetinskih, marveč od podsinskih odbornikov izvoljena. Go8p. Krassnigga pa se je spravilo iz šolskega sveta, ker je preveč sam za šolski svet pisal in hotel kot načelnik posle sam oskrbovati, da bi se troški znižali, črnuhi pa so hoteli pohvaliti in obdariti tiste možje, ki bo izvolili sedanjo občinsko predstoj-ništvo ali pa ki so vsaj pri volitvi doma ostali. Istotako ni res, da je bila prva Bkrb g. Krass-nigga, prejšno dvorazrednico v trirazrednico razširiti; pri tej stvari g. Kr. sploh nič opraviti ni imel, ker je pri temu merodajno le število otrok. Ako se je pa po postavi moralo res ustanoviti trirazrednico ob času načelstva g Kr., je to koštalo davkoplačevalce celih 48 kron za stanovanje 3. učitelja in plačilo za šolsko sobo pri Krajovcu, katero se je že več let naprej plačalo, ker je b;lo pri šoli še nekaj denarja prihranjenega. Res je tudi, da je g. Kr. vedno nasprotoval razširjenju šole. Ako bi šlo pri zidanju šole po njegovi volji, ne bilo bi koštalo posestnike več nego k večjem 10.000 K in imeli bi šolo z velikim vrtom ter gozdom. Žil, da je vse tako zavoženo po klerikalni krivdi. Trpeli bodejo to vBi posestniki, najmanje pa tisti, ki v „Š-Miru" tako grdo in jezuvitsko laže, kajti ta ne plača niti beliča doklade. S takimi lažmi bodo ljudje še preje do prepričanja prišli, da je treba pomesti s klerikalno vlado. Iu upajmo, da bodejo kmetje to že pri prihodnjih občinskih volitvah izpoznali. Junaški župnik. Na dan Vsehavetih je blagoslovil župnik občine Glajnah pri Borovljah grobove. Opazil je pri temu nekega človeka, ki ni bil baje trezen. Napodil ga je iz pokopališča in ko mož ni hotel ubogati, skočil je župnik k njemu tpr ga udaril parkrat s škropilnico (Weihwedel) po glavi, tako da se je škropilnica v kose razzletela. Zakaj vera peša? Pod konja prišel je v Malmcah lesni voznik Ed. Un8in. Nesrečnež je bil takoj mrtev in zapušča večjo družino. Zastrupila se je z lizolom služkinja Marija Oswald v Celovcu; težko ranjeno bo pripeljali v bolnico. V Krki utonila je v bližini Kraste 5 letna Ema Obman. Zadušil 8 fižolom se je otrok delavčeve žene Marija Sparovec iz Borovelj. Nesreča na pokopališču. Iz Kaplje v Rožu se nam piše: Pretekli teden je vrgel neki šolar klobuk svojega Bošolca Schrotenbacha na starem pokopališču k višku. Klobuk je obvisel na grobnem kamenju pokojnega debanta Rabitecha. Ko je dečko Schiottenbach na kamenj splezal, da bi klobuk doli vzel, odlomil se je težfci zgornji del mramorja in padel tako nesrečno na otroka, da je tega težko poškodoval. Po svetu. Krvavi dogodki. Na otoku Formoza so se uprli kitajski vojaki in umorili 63 japonskih oficirjev ter civilistov. Na Formozi gledajo Kitajci sploh sovražno na Japonce. Uospodarske. Koža domačih zajcev. 01 kuucev dobivamo prav dobro in trajno Kožuhovino, če ravnamo s kožo pravilno. Naprej pogledamo, ali je koža čista, krvave lise je treba izprati z vodo. Takoj potem pnbijemo meh na desko v zračnem prostoru, ne pri peči. Na znotraj obrneno dlako, zananjo Btran pa dobro na3olimo. Sol prepreči gnilobo. Zakaj, če začenja dlaka v koži gniti, izpade pri strojenju. Namesto soli je dober tudi galun. Kadar imamo več kož, jih oddamo fltro-jarju. Da bi strojiii sami, se ne izpiača, ker bi napravili svoje delo slabo tudi, če imamo najbolj natančen popis. Zavarujte drevesa pred zajci! Zadnja huda zima je zopet pokazala, koliko škode lahko naredi zajec na sadnih drevesih. Ne le mlada drevesa z malimi, tenkimi debli je popolnoma uničil, ampak lotil se je tudi takih dreves, ki so že imela . 10 do 12 in še več cm debela debla, če bo imela le nežno skorjo. Izgubljeni so na ta način vsi dosedanji izdatki za sajenje in oskrbo drevesa, uničeno je tudi upanje na skorajšen pridelek. V nektenh mladih nasadih je bilo zelo žalostno in sicer posebno zaradi tega vzroka, ker niso ljudje dovolj zavarovali svojih dreves proti zajcu. Pretečena zima je zopet pokazala, da ne zavarnje dovolj dosedanje mazilo, ki se dela iz ilovice, apna, govejega blata iu vode. Tudi če se doda kri, korbolinej ali kaka druga smrdljiva snov, ne zavaruje drevesa dovolj pred zajcem. Dovolj varno je drevo le tedaj, Če ga dobro in trdo ovijemo s slamo in če ga zavarujemo z varstvenimi koši. če visoka ali srednja drevesa zavežamo do krone ali vsaj blizu do nje dobro s slamo, se nam navadno ne bo treba bati, da bi jih zajec obgrizel; če pa zapade visok sneg in primanjkuje zajcem hrane, lahko za vsak slučaj pogledamo, če je zajec kje