Kamniš iObčan Št. 10 Zbor občanov KS Kamnik - Center PROMET V MESTU UREDITI CELOVITO Za zbor občanov v KS Kamnik Center, ki ga je na pobudo sveta krajevne skupnosti 14. maja sklical župan Tone Smolnikar, lahko rečemo, da so udeleženci dali vrsto predlogov in pobud o tem, kako naj bi končno uredili promet v mestu Kamniku. Čeprav je bilo pričakovati, da bodo mnenja različna, so vendarle največ odobravanja doživeli tisti udeleženci zbora (v razstavišču Veronika se jih je zbralo okrog sto), ki so predlagali, da je treba kamniški mestni promet urediti celovito in ne po delih. Da zdaj zapremo Šutno in s tem obremenimo druge ulice ali pa obratno, nikakor ni trajna reši- tev, čeprav so tudi soglašali z ugotovitvami stanovalcev Maistrove, Japljeve, da sedanji zgoščen promet, posebno ob konicah, povzroča prebivalcem velike težave. Slišati je bilo predloge, da bi morali v mestu več storiti za spoštovanje znakov, ki urejajo promet. Vsekakor Trg svobode in Japljeva ulica nista namenjeni tranzitnemu prometu, kot se to dogaja sedaj zlasti po koncu delovnega časa. Prav zaradi tega je bila zgrajena obvoznica. Vendar se mnogi vozniki, zlasti tisti, ki se vozijo na delo iz Godiča, Stranj in Črne, raje izognejo semaforjem. Več na 2. strani. Čeprav so občani KS Kamnik - Center do kraja napolnili dvorano razstavišča Veronika, je bil zbor občanov na začetku komaj sklepčen, ko bi moral sprejemati sklepe, pa je postal nesklepčen. FRANC SVETE1J Z včerajšnje 28. seje občinskega sveta Svetniki odložili odločanje o novih cenah ravnanja z odpadki Med trinajstimi točkami dnevnega reda včerajšnje 28. seje občinskega sveta, ki jo je sklical in vodil lupan Tone Smolnikar, so osrednje mesto zavzemale občinske finance in premoženje občine. Svetniki so namreč obravnavali in po skrajšanem postopku sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 2001, premoženjsko bilanco občine Kamnik na dan 31. 12. 2001 in odlok o rebalansu proračuna občine Kamnik za leto 2002. Precej razprave je spodbudil tudi program ravnanja z odpadki in nove (višje) cene za odvoz odpadkov, ki naj bi začele veljati 1. junija 2002. Svetniki s predlogom novih cen za ravnanje z odpadki niso bili zadovoljni, zato so razpravo prekinili in bodo o tem sklepali prihodnjič. Na začetku seje so svetniki obravnavali predlog sklepa o podpori prizadevanjem za ustanovitev višje strokovne šole za komercialno poslovanje v Kamniku, s katerim so na predlog Ivana Pristov-nika, direktorja občinske uprave, razširili predlagani dnevni red in po obrazložitvi Tatjane Novak, ravnateljice SES v Kamniku, pred- logu dali soglasno podporo. Pričakujejo, da bodo tako podporo po soglasjih vseh županov dali tudi ostali občinski sveti v »podjetni regiji«. Po podatkih iz zaključnega računa občinskega proračuna za leto 2001 so znašali prihodki občine skupaj s prihodki krajevnih skupnosti v lanskem letu 2602 mi- POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER Domžale, tel.: 01 56 27 100 lijona SIT, kar pomeni da so bili glede na plan realizirani s 95,2%. Kar 60% denarja se je nateklo iz naslova davkov, prispevkov in taks. Iz državnega proračuna je občina lani prejela okrog 610 milijonov SIT. Lanski odhodki občinskega proračuna so bili manjši od predvidenih (84,3%) in so znašali 2593 milijonov SIT. Po vsebini izdatkov je bilo največ denarja namenjenega izobraževanju (26%), za stanovanjsko dejavnost in prostorski razvoj je bilo porabljenih 22% za javno upravo 17%, za gospodarske dejavnosti pa 14% razpoložljivih sredstev itd. Po krajši razpravi, v kateri je sodeloval tudi Jože Tomelj, predsednik nadzornega odbora občine Kamnik, ki je opozoril tudi na prenizko realizacijo nekaterih s proračunom začrtanih nalog, so svetniki odlok o zaključnem računu za leto 2001 soglasno sprejeli. Nadaljevanje na 2. strani. Kamniški občan bo ponovno med vami v petek, 14. junija. Članke oddajte najpozneje do srede, 5. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 11. junija. J Kontno v Kamniku MEDIADOM, Ljubljanska 3/c, telefon: 01/839 47 97 Zakaj bi hodili predaleč? Nakup na 24 obrokov brez pologa! s audio-video, TV, Hi-Fi - bela tehnika o mali gospodinjski aparati ^ telekomunikacije s računalništvo Videorekorder Daewoo, 4 glave, samo 29.990 SIT Kamnik, 30. maja 2002 1 >Hin>.': f \ A. 1 V našem starodavnem mestecu se bodo konec prihodnjega tedna, 7. in 8. junija, niti srednjega veka vpletle v sedanji čas. Že šesto leto zapored si bo Kamnik za dva dni nadel bogato srednjeveško podobo, ki jo bo oznanjal mestni klicar in vabil na najrazličnejše prireditve in dogajanja, povezana z obdobjem srednjega veka. Srednjeveški duh se bo v petek zvečer naselil na Mali grad, kjer bodo ob slovesnem odprtju predstavljena obnovitvena dela in blagoslovljena kapela, žlahtne bisere glasbene dediščine pa bodo prinesli tudi Kvartet kljunastih flavt in Vokalna skupina Ecce iz Kamnika. Srednjeveški utrip pa bo mesto povsem preplavil v soboto z odprtjem sejma s predstavitvijo srednjeveških obrti in živilske tržnice, nastopi potujočih glumačev in uličnih glasbenikov, srednjeveške gospode, vitezov, ki se bodo na Malem gradu pomerili v pravih viteških igrah in z drugimi dogajanji, zamrl pa bo v večernih urah z uprizoritvijo predstave na pobočju Malega gradu. Na fotografiji: Stojnice srednjeveške živilske tržnice bodo z domačimi izdelki in dobrotami, kijih napečejo v krušnih pečeh po receptih babic in prababic, bogato obložile tudi pridne gospodinje iz Društva podeželskih žena Tuhinjske doline, ki ravno v teh dneh praznuje prvo desetletnico izredno aktivnega delovanja, o čemer pišemo na 5. strani. SAŠA MEJAČ SOEDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU 7. - 8. junij 2002 Petek, 7. junija Mali grad, ob 19. uri Slavnostna otvoritev Malega gradu Predstavitev obnovitvenih del, blagoslovitev kapele Trg svobode, ob 20. uri Koncert Kvarteta kljunastih flavt AIR Sobota, 8. junija Trg svobode, ob 9.30 Odprtje srednjeveškega sejma z nagovorom župana občine Kamnik, gospoda Toneta Smolnikarja Trs mbode, Glavni trg, od 9, do 20, ure Srednjeveška tržnica Predstavitev srednjeveških obrti Živilska tržnica Sejem domače in umetnostne obrti Glavni trg, ob 10. uri Sklic vitezov ter oblikovanje sprevoda, ki bo krenil na Mali grad župana, Mali grad, ob 10.30 Malograjska ceremonija z nagovorom g Toneta Smolnikarja ter viteškimi igrami Trg svobode, ob 12.30 Srednjeveška pojedina Staro mestno jedro, ob 16. uri Iskanje Veronikinega zaklada Glavni trg, ob 17. uri Sklic vitezov, oblikovanje sprevoda, odhod na Mali grad Mali grad, ob 17.15 Viteške igre Pobočje Malega gradu, ob 21. uri Zaključna predstava SLAVOMIR v izvedbi Kulturnega društva Priden možic, Kamnik Staro mestno jedro Kamnika, od 9. do 19. ure Program za otroke Potujoči glumači Srednjeveška gostinska ponudba Poulični spektakli Mitnina: 700 SIT, otroci do 15. leta brezplačno. Večer poezije in glasbe z Viktorjem Mihelčičem Po dveh desetletjih lep spomin na skupno pesem Oskrbovanci kamniškega Doma starejših občanov in mnogi obiskovalci so bili v četrtek, 16. maja, priče nevsakdanjemu kulturnemu dogodku, ki ga redko srečamo tudi v slovenskem merilu. Po dvajsetih letih so se ponovno zbrale nekdanje pevke ženskega pevskega zbora Solidarnosti, pri- družile so se jim pevke uslužbenke Doma, pevca Jožica Kališnik in prof. Janez Majcendvič ter pianistka prof. Marija Hoclar. Za recitacije je poskrbela Tilka Jesenik. Vse skupaj pa je v Večer glasbe in poezije, kot ga je poimenoval, povezal umetniški vodja, skladatelj, zborovodja in glasbeni peda- gog prof. Viktor Mihelčič. Navzlic častitljivim 89 letom je zmogel toliko življenjske moči, saj vse njegovo življenje prepleta glasba, da so iz pevskih grl v pomladni večer zadonele ubrane pesmi in melodije. Več na 4. strani. Chopinova Želja se je izpolnila tudi starosti kamniških glasbenikov in častnemu občanu prof. Viktorju Mihelči-ču ter njegovim nekdanjim pevkam, da jih je po dveh desetletjih pesem spet združila. Še iskrene čestitke ob zaključku lepega pevskega večera... Z včerajšnje 28. seje občinskega sveta Svetniki odložili odločanje o novih cenah ravnanja z odpadki Nadaljevanje s I. strani. Po zakonu o javnih financah mora občinska uprava vsako leto pripraviti premoženjsko bilanco občine po stanju na dan 31. 