poskusil priti tuintam kteremu drevesu do kože. Male poškodbe pri obvezi se lahko tako popravijo in ékoda je na ta način zopet dobra. Kakor hitro pa izgine v spomladi sneg in lahko torej zajec drugje najde hrane, se mora Blama zopet odstraniti da lahko pride toplota in zrak do debla, če pustimo slamo črez leto na deblu, ne more drevo rasti na široko in razen tega se naselijo v slami različni škodljivci in mrčeš. Če obvežemo drevo s slamo, ga ne zavarujemo samo proti zajcu, ampak tudi, da ne pozeta skorja na deblu. Pozebe drevo najlažje na onih krajih, ki so proti jugu; ona stran se namreč pozimi ob toplejših dnevih razgreje in zato se ona stran med dnevom odgreje in otali. Ponoči je zopet mraz, ki zamori raztaljene dele skorje, ki navadno odmr-jejo, tako da se naredi s tem precejšna škoda. Torej je najboljše v marsikakem ozira, če zave-žemo drevesa s slamo. Kjer pa se nam ni treba bati, da bi drevesa pomrznila, tam je boljše, da rabimo varstvene koše, ker ti lahko ostanejo celo leto ob drevesu; s tem se torej prihrani precej dela. Razen tega varujejo koši drevo tudi pred točo. Ta je lahko pri mladih drevesih posebno nevarna, ker jih navadno poškoduje ali pa popolnoma uniči. Kdor se ne boji izdatkov, ta si naj kupi koše iz žice, ki se lahko kupijo v drevesnici gospoda V. Klenerta v Gradcu ali pri S a n t n e r j e v i tovarni za stroje v Strassgangu pri Gradcu. Skozi te koše gre toplota in zrak nemoteno, tako da se drevesa ne poškodujejo, pomehkužijo, in da jih ne obje zajec. Kmetski sadjerejec pa bo najbolje storil, če si nabavi lesene koše, ki jih lahko izdeluje v zimskih mesecih sam. Iz celih ali polovičnih trsnih koljev, mladih smrečic, ki jih dobimo, ko trebimo mlade gozde, ravnih vrbinih in lešjevih šib, nadalje iz odpadkov pri deskah, se dajo taki koši zelo ceno narediti. Materijal kratkomalo po- vežemo s pocinjeno železno žico. Posamezne palice ne smejo biti več ko 2 cm oddaljene druga od drug«; razprostrt koš mora biti najmanj 40 do 50 cm širok, da se lahko rabi tudi tedaj, če je drevo tudi malo podr&atlo. Tudi se mora paziti, da so koši vuoki vaaj 120 ccn, ker morajo imeti po določbah nove lovske postave koši to višino, če hoče posestnik zahtevat odškoduino od lovca. Sploh pa je dobro, če sežejo koši skoro do krone, da bo drevesa bolje zavarovana zoper točo in druge škod^. Listnica uredništva in uprav-ništva. Dopisniki, pozor! Nekateri pošiljajo dopise na Osebne naslove. To ni pravilno! Vsak dopis je adresirati na uredništvo „Štajerca", vsaka druga pošiljatev pa na upravništvo. Za osebno naslovljena pisma ne more uredništvo jamčiti! — Zg. Radgona: Prihodnjič vse! Pozdrav! — Sv. Bolfeng : Prihodnjič! Hvala! -Ribnica: Zakaj se ne podpišete? Mi poznamo razmere in vemo, kako daleč smemo iti. Povejte nam svoje ime. Pozdrav ! —____ Loterijske številke. Gradec, dne 16. novembra: 21, 20 66,35,17. Trat, dne 9 novembra : 72, 90, 6, 32.J8. Kašljajoče opozarjamo na inzerat glede Thymorael Scillae, ki je od zdravnikov dostikrat priporočani, splošno znani preparat. Trgovino Johann Koss v Celju na kolodvorskem prostora nam priporoča vsakdo, ki jo je le enkrat obiskal. Tam se dobi po izredno nizkih cenah prav lepo blago, robce, strikane stvari, potrebščine za neveste, gotove obleke, bluze, srajce, otroSke vozičke, nagrobne vence itd. Tudi mi priporočamo to pošteno firmo! Promet razpošiljalne trgovine zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni Človek niti pojma. Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in muštru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numeriran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih registrov. Numeriranje gre v milijone in tako se lahko predstavljamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša HanM Konrad vslužbuje zdaj 200 oseb; o njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanus Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Za postno kahinjo. V novejšem času se rabi kokosove orehe pri pripravi rib in močDatih jedi. V to je „Geres-jedilna mast" edino najboljša, ker se izpreša v Ustju v lastnem fcavodu iz svežih, na solncu posušenih kokosovih orehov in je obvarovana, pred vsako živalsko mastjo. Priporočamo vsem prijateljem posU nih jedil fino „Ceres-jedilno mast '. Krofi s ,.Ceres-jedilno mast" so imenitno okusni in najlažje prebavljivi. Dviganje živinoreje je nemogoče brez krme, ki ima dovolj živeža. Da se lako pridobi, treba je gnojiti travnike in paše ter polja za krmo in plodove. Gnojenje s samim hlevskim gnojem in gnojnico ne zadostuje, ker jima primanjkuje fosforjeve kisline; morata se mešati z Tomaževo moko. V mnogih slučajih se pa poleg Tomaževe moke tudi kajnit gnoji, kar je priporočljivo zlasti pri slabem hlevskem gnojenju. oooooooooooooooooooo ali ne držite tadi ■jedilno! mast _____ (iz ko¡tojo/¡n orehovj za rnjboljšo stvar? To ni samo nijfi-nejša in naičistejša. tem reč tudi najcenejša m izdatnejša mast, kar sc jih kupi. Napravite le en poizkus! Ne bode vas grevalo! oooooooooooooooooooo Koledar se pošlje proti naprej-plačilu ali povzetju. Rpgistrovane „Adler-Roskopf" ure ijo edino pri moji tvrdki in jih ne «me nobene droga firma ti. Zlasti pripravne za uradnike, orožnike, kmete, finančne liške uslužbence kakor sploh za vsakogar, ki potrebuje dobro, natanko idočo uro. Fina original ,.Adler-Ro*kopf"-Anker-reraontwir-ura z masivnim, pozlačenim, antimagnetičnim. z peresom zavarovauim anker-ko-iesjem, tekoča v kamenju, prava emajlna cifernica, masivno, pravo pokrovje iz nikelna z varstveno plombo in šarnirnim pokrovom, ovalbUgel, okinčani, pozlačeni kazalci, najtančneje regulirana K 7*— Ista s f ekundnim kazalcem K 8"— Z dvojnim mantelinom brez sek. kazalca K 10*50 Z dvojnim man-teljnom in sek. kaz. K 11 50. V pravem srebrnem pokrovju odprta brez sek. kazalca K 13 50 Ista s sek. kazalcem K 14 50 Ista, dvojni mantelj brez sek. kaz K 17 50. Ista, dvojni mantel in sekundni kaz. K 1850. rcako uro 3 letna pismena garancija. Ni rizike ! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali naprej pošiljUvi denarja prva iabrika nr v Br'rixu miis Konrade, k. dv.lif. vBruxušt.876.Oeško- povan s c. k. avst. drž. orlom. 7. zlatimi in srebrnimi razstav-limedajlami. Ustanovljena 1887. Export v vse dele sveta. Moj b obsega 200 strani in 3000 sl»k in se pošlje vsakomur zastonj in franko. m Vzdržanje zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in urejevanju prebavi jen ja ter odstranjenju neprijetnega za-mašenja (Stuhlverstopfung. Dobro, iz zdravilnih ze-lenjav pripravljeno, apetit in prebavljenju, pospešujoče sredstvo, ki odstrani znane posledice nezmernosti, napačne di-jete, prehlajenje, zamaSenje, sestava preobilne kisline n. p. ,Sodbrennenu, napenjanje itd. in krčne bolečine odstrani in zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Svarilo! zavitka nosijo po--' stavno deponirano varstveno marko. Glavni depot: Apoteka B. FRAGNER, C. kr. dvorni liferant ,,zum schwarzen Adler" PRAGA, Kleinselte 203 kol Nerudao«u. gSC Po*tna poSiljatev vsak dan. I eela Ktfklenica 2 K, l/t stekl. I K. Po pošti proti naprej krom »«»Siljaivi K 150 se 1 malo steklenico, K 2'80 t T pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki, K 8'— ¡j 4 velike, K 22 — 14 velikih steklenic franko M vseh stacionov Avstro-O^rske pošilja. Depoti \ 'i v a!x>t*»kah avstrijskih. Ne pozabite i nakup om vseh vrst ur. kakor žepnih, stenskih, budilnih, pen-ifcih ur , ur kukavic itd. zahtevati moj glavni cenik, ki obsega 3000 slik in ga dobite zastonj in franko. Kron i r / OA Nikel-remontoarura.....3 — AY 6*oU Zistem Roskof-p»tent-ura . . . 4 — Z dvojnim manieljnom . . . 6-80 Reireotoar-ur» črno jeklo odprto 4*— Sv carska zist. Roskopf patent-ura 5 — Reg. Adler Roskopfrementoar ura 7 — Prava srebrna rementoar - ura „Gloria-kolesje".....8.40 Kovinsaa tula remontoar - ura d/ojni mantej .....10.5 Prava srebrna rtm^ntoar- ura zisL Roskopf-patent . . 11— Z dvojnim manteljnom . . . 13 50 Konkurenčni budilnica (Wecker) 2 90 Budilnica z 2 zvonoma .... 3'80 Adler-Roskopf-Alarm-budilnica r eg. ir ark a.......3 80 Budilnica z slolpovim zvenenjem 6-60 Svarcwaldovka.......2-80 Ura kukavica........2-5o Ura na pendelj.......8 5o Za vsako uro strogo reelna 3 letna pismena garancija. "98 Ni rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja po povzetju ali denar naprej htt Hanns Konrad Bruxu PUJÉ nakupom | si oglejte® novo veliko trgovino od Johann-a Koss \ Celju na kolodvorskem prostoru kjer ee dobiva najugodnejše lipo frišno zimsko blago za moške in ženske, tudi gotove obleke, lepi štrikani in svilni robci zelo po ceni. 672 Ure budiinice s cifemico, ki sveti m || Z 1 zvoncem nav. ... K 2*40 Z 2 zvoneoma.....„ 3 — Z cifemico, ki sveti . . „ 3-20 Marka J. Prima .... „ 4'— Z-lezniška budilnica . . „ 5 — Budilnica s stolpovim zvo- nenjem iSchlagwerk). „ 6'— Badiln:ca z mnziko . . „ 10*— 3 leta pismene garancije. Denar nazaj, ako ne do pade. Pošlje po povzetju 700 Max Bohnel KS&U«. 