12. preteklega leta in jo do konca aprila predložiti ministrstvu za finance. Po podatkih iz te bilance je bila vrednost premoženja 12.579 milijonov SIT. 62% te vrednosti predstavljajo nepremičnine, 23% terjatve za sredstva dana v upravljanje, 10% dolgoročne kapitalske naložbe itd. Poleg zemljišč občina razpolaga s 154 stanovanji in 12 lokali. Vrednost dolgoročnih kapitalskih naložb (delnice, deleži) jc na omenjeni dan znašala okrog 1220 milijonov SIT. Kot je v svojem mnenju poudaril tudi Jože Tomelj, evidentiranje občinskega premoženja poteka počasi, saj je »veliko lokalnega javnega premoženja, ki ni zavedeno v premoženjski bilanci in ki istočasno po vsej verjetnosti ni učinkovito izkoriščano«. Občinski svet je po krajši razpravi sprejel premoženjsko bilanco občine na dan 31. 12. 2001. Predlog rebalansa občinskega proračuna za leto 2002 je predvideval le tri spremembe, ki naj bi zagotovile proračunsko ravnotežje do konca letošnjega leta. Zaradi prodaje občinskega premoženja se bodo po oceni cenilcev prihodki občinskega proračuna povečali za 44 milijonov SIT. Skupni odhodki pa bodo glede na sprejeti proračun večji za okrog 65 milijonov SIT. Od tega bo dodatnih 44 milijonov namenjenih rednemu vzdrževanju lokalnih cest in ureditvi kulturne dvorane v Kamniku, okrog 21 dodatnih milijonov SIT pa bodo namenili za kritje programov krajevnih skupnosti. Za obnovo kulturnega doma je bilo v letošnjem proračunu predvidenih okrog 44 milijonov SIT, kar pa ni zadostovalo za izvedbo vseh del, poleg tega pa je bilo treba s tem denarjem pokriti še 10 milijonov obveznosti iz lanskega leta. Zaradi; bistveno večjega obsega nujnih obnovitvenih del jc treba zagotoviti dodatnih 32 milijonov SIT. V primerjavi s prejetimi finančnimi načrti KS za leto 2002, ki so sestavni del občinskega proračuna, so se povečali predvsem investicijski odhodki pri gradnji in vzdrževanju cest, vodovodov, javne razsvetljave in drugega. Svetniki so s predlogom rebalansa soglašali, predlagali pa so, naj občinska uprava v prihodnje bolj natančno opiše zemljišča namenjena prodaji. Vsekakor pa naj prodaja le komunalno opremljena zemljišča, kolikor jc to mogoče. Vroča razprava o ravnanju z odpadki in novih cenah Predlog programa ravnanja z odpadki je občinski svet prvič obravnaval že na prejšnji seji. Predlagatelj je nekatere takratne pripombe svetnikov upošteval, na ostale pa je dal ustrezno pojasnilo. Tako je svetniška" skupina NSi dobila pojasnilo, da je v urniku odvoza odpadkov jasno zapisano, da bo izvajalec vsak ponedeljek odvažal biološke odpadke od gospodinjstev v individualnih hišah, vsak petek pa biološke odpadke iz stano- vanjskih blokov. Odvoz z območja Menine planine pa se izvaja tako kot v vseh ostalih območjih oddaljenih od strnjenih naselij. Franc Orešnik je dobil odgovor, da sedanji tedenski odvoz komunalnih odpadkov iz blokovskih naselij zadošča potrebam, v primeru povečanja količin odpadkov pa bo izvajalec namestil dodatne posode. Na opozorilo Tatjane Rot Dja-lil glede pogostosti odvoza kosovnih odpadkov predlagatelji pravijo, da sedanji odvoz dvakrat letno zadošča. Izven določenih terminov pa lahko posameznik ali več gospodinjstev skupaj naroči odvoz pri izvajalcu in plača stroške prevoza. Vsak občan pa lahko kosovne odpadke sam odpelje na CROS in jih brezplačno odloži. Zdrobljeno vejevje je primerno za kompostiranje. Kdor pa tega ne dela, lahko sam odpelje vejevje na CROS ali pa odvoz naroči pri izvajalcu. Glede pripombe Mira Petka o ekoloških otokih je rečeno, da je treba v skladu z ustrezno odredbo urediti zbiralnico za ločeno zbiranje papirja, stekla, plastike in kovine - ekološki otok na območju mestnega jedra ali večjega stanovanjskega naselja na vsakih 500 prebivalcev. Za manjša naselja bodo ekološki otoki urejeni na takih lokacijah, da bodo dostopni prebi- okolje in p£pstor*$e odgovoril, da je prostornino iti {ežo kot enoto storitH^e.fdoločil, že-' občinski odlok iz "tet4„Jy97. Željko Šorc, direktor Publicusa, je na pripombe svetnikov med drugim odgovoril, da iztržek pri ravnanju s sekundarnimi surovinami iz gospodinjstev ne pokrije stroškov, delno se ta razlika krije z iztržkom od prodaje industrijskih sekundarnih surovin. Odpadkov v suhadolskem centru ne stiskajo, ker deponija Barje obračunava količine po teži in ne po prostornini. 