27. Zahtevajte moj cenik z nad 5000 pod. Zastonj in franko. Pozor ! Čitaj! Pozor! Slavonska biljevina Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem ka-taru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspeh siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: P. Jurisiča, 577 lekarnarja v Pakracu št. 200 (Slavonija.) 2 pridni „politirki" £ 1 „bigarja" za tovarno stolcev; se 0 sprejmejo pri dobri plači in brezplač- Q 9 mm stanovanju. Kje pove upravništvo A „š raierca. Postrežba natančna m uma. S >*r s Vsaki dan sveže: Povojene klobase Povoj ene šunke Braunschweiger klobase Safalade in vsake vrste dru-zega povoj enega blaga pn M. Lnttenberger-ju mesar in prek^jevaleo v Ptuju. Postrežoa natančna in urna. V "■" Želim kupiti Blago iz zlata, srebra in Kina-srebra are in optične predmeti, se posebno in čudovito po ceni kupi samo pri M. Gspaltl Trgovina z zlatom in optičnim blagem v WegschaiderjeTi hiši t Ptuju. - Avenarius ♦ Karbolineum najbolji lik za les. Za več kakor 30 let izvrstno izkazan Tovarna za Karboline R. Avenarius AMSTETTEN Sp. Avstrija. Kopi se v trgovinah: V. Leposcha v Ptuju, Otmar Diermayr v Ormužu, Gustav Stiger v Celju. Fran« Schonlieb puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. izdelovatelj umetnih pušk, izkušen v c. k. arzenelu, prevzame tudi popravila. Priporoča posebno puške na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9-3 in 81 mm. Mnogo ilustrovani cenik _ Absolvent c. kr. stro- kovne šole za puškar-sko industrijo. 70 korakov s cevi na Šrotom št. 03 7 treferjev napravilo. — C. k. direkcija poizkušnega za. se dobi brezplačno! Uradna šajba štev. 200: iz puške št. 161007, kal. 16 se je z enim strelom iz leve voda za ročno strelno orožje v Borovljah na Koroškem. Iznajditelj in edino opravičeni izdelovatelj „Schonliebove-alianc-borunge" z najboljšimi in najnatančnejšimi streli sedanjosti do 100 korakov z dobrim „durchšlagom" (glej sliko strela!) Moja Alianc- borunga" strelja s črnim in brezdimnim smodnikom brez-dvomno najzanesljiveje in najbolj ojstro ter presega najboljše angleške, amerikanske in drug-i „borunge". "Zato vporablja vsak razumen lovec to „Schonlieb-Alianc-borungo". Vsaka slaba puška se naredi z mojo „borungo" ped garancijo dobro streljajoča. Cena zato K 10 —. Vsak dan dobivam ?ahvalna pisma. Atelier za izdelovanje najfinejših lovskih pušk sedanjosti, ki so pač prve vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih -----„alianc4' puškah ===== vseh zistemov z mojo „Schonlieb-alianc-borungo" ki presegajo vse druge fabrikate inozemstva in domačije. „Blagorodni g. F. Schonlieb! Z poslano puško kal. št. 16 z borungo sem izredno zadovo^en; na 100 korakov sem dosegel krasue uspehe; Vaša borunga je najboljša in presega angleško. S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžener v Suczo\vi. Ako ne dopade, vzamem puške nazaj! Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj! • 775 malo posestvo v vretnosti 20 do 2500 goldinarjev blizo Račjega Polskave ali Cirkovške fare. Ponudbe sprejme upravništvo Štajerca. 777 iči (Plahte) po fl. 1*30 za pojstlje iz domačega platna se dobivajo samo v novi veliki trgovini Johann-a Koss v Celju na kolodvorskem prostoru. „Columbia=kitara=citra" igra vsakdo takoj brez poduka, prinese veselje v vsako družino. Te citre „Columbia" so 49 X cm velike imajo 41 strun, 5 akordnih skupin in se igra od vsakogar s podloženimi notami. Več kot 100000 se že rabi. Se dobi edino direktno od moje firme. Cene: komolet s šolo in vsem K 11-—. Note komad 20 h. Akordne c tre vsake vrste K 3 50, 4'—, 6-—, 7'—, 8'— in naprej. Ni risike! Izmejava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju in k. dv. lif. Hanns Konrad, razp. hiša glasbenih potrebščin p BrÜXU itCO, $76, (Češko). Glavni cenik z nad 3000 pod-bami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 741 Oskrbnik (Wirtachafter) oženjen, se sprejme za graščino Turu pri Velenju. Ponudbe s prepisi spričeval naj se pošljejo na vodstvo rudnika v Velenju ali pa v Gradec, Lindweg 33. 780 Štev. 24. Edina prodaja Herkules-žepne ure v lepem ohišju z dobro idočim kolesjem, sekundnim kazalcem, se sveti po noči fl 150. Ako ne dopade, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem zastonj in franko pemski ilustr. katalog čez ure in blago iz zlata, srebra, kina-srebra, dele ur, vse vrsti orodij in glazbeno blago. F. Pamm, Krakova, Zielonag 133. (Galicija.) Pozor!!! 778 Za gnojenje polja in travnikov se dobi pri meni Tomaževa žlindra in kajnit kakor kalijeva sol. Naročila se natanko izpolnujejo Kari Kasper, c. k. zaloga smodnika v Ptuju. Razširjajte kmeti naš koledar* JjL Ne kupite nobene ure predno niste čitali moj cenik. Dobit« : 14 kar zlati prstani . K 4-— lH Ure na pcndelj 70 cm. ,, 7-— Nikel-RoskopI tire. . . K 3"— /. etolpovira zvon. . . 10-— m Vj Srebrn« lloikupf-ure . . ,, 6"— Z muziko......„ 12-— i Z dvojnim mantoljnom . 8'— Ure- ukavico . . . . „ 5-— 1 « 1| S3 »rebrnimi mantoljni ,, 10'— Ure za kuhinj 8 d. gr. 8'— A Plo;ne jeklene ure . . . ,, 7'— Budilnice. 1 zvon . . ,, 2'40 F5-]! Prava „Ornega1'. . . . „ 17-— Z dvojnim zvoncem . „ 8-— jj Srebrno pane, r verižico .„ 2-— Z cilernico, ki sveti „ 3 26 ^Vgi jI 14 kar. zlate ure .... „ 19'— B ¡dilnieft s stolpovim AVt| 14 kar. zlate verižice . ,,20-— zvon..in „S hlagwerk'1 8-— (v vm 8 'cla P'8mene garau^ie. Dena- nazaj, ako ne dopade* i'.! Pošlje po povzetju Zaloga ur in blaga iz zlata ^ Max Bobnel, Dun j IV. Margaretenstrasse 27. sodnjsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 6000 podobami zastonj in IrauKo. 701 Zene!! Ako trpite Da vstavljenju krvi (Blutstockung) itd., peten Site na P. zirvas Ka! k. 357 Köln am Rhein 1 Par pisrriov izmed stoterimi: — Gospa B. v W. piSe: ,L hvala; vaše sredstvo pomaga že po 5 dneh". Gospa L. v M. p „Priporočala bodem vaše sredstvo vsakemu in ga vedno imel — Arhitekt S. v M. piše: „Za izvrstno in hitro postrežbo moji ženi se vam zahvaljujem. Že oo 3 dnevni rabi se je po« vpliv popolnoma in vse se je zgodilo brez bolečin". Ako pošljete I marko (tudi v znamkah) pošljem knjigo, Störungen der Periode" 1 od dr. med. Lewis. Prošpeiti za>t: Porto za nazaj prosim. katerega žeDa bi Bvinjarice delo namestovala se sprejme v graščini Dornava, poŠta MoSkajnce. ( ¡9C Proda se posestvo, obstoječe iz lepe velike hiše (MeyerhoQ v Ciglencah fara sv. Martin pod Vurmbergom okraj Mafibor. pri veliki cesti. Večina posestva so njive, veliki sadonosnik in gozd, vse v prav dobrem stanu in se lahko redi 8 glav goveje, živine kakor do 20 svinj. Več pove lastnik Vincenz Bezjak. 785 Žagmojster v vseh strokah in na vsake vrste žag izurjen, zanesljiv in trezen želi svojo dosedajno službo takoj ali ob novem letu spremeniti; posebno všeč s stanovanjem in stalnim delom. Naslov p......K 4 80 Športna budilnica . K 5 50 Ki se sveti ponoči . K 6— 3 leta pisn.eno garancijo ! Ako nedopade, dinar nazaj! Pošlje po povzetju prva fabrika ur v Brüxu HANNS KONRAD c. Ink. dvor. lifBrüx. št876. Zahtevajte moj glavni cenik, ki imä čez 3000 si.k zastonj in poštnine prosto. 693 Redka prilika! Proda se vinogradno posestvo blizo Celja, obstoječe iz IVa orala vinograda; 2 orala gozda; prešnim poslopjem; govednim hlevom, vili ednaki hiši z gostilno in pripravno kletjo i t. d. Posestvo leži na jako lepem mestu in ima krasni razgled po celi Savinski dolini. Plačilni pogoji jako ugodni, ker lahko celi posojilnicni denar obleži. Na-tančneja pojasnila da Marija Svettl, posestnica,Spodnjo 798 Hudinja pri Celju. • za vinogradno posestvo blizo Maribora se sprejme. Zahteva se 6 pomožnih treznih, pridnih in poštenih oseb. Pogoji jako ugodni. Nastop začetek februarja. Ponudbe naj se pošljejo v Maribor, Weinbaugasse št. 116. Novi veliki sejmi z žrebetami (Fohlenmärkte) v večjem mestu se takoj proda. Kje? pvove upravništvo ,, Štajerca" = v Ptuju z 25. novembra NB, Žrebeta, ki se pripeljejo na te sejme, kakor tudi kobile-matere, so proste mit-niške pristojbine in štantnine (Standrecht u. Mautgebiihr). na posojila ikosti po 4 do 5% inemu listu z ali brez jamstvo, plača se v i obrokih v t—10 let. sredovalnih pristoibin. na realitete po 3V,°/c 60 let. največje svote ; „Lepa .večja fioanciranja. inela".*«1 diskretno se vse izvrši prš Administrac'ja >kazal Jorgen Courier" ahpešta, Hauptpostfah Ko ^ .Die-istonj. 590 za nazaj se prosi. Več lepih hrastov tudi za sodarski posel sposobne proda takoj Johan Mini h, posestnik v Karčovini pri Vnrbergu pri katerem se cena izve. 800 Krojaški učenec se takoj sprejme na 4 letno učenje z celo oskrbo pri Jakob Skaza, krojaški mojster v Slov. Bistrici oooooooooooooooo ezeno! Svetovni čudež! Nedoseženo! 