80 kilogramske vrečke bodo namenjene le za občasne presežke odpadkov in za enočlanska gospodinjstva. Z njihovim nakupom bo plačan tudi odvoz. Po mnenju Andreja Skodlarja bi moral Publicus, ki je v preteklosti zaradi neizvajanja določenih nalog več zaslužil, sedaj nekaj primakniti k višjim stroškom, ne pa vse prevaliti na uporabnika. Od 27 svetnikov je program ravnanja z odpadki podprlo le 14 svetnikov, ostali pa so bili proti ali pa so se vzdržali. Temu ustrezna je bila tudi druga obravnava sklepa o soglasju k ceni ravnanja s komunalnimi odpadki. Nova poprečna lastna cena ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Kamnik naj bi po predlogu občinske uprave znašala Odpadki, še posebno pa cene za njihov odvoz, še vedno burijo duhove v občinskem svetu. Na sliki: Center za ravnanje z odpadki v Suhadolah. valcem iz različnih naselij. Ekološki otoki bodo urejeni tudi ob večjih trgovinah, šolah, vrtcih. Glede zbiranja odpadkov na Veliki planini je rečeno, da je na območju Velike planine, Male planine, Gojške planine in Konjščice potrebnih najmanj pet zbirališč. Zemljišča in dovoljenje za postavitev bo pridobila občina, zbirališča pa bo uredil izvajalec. Pravijo tudi, da prevoz z žičnico zaradi prezahtevnih higiensko tehničnih pogojev in prevelikih stroškov ni možen. Koncesijska pogodba z izvajalcem dejavnosti ravnanja z odpadki še ni sklenjena, ker mora biti prej potrjen cenik, ki bo sestavni del koncesijske pogodbe. Ker je bil prvotni predlog programa po mnenju svetnikov preobširen, je predlagatelj za drugo obravnavo skrajšal vsebino nekaterih poglavij. V razpravi svetniki tudi nad novim programom niso bili pretirano navdušeni. Po mnenju svetniške skupine NSi (Marjeta Humar) ni dovolj utemeljeno, zakaj bo po novem za določanje cene odločujoča prostornina zabojnika in ne več število oseb v gospodinjstvu kot doslej. Bojan Mlakar, vodja oddelka za Kamniški OBČAN - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), teUfaks: 83-91-311,041-662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo TČR d. d., tisk Set d. d. Ljubljana, dne 30. 5. 2002. 2.617,98 SIT/m3 (Velika planina 15.054,78 SIT/m3). Od tega zneska naj bi cena zbiranja in odvoza znašala 2.021,48 SIT/m3 (Velika planina 15.054,78 SIT/ m3), cena odlaganja odpadkov pa za celotno območje občine 596,50 SIT/m3. To bi po mnenju svetnikov pomenilo prevelik porast glede na sedanje cene. V primerjavi s cenami v domžalski občini bi to pomenilo kar za 65% višje cene. Poleg tega pa bi, kot je poudarila Marjeta Humar (NSi), nove cene zelo ne- Volitve in imenovanja Občinski svet je sprejel pisno izjavo o odstopu predsednice občinske volilne komisije Nine Kodra Balantič in jo razrešil. Za novega predsednika občinske volilne komisije je nato imenoval Janeza Jegliča. enakomerno obremenile posamezna gospodinjstva glede na število članov. Po mnenju Igorja Podbrežnika (SDS) tak način obračunavanja ne bo prispeval k ločenemu zbiranju odpadkov, saj naj bi uporabniki plačevali za pol prazne zabojnike. Največ bi lahko povišali cene za 15 do 20%, če izvajalec s tem ni zadovoljen, pa izberimo drugega, je mnenje Janeza Leskovca (NSi). Po sestanku svetniških skupin so se svetniki soglasno odločili, da razpravo o novih cenah za ravnanje s komunalnimi odpadki prekinejo in nadaljujejo na prihodnji seji. Svetniki pričakujejo bolj natančno opredelitev in utemeljitev novega cenika. Kmalu razgrnjen zazidalni načrt B25 Fructal Ker je že kar nekaj časa aktualno vprašanje preselitve obratov družbe Meso Kamnik z Usnjarske ceste v Kamniku na novo lokacijo in ker tudi družba Fructal načrtuje razširitev obratov ob Korenovi cesti, je občinski