600 komadov samo gold. 1.95 0 pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 3 leta ga-, 1 moderna židana kravata za gospode, 3 kom. fini robci, 1 prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitura za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom iz orient mod. okrasek za dane s pat. zaključkom, 2 eleg. zapest-darae, 1 par ošesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno toaletno 1 usnjato denarnico, 1 par manšetnih gumb, 3« Doubl-pateut zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši raz-sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost pri mladih in starih, tičen navod za ljuhavna pisma gospodov in dam, 20 ko metov, in še 300 predmetov, potrebnih v hiši. Vse sku-), ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. Pcšilja se tju ali ako se pošlje dinar naprej po dunajski razponi trgovini P, Lust, Krakova 41. — NB. Denar nazaj za stvari, ki ne dopadejo. 804 OOOOOOOOOQOOOQOO XXXXXXXXXXXXXXXXX Kdor hoče JJ solidno, g pošteno, jj po nizki ceni x kupiti, ta naj pride v našo trgovino X =i maniMtQrnim blagom= in prepričal se bo o reelnosti našega podjetja. Zahtevajte pismeno vzorce (muštre) vsega blaga. F. L. Slavvitsch & Heller velika zaloga platnenega in suknjenega blaga --v Ptuju. - :x XXXXXXXXXXXXXXX Zahtevajte zastonj moj veliki ceni x mojih najfinejših in natančno idočih ur, sre-________bernine m zlatnine. ¿rv'3i Dokaz da r. imam res lino in debro blago, je to da imam odjemalce, iz vseh dežel in giavnih mest. Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči, tel are od......180 i Nedopadeno blago se lahko .......zmenja, ali dam celo vsoto tV ženska......3 50 k. ank. rem.....4 50 nazaJ- budilke......1-50 Razpošilja po poštnem gke ure . . . 150 naproj. j povzetju ilna delavnica za najtežejša popravila ur, zlatnine in optik Th. Fehrenbach največja fabrička zaloga ur Maribor 96. X 1MBB Sprejme se ^"Sg® K X X « »ž.njen * X X X rudniški kantiner lekaj kavcije in dobrimi referencami. Z gojilnico je združena trafika in kuharija za rudarje. Več se iz V 6 pri rudniškem vodstvu v Vinici pri Ormužu. 788 TTra z -verižico samo 2 K. rijska eksportna hišaje nakupila velik« m m razpošilja: eno prekrasno, pozlačeno 3€ m itančno idočo anker-uro z lepo verižico sane i K »nem se pismeno tri leta jamči. Po poH— «roetju razpošilja prnsko-šleiijska eksporioa Ufts i H »tac F. Windisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za aemgajajoč«* se ctaar mw. Hiša v Mariboru na živahnem prostoru z sadnim in zelenjavskim vrtom se proda za 20.000 goldinarjev. Naplačati je treba samo 5000 goldinarjev, drugo se intabulira. — Hiša vrže 1500 goldinarjev najemnine na leto. Več pove »Štajerc.« 796 šmmmmm&mmmmmm Ilazpro daj a. Namenjen že k Božičnim praznikom moj krojaški obrt v Ptuju, cerkvena ulica (Kirchgasse) opustiti, razprodam celo zalogo narejene obleke kakor tudi 2 šivalna stroja v dobrem stanu po znižanih cenah. Martin Kaisersberger 794 krojač v Ptuju Kirchgasse. Domača pijača a**«?«»» s „Mostin" da »vrstno pijačo in jc je najboljše nadomestilo u pristni sadni mo&t DMo*fcin" je sestavina naravnih substanc » valed tega neškodljiv ter vpliva ta pi-na človeka oživljajoče in pospešit je prebavo. $00 I. te pijače narejene i „Mostin* stane 4 fi. 88 kr. „Mostin" m dobi pri Jan©*u »sek, špecerijska trgovina, Maribor, Korodka ■lica 20. ¿a Wenzel Schramm taWtvatelj *la*l»Miih ini"tri*e*4ov (Hisik-Iirtmueite), Mdnjitkl zaprisežen zve4e**e v Oelfii, Grazerstrasse 14. Najboljši in najoenejši nakup vsakovrstnih godbenih instrumentov. Najfinejše italijanske strune (glasu ob-st^jočr. i d čiste na kvinte; Gosle za solerje od 5 K 60 v naprej; Gltare po K 7-10 nap. Citre za koncert od 15 K naprej; Fino izdelane gosle od 15 K naprej; Najfinejše gosle za koncert kakor tudi stare Italijanske Instrumente se zmiraj dobijo pri .rem. Lo«e od 1 K 20 napr. škatle za gosle od 6 K naprej. Dunajske harmonike na dvojni glas z 19— %'t tintami 6 ha-ami od 26 K ua;-rej. Fliigeihorne In trompete od ffS ^ naprej. Prave francoske loko do najfiuejšega i/Helovanja. otrtfne zti citre s zdrgo itd. so zmiraj v zalogi. Postrežba natan-in urna in se tudi popravljanje vsakovrstnih inštrumentov prevzame. 488 . *oton<7-*f,Yii i>fro/:fi, ufHlb.instr-itiH+nti it*. fint-ne.hurnumik* Božična premija! Zastonj! 697 Cisto zastonj brez vsacega plačila! dobi vsak čitatelj tega lista železniško budilnico, ki sveti, ali pa Roskopf-uro z verižico, ako vpcšlje ta inzerat in ako je naročil v Času od 1. okt. do 1. decembra blaga v vrednosti 40 K. Zahtevajte torej takoj moj nov katalog s 5000 slikami zastonj in poštnine prosto glede blaga iz zlata in srebra in ur MAX B0HNEL, Dunaj, IV., Margaretenstr. 27. najcenejše, že desetletja priznano najbolje fos-forsko-kis!o gnojilo na travnikih, pašah in poljeh za krmo. zvi«a pridelke na dvojno in trojno množino in zboljša kakovost. Tomaževa moka ima glede pomladne setve visoki vpliv, ako se zdaj na gredo potres. = Svarilo pred manjvrednim blagom 1 = Fabrika Tomaževih fosfatov Z. Z. O. J. BERLIN W. Dobi se v znanih prodajalnah. 795 _ Priznano n mašine za sejanje nevo zboljšani A O D I I/ H I A« zistem Schubrad H™ U n I IV U U n Jekleni plugi, brane, volene IvdlašlanLe za ikzošz^jo za travo, deteljo, žitje. Obračevalci mrve, grablje za žetev. Preše za mrvo in slame. Preše za vino in sadje. Hidravtične preše. Mlini za grozdje, „rehler" za grozdje. Mlini za sadje, brizgalne za trte in rastline. Aparati za sušenje sadja in ZHZZZ zelenjave. ZZZZZZ Katalogi z slikani zastonj. „6opel-WerkeM za živino; milni za čiščenje žitja, triierlifrebler za koruzo. MAŠINE za REZANJE KRME, Patent Rolen-Ring-schlager) gre najlojže. REZ za repo In ..šrot1. Aparat za opa-ranje krme, peči s štedilnipi kotlom, PUMPE za gnojnico, ki se ZZ^ ^tljo In vse druge poljedlske mašine. 1 izdelujejo in predajajo v na novejši, edlikevanl konstrukciji DUNAJ 2|l Taborstrasse Ns 71. medalj aflii itd. 1050 delavcev. ^ Iš6e se zastopnike in razprodajalce. 0Wti PH. MAYFARTH & Co. fabrike P^eiskih mašln, rm IWI#11 r H" 1 " « vlivanje železa, kladiva na para Etablirano 1872. Odlikovana z čez 590 zlatimi srebrnimi C 96 Zakaj? gre T»e v ta novo veliko trgovino Johann-a Koss v Celju ca kolodvorskem prostoru? ! Kjer t»m se dobi Saj s. človek le poželi O Blago je čisto frišno g In cene zelo nizke. Otrokom in odrašenim g ki kasljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Gbymomel Scillae kot sredstvo, ki odstrani sline, krčni kašelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali že svojo izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Thymomel Scillae pri oslovskem kašlju in drugimi vrstami KrČnega kašija. Mt* Prosimo vprašajte zdravnika. "Sta 1 steklenica 2*20 H. Po poŠti franko pri naprej-plačilu 2*90 K-3 steklenica pri naprej-pla« ilu 7*— H» 10 steklenic 20*— H. Izdelovalec in glavni zalogatelj B. Fragner, apotekar c. k. dvorni lifcrant Praga-III, Nr. 203. 0 0 So dobi v vseh apotekah. Cd G Pazite na ime preparata izdelovalca in na oarstoeno znamko. Y ptujskem mestnem sopa nein kopališču se dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po sled* čih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan d I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak prazni Ob V«ll uri predpoidan za 60 vin.; (30 kočarjev.) Vodstvo ptujskeg;? mestnega kopališča (Pettauv Badeanstalt). Pekovski uceiiec se sprejme v Schmid-ovi pekarni, Postgasse 6, Maribor. 770 Iščem v dobri okolici • trgovino v najem • PoDudbe Daj Be pošlejo na Franz Skoberne v Lavamiindu, Koroško. Najlepši okrasek za vsako sobo je moja dobro Idoča Jockele ura lepo šniclano ohištvo, zaneslijivo dobro kolesje. 3 letna pismena garancija, beli. im. koSčeni kazalci in ciframi, 18 cm. visoka, kompletna, zlato-bronclrani oteži (gevichti), izredno cena, samo K 2 80. Vsako leto se razpošlje od mene več kot 50 000 ur v najboljšo zadovoljnost p. t. kupcev. To v Avstriji edino stoječe število je najboljši dokaz o solldno8ti moje trgovine. Vsaka, tudi najmanjša naročba, se najsolidneje efektuira Razpošilja po povzetju I. fabrika ur v Briixu ITonnc Ifntirod c. in k. dvorni liferant v lldllllb IUJ111 dU, Bruxu št. 876 (Češko). Bogato ilustrovani glavni ceniki z nad 3000 podobami se pošljejo na zahtevo zastonj in brezplačno. 692 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena j« nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj razlaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spahati i. t. d. 58 Razpošiljatev solidnih čeških ZHZH glazbenih inštrumentov po najnižjih iabričnih cenah. 691 Wravo.t na viru kupli najbolje. G,asom mojih ^^ nima naročitelj rizike, ker je izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Šolarske gosle, brez loka že za K 4'80, 5 50, 6—, 6-80, 7-60, 8 60, 9 60, 11—, 12 60; koncertne violine, K 14 —, 17 —, 20-50, 24.— ; orhesterake violine, močne v tonu K 28 —, 32 —, 36 —, 40 — ; Solo-violine, K 50 -, 60 —, 80 —, 120 —, 160 -; loki za violine po K —-80, 1—. 1-40, 1-80, 2 —, 240, 2 80, 3-80 naprej. Pikolo in flavte v solidni izpeljavi od K — 90, 180, 2 50. 3-60, 4 80 naprej. Klarineti najboljše vrste po K 9 —, 11-—, 12-—, 14 — in naprej. PoSlje po povzetju ali denar naprej e.k.dvorni razpošilna hiša za D "... štev. 876. M\ m lieferant glazbene potrebščine iSkoJ. Bogato ilustrovani glavni cenik z več nego 3000 podobami dobi vsakdo po zahtevi zastonj in franko. Najstarejša tv?dka za špedir&nje , potnikov z= t J T 8ASEL (Švica) Centraibahnplatz št. 9 »prejme potnike za linijo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-hrodov redno vsako soboto. — Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. 478 zy Primerna božična darila za dečke! Male cene mašine na para za kurjavo s špiritom, stoječe? z mesiogovim cilindrom, šrav-bo za vodo, 21 cm visoka, kompletna s Spiritno lamoo v kartonu K P50. Večje in Cnejše mašine po K 2 80, 3 80, 4 -, 6'—, 7 —, 9 60 in naprej se vidi v mojem katalogu. Laterna magika črno lakirana, z niklastim objektivom in 3 opt. linje, lampe na petrolej komplet z 6 slikami 3 cm široka K 4"— J2 n s»/, „ „ „6'fiO „12 „ 4 „ „ „7-50 „12 . 5 , „ „il-oO Vozički za otroke se dobivajo po ceni in sicer: I prve sorte po.....fl. 6-— droge „ „...... 7-— tretje „ „....... 8 — četrte „ „.....„ 9'- pete „ „...... 10-— Za finejše sorte se pošilja posebni cenik od nove velike trgovine Johann-a Koss v Celju 674 aa kolodvorskem prostoru. Jajca kupuje po najvišji ceni And. Suppanz, nakupovalne jajc v Ptnju, Ros&raanova hiča (blizo posojilnice) in v Središču'(Dečkova hiša). Železniška Roskopf 7 K Moja originalna „Železniška Roskopf'4 anker-re-l roontoir ura ima 32 urno, s steklom krito kolesje v rusinovih kamenjih, cifernica iz emajla, zaprt in proti prahu, pravo niklasto pokrovje, Samimi pokrov, patentni „aufzug" za urno perii, s katerim je strganje nemogoče. Vsaka ura ima kompasovo reguliranje in gre na minuto natanko pri vsacem vremenu, Prodali smo c. k. državnim železnicam že nad 10.000 komadov v polno zadovoljstvo. Brez sekundnega kazalca .... komad K 7 — Z sekundnim kazalcem..... „ K 8 — 3 leta pismene parancije. Pi Silja po povzetju Max Bohnel, Dunaj Margaretenstrasse 27. Sodnijsko zapriseženi strokovnjak in ocenjevalec. Zahtevajte cenik s 5000 podobami, zastonj in franko. 698 SUKNO humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za:'jesenske in zimske obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna v Humpolci. Zorci brezplačno. Tovarniška cena. 622 Naravnost dobite od c. in kr. dvornega liferanta razpoSilna hiša Brüx 876, Koeato ilustrovani Klavni ceniš z 3000 slikami po 7.ahlevi vsakomur »>'.(«J in poštnine piosto. (ČeSkoj Brata Slawitsdi v Ptuju 106 priporočata izvrstne šivalne stroje (Nähmaschinen) po sledeči ceni: Singer A 70 K - h Singer Medium90 „ — , _____ _ Singer Titanial20 „ — , Ringach ifchen ........140 „ — , Ringschifchen za krojače . . . .180 „ — ^ Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 n — * Howe C za krojačo in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . .180 „ — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene ho nižj« kakor povsod i in se po pogodbi pkčuje tudi lahko m obroke (rate). Cenik bre* plačno. 108 Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nt go 30 let, se mi je posrečilo izrajti naj! sredstvo za rast las in proti izpadanju — KAPIL0R št. JU Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-haj in vsako kožno bol< na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER J U RIŠI C lekarnar v Pakracu štev. 200 v Slavoniji. OWa*tT«ao varovano! Allein echter Balsin tm trn httu wHpfeft» št» A. Thierry laPrtr»& WfafcttiattoNtraa Vsako ponarejanj« kaono! Edino pristen je Thierry]ev balsam z zeleno varstveno znamko z dobo. 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali velika specijalna stekleniea s patentnim zaklopom K 6'—. Thierryjevo oentifolijsko mazilo za vse Se za tako stare rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K S'60. Pošilja i e samo po povzetju ali denar naprej. Te dve domači zdravili ste kot ul- koljii aploinoziaii in itarnUni, Naslavlja naj se na lekarnarja A. Thierry v Pregradi Zaloga po skoro vseh lekarnah. KnjiŠ-ioe s tisoči lzrrnih zahvalnih piiem za« atonj in poštnine pro«to. elika zaloga oblek za moške in ženske, za otroke vsake starosti. — Zimske ženske jopce (Uberjacken) po fl. 5"—, 6—, 7—, 8;—, 9—, 10—se kupi najugodneje v novi veliki trgovini Johann-a Koss y Celju na kolodvorskem prostora. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart 673 Tisak: W. Blanke v Ptuju.