svet na predlog župana v prvi obravnavi razpravljal o sprejemu novega zazidalnega načrta B25 Fructal. Sedanji zazidalni načrt je bil sprejet leta 1989 in ne ustreza več sedanjim potrebam, ki narekujejo spremembo in novo smotrnejšo uporabo še prostega zemljišča ob Korenovi cesti. Predlog zazidalnega načrta, ki ga financirata Meso in Fructal, bo v kratkem razgrnjen v prostorih občine Kamnik in v Domu KS Podgorje. Svetniki so menili, da je treba zemljišče bolj racionalno izrabiti, kar pa predvidena pritlična gradnja ne zagotavlja. Zato so predlagali poglobljeno etažno gradnjo pod nivojem zemljišča in ustrezno zaščito proti neprijetnim vonjavam. Občinski svetniki so na predlog župana sprejeli sklep o medsebojni poravnavi dolžniško upniškega razmerja za objekt Gostišče na Starem gradu. Z najemno pogodbo iz leta 1994 med najemnikom Nevi, d.o.o. in Občino Kamnik je bilo dogovorjeno, da bo najemnik uredil in opremil celotno gostišče na Starem gradu in da bo v osmih dneh plačal občini kot najemodajalcu 53.000 DEM. Doslej je poravnal le znesek v višini 20.000 DEM, preostali znesek pa občini še dolguje v skladu s sodno odločbo. Občina in najemnik sta se z najemno pogodbo dogovorila, da se najemnina poračunava z nabavljeno opremo in vlaganji s strani najemnika, občina pa bi morala do konca leta 1994 poskrbeti za priključek električne energije za potrebe gostišča, za vodovodni priključek ali za drugo ustrezno preskrbo z vodo, za ureditev dovozne ceste do gostišča, osvetlitev pešpoti in za pridobitev dovoljenja za postavitev reklamnih panojev v Kamniku. Vendar teh obveznosti občina ni v celoti izpolnila. Zato je smiselno obstoječo najemno pogodbo čimprej sporazumno razdreti. S tem bo občina odpustila najemniku dolg v višini 5,2 milijona SIT s pripadajočimi obrestmi, ki je praktično neizterljiv. To pa bo omogočilo, da se prostori gostišča na Starem gradu oddajo drugemu najemniku, ki bi mu, po mnenju svetnikov, občina morala nuditi ustrezno pomoč z ureditvijo ceste, vodooskrbe in podobno. Občinski svet je soglašal, da občina Kamnik sodeluje pri projektu Po poteh dediščine za območje občin Savske ravni in Posavskega hribovja. Gre za razvojne programe podeželja in za povezovanje dosedanjih programov CRPOV. Kmetijsko ministrstvo naj bi za pripravo projekta prispevalo 70% potrebnih sredstev, občina Kamnik pa 1,35 milijona STE. Občinski svet je sklenil ustanoviti javno dobro na zemljišču v izmeri 156 m2, ki v naravi predstavlja del asfaltirane ceste v naselju Mekinje. Med zanimivejšimi svetniškimi vprašanji je bilo tokrat vprašanje Janeza Repanška, ki ga je na začetku seje predlagal kot posebno točko dnevnega reda, vendar ni imel pripravljenega ustreznega gradiva. Svetnik navaja, da je občinsko upravo obvestil, da je po prvomajskih praznikih Zil Inženiring v soseski Mali grad začel betonirati temelje izven zemljišča, določenega z gradbenim dovoljenjem in tako posegel v javno dobro (nekdanja struga Mlinščice ob Parmovi ulici). Župan Tone Smolnikar mu je na kratko odgovoril, da je gradbena inšpekcija že ustavila vsa gradbena dela na območju, ki posega v nekdanjo Mlinščico. Investitor pa bo moral načrte ustrezno spremeniti. FRANC SVETELJ Zbor občanov KS Kamnik - Center PROMET V MESTU UREDITI CELOVITO Čeprav se zdi nekoliko utopično glede na razpoložljiva sredstva, je vendar veliko podpore doživel predlog dr. Nika Sadnikarja, da je (dolgoročna) rešitev v zahodni obvoznici in to ne skozi železniški predor, kot so nekateri predvidevali, pač pa od križišča na Fužinah preko Tunjic in Medvedovega mostu v Podgorje s priključkom na občinsko cesto Kamnik - Križ. Bistvo problema je v tem, da mesto ne prenese več čedalje večjega prometa, je poudaril predsedujoči Tone Smolnikar. Od leta 1985, ko je bila izvedena prva zapora Šutne, se je namreč promet močno povečal. Občina pričakuje pomoč in pobude občanov, kako speljati kamniški promet med Scilo in Karibdo, je še dodal Bojan Mlakar, vodja občinskega od- mesta, saj soglaša s tistimi, ki menijo, da je treba mestni promet reševati celovito in pri tem upoštevati usmeritve revitalizacije. Kot je dejala Marjeta Humar, bo treba pri načrtovanju prometne ureditve upoštevati tudi potrebe prebivalcev novega naselja pod Malim gradom, sicer bo zmeda v mestu še večja. Zaključkov v zvezi z urejanjem mestnega prometa na zboru občanov niso sprejeli, ker so po poldrugi uri razprave ugotovili, da zbor ni več sklepčen. Kljub temu so se lotili še javnega reda in miru v mestu. Po mnenju župana Smolnikarja Kamnik sicer ni v vrhu kršitev v slovenskem merilu, vendar je kljub temu dovolj razlogov, da varnemu in mirnemu življenju ljudi v mestu, pa tudi turistov, Zbor občanov je vodil župan Tone Smolnikar s pomočjo Franca Hriber-nika, pomočnika direktorja občinske uprave, bolj s strani pa je potek opazoval Janez Repanšek, saj je za obravnavo njegovega predloga o domnevnih gradbenih posegih v občinsko zemljišče pod Malim gradom zmanjkalo delka za okolje in prostor. »Za zdaj pametne rešitve za Šutno še nimamo,« je še dodal. Pri urejanju prometa skozi mesto je treba upoštevati tudi varovanje starega srednjeveškega mesta, ki pa je postavljeno na kroglah iz Kamniške Bistrice, kot je dejala Slavica Navin-šek. Zato je bilo treba resno razmišljati tudi o statični utrditvi temeljev meščanskih hiš. »S povečanim prometom se moramo meščani sicer sprijazniti, vendar je treba ta promet enakomerno porazdeliti,« je menil Bojan Pollak in dodal, da sedanja, s kockami tlakovana Šutna ni primerna za noben promet. Morda bi razmislili o zapori tranzitnega prometa od Grabna do Šutne. Nekaj pripomb je letelo tudi na naše policiste, ki naj bi več prispevali k umiritvi prometa v mestu. Ta postaja zlasti na Trgu svobode in v Japlje-vi ulici zaradi ozke ulice že nevaren. Kot je dejal Bergant, stanovalci že razmišljajo o zapori ulice, če ne bo šlo drugače. Število prebivalcev starega Kamnika se po mnenju Toneta Steleta zmanjšuje predvsem zaradi slabih življenjskih pogojev: poleg neurejenega prometa tudi pomanjkanje parkirišč. Mnoge mestne hiše so namreč zaradi sedanje prometne ureditve izgubile svoja parkirišča. Podprl je tudi predlog za enosmerno odprtje Šutne. Za usihanje poslovnega življenja ni kriv samo zaprt motorni promet, pač pa tudi gradnja trgovskega središča ob obvoznici in velikih trgovskih hiš ob Ljubljanski cesti, je bilo slišati v razpravi. Samo pet trgovin s čevlji, nekaj zlatarjev in frizerjev ne bo oživilo Šutne. Treba bo najti ustreznejšo ponudbo. V zvezi s tem je Helena Kovač vprašala, kako je z uresničevanjem pred leti sprejetega revitalizacijskega načrta ki prihajajo na oglede, posvetimo več pozornosti. Svojo vlogo bi morali odigrati tudi policisti, za katere nekateri menijo, da bi morali biti močneje vpeti v življenje mesta podnevi in ponoči. Kot pravi Andrej Skodlar, bi bilo smotrno razmisliti o nekoč že preučevani ideji o ustanovitvi mestnih policajev oziroma mestne redarske službe. Do leta 1940 je namreč v mestu uspešno delovala mestna policija. Na koncu je Bojan Mlakar podal še pregled komunalnih del v Kamniku v letu 2002 -2004. Med njimi je omenil izdelane projekte za gradnjo tretjega pasu na obvoznici, urejanje parkirišč ob Tunjiški cesti, nadaljevanje kanalizacije proti Žalam, ureditev Trga svobode itd. Arh. Bojan Schlegl je na koncu dejal, da je bil namen tega večera tudi predstavitev kamniških prostorskih in ureditvenih problemov in načrtov z diapozitivi, vendar je za to zmanjkalo časa. Tej predstavitvi naj bi v kratkem namenili poseben večer. Časa pa je zmanjkalo tudi za razpravo o predlogu Janeza Repanška, predsednika sveta KS Kamnik - Center, naj bi obravnavali tudi položaj, ki je nastal zaradi domnevne nezakonite gradnje dela objektov v soseski Mali grad na zemljišču ob Parmovi ulici, kjer je nekoč tekla Mlinščica, ki je javno dobro. Župan Smolnikar je že po zaključku obravnave dejal, da je o tem obvestil gradbeno inšpekcijo. Čeprav so nekateri pričakovali nadaljevanje razprave o tej zadevi, med njimi je bil tudi nekdanji direktor kamniškega SKG in nekdanji minister za okolje in prostor Miha Jazbin-šek, je župan ob 21.10 zaključil zbor občanov z obrazložitvijo, da je bilo rečeno, da bo zbor trajal do 21. ure. FRANC SVETELJ Kamniški OBČAN AKTUALNO 30. maja 2002 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Ob Kavčičevi ulici garažna hiša ali javna parkirišča Brane Golubovič je predlagal, naj se občina odzove na ponudbo podjetja Graditelj o prodaji zemljišč ob Klavčičevi uli- Kdaj bo jasno, ali bodo ob Klavčičevi ulici gradili garažno hišo v treh etažah s 60 boksi ali pa bo tu občina uredila parkirišča s sto parkirnimi mesti? ci nasproti vrtca. Z odkupom tega zemljišča bi bila omogočena ureditev parkirišča, s čimer bi na Klavčičevi ulici zagotovili približno 80 parkirnih mest in s tem normalno parkiranje. Predlagal je tudi, da naj bi občina še naprej zagotavljala obratovanje kioska s trafiko. Občinska uprava v svojem odgovoru pravi, da so bila na sestanku v zvezi z reševanjem problematike parkirišč v KS Duplica, ki ga je sklicala občinska uprava, podana pravnoformalna prostorska izhodišča možnih lokacij opredeljevanja oblikovanih parkirnih površin ter namere zemljiško knjižnih lastnikov nepremičnin o načrtovanih posegih v zvezi z gradnjo nekaterih objektov, kot je prizidek OŠ Marije Vere, izobraževalni center, garažni objekt itd. Ob Klavčičevi ulici je predvidena gradnja garažnega objekta v treh etažah s 60 parkirnimi boksi. Investitor že ima gradbeno dovoljenje in pripravljen investicijski elaborat, opravil pa je tudi anketno raziskavo o potrebah in možnostih investiranja oziroma nakupa parkirnih mest. Možna varianta pa je, da bi investitor odstopil od načrtovane gradnje garaž in ponudil zemljišče v odkup. Tako bi bilo možno na tem mestu urediti 80 do 100 parkirnih mest. Odkup zemljišča bi opravili po posebnem finančnem terminskem planu. Na drugi lokaciji, med železniško postajo Bakovnik in vrtcem, pa investitor namerava graditi izobraževalni center, za katerega lahko zagotovi ustrezno število parkirnih mest. Idejna rešitev objekta ne predvideva podzemnih parkirnih mest. Kot varianta je tudi tu podana možnost gradnje garaž v treh etažah, če bi bilo zanje ustrezno povpraševanje. Zato je bilo sprejeto stališče, naj Graditelj v 30 dneh občini Kamnik posreduje lokacijski preizkus zagotovitve približno 130 parkirnih mest ob stanovanjskih blokih. Na koncu občinska uprava pravi, da je odkup zemljišča za ureditev parkrišč pogojen z vsakokratno višino proračunskih sredstev za te namene. Junija bo urejena okolica Korobačevega vodnjaka Kdaj bomo uredili vodnjak ob Ekslerjevi cesti, saj sta vodnjak in njegova okolica v zanemarjenem stanju, kar kazi vhod v mesto, je vprašal Janez Repanšek. Občinska uprava pravi, da je parcela štev. 317/3 k. o. Kamnik v izmeri 171 m2 v lasti občine Kamnik in v naravi predstavlja zelene površine, ki jih bo občina uredila v letošnjem juniju. Trikotnik z vodnjakom med Kranjsko in Ekslerjevo ulico bodo v kratkem uredili Maistrovo hišo razglasiti za spomenik državnega MKK skupščina v juniju Glavni razlog za odlog sklica redne letne skupščine Meščanske korporacije Kamnik (MKK) je bilo upanje gospodarskega odbora, da bodo lahko svojim članom na skupščini sporočili sodbo upravnega sodišča. Ta bi morala biti po vsej logiki in naših zakonih ugodna za MKK. Morda je ravno to razlog, da se postopek vleče in vleče in koristi pobira država. Ker pa mora biti redna skupščina vsako leto, bo letošnja predvidoma 13. junija v prostoru nad kavarno z začetkom ob 17. uri. Glede na to, da si je sedanja oblast zadala kot eno od osnovnih nalog vstop v Evropsko skupnost, kar pa med drugim pomeni tudi hitrejše reševanje denacionalizacije, lahko upravičeno upamo, da bo tudi ta postopek denacionalizacije kmalu končan, kljub temu, da je in bo država uporabila vse (pravne) postopke, da zahtevi po vračilu odvzetega premoženja ne bi' ugodila. MKK je nekdaj skrbela predvsem za dobrobit Kamnika. Njeni člani so imeli neposredno korist samo v klaftri drv na leto in lesu za eno ostrešje v 50. letih. Ves ostali denar se je vračal nazaj v gozd in v druge reči: podpirali so ubožnico, zgradili eno prvih elektrarn na Kamniškem, nudili delo mnogim domačinom in podobno. Skratka, že v tistih časih so skrbeli bolj za obči dobrobit kot pa za svoje neposredno dobro. Šaj je bilo to po svoje razumljivo. Meščani, ki so bili lastniki deležev v MKK, so živeli od dela svojih rok in glave, zato so lahko dobiček, ki jim ga je dajala MKK, vlagali v splošno dobro. Tudi njihovi potomci, ki nadaljujejo s tradicijo MKK in so njihovi pravni nasledniki, imajo povsem podobne namene. Denar, ki se sedaj odteka v nenasitno državno blagajno in od katerega samo mesto Kamnik, pa tudi njegovi prebivalci ničesar nimajo, bo ostajal v Kamniku. Vendar ne v odločanju nepredvidljive politike in politikov, ki bi y borbi za oblast lahko izničili dolgoletna prizadevanja, ampak v rokah tistih, ki jim je obči blagor bistveno višji kot pa strankarske ali osebne koristi. pomena Marjeta Humar je dala pobudo, naj se Maistrova rojstna hiša v Kamniku razglasi za spomenik državnega pomena. Občinska uprava pravi, da si že dalj časa prizadeva, da bi Maistrovo hišo, ki je kot spomenik zaščitena z Odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Kamnika za kulturni in zgodovinski spomenik, skupaj z lastnikom sanirala in določila novo namembnost. Sama arhitektura objekta ni takega značaja, da bi po veljavnih kriterijih zadostovala za razglasitev za spomenik državnega pomena. Edina možnost, da se Maistrova hiša razglasi za spomenik državnega pomena, je v določitvi namembnosti celotnega objetka slovenski vojski. Za dosego tega cilja se občinska uprava skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine aktivno prizadeva. Rezultati teh predlogov bodo znani že v letošnem letu. v Se letos študija o potresni ogroženosti OŠ Frana Albrehta Statična presoja OŠ Frana Albrehta naj se izvede v letu 2002, je v imenu svetniške skupine LDS predlagal Brane Golubovič. Sredstva naj župan poišče v občinskem proračunu, v primeru rebalansa pa naj se zagotovijo z rebalansom ... Obrazložitev, zakaj tak predlog ni nujen v letu 2002, ki jo je dala občinska uprava, je smešna. Občinska uprava trdi, da zgradba OŠ Frana Albrehta ne kaže nobenih vidnih znamenj, ki bi opozarjala na statično ogroženost in nujnost takojšnje izdelave študije. V svojem ponovnem odgovoru občinska uprava pravi, da je po enakih načrtih, kot je zgrajena OŠ Frana Albrehta, zgrajenih še večje število objektov po vsej Sloveniji. Načrti so predvidevali dvonadstropno gradnjo. V Kamniku so zgradili tudi tretje nadstropje, statično pa so objekt po doslej znanih po- Kubiki iri kubiki lesa čakajo na odvoz na Kopiščih v dolini Kamniške Bistrice. Študija naj bi odpravila dvome o potresni varnosti skoraj štiri desetletja stare zgradbe OŠ Frana Albrehta, kije bila zgrajena leta 1963. datkih dodatno okrepili za predvideno povečano obtežitev. Občinska uprava bo poskusila pridobiti rezultate že izvedenih študij na podobnih objektih, upoštevala pa bo tudi pobudo in naročila izvedbo študije o potresni ogroženosti objekta OŠ Frana Albrehta še v letošnem letu. Vi sprašujete, župan odgovarja J. Z. iz Kamnika sprašuje v zvezi s priključitvijo stanovanjskih blokov na Zikovi na plinovodno omrežje. V letu 1995je Občinski svet Občine Kamnik sprejel Odlok o načinu izvajanju gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina (Ur. list RS, št. 63/95). 7. člen odloka določa, da je na oskrbovalnih območjih priključitev obvezna za stavbe, v katerih je potrebna vgraditev oziroma obratovanje toplotnih energetskih naprav skupne moči preko 50 kW, rok za priključitev pa je tretje leto po tem, ko je distributer plina pisno obvestil zavezanca za priključitev o možnosti priključitve na javno plinovodno omrežje. Na območju krajevne skupnosti Perovo, kamor spada Zikova ulica, je bilo plinovodno omrežje zgrajeno v letu 1999. Koncesionar oz. distributer plina Adriaplin d. o. o. je 9. julija 1999 pisno obvestil skupnosti stanovalcev vseh blokov na Zikovi ulici in vse lastnike stanovanj na Stele-tovi in Livarski, da se stanovanjski objekti lahko priključijo na plinovodno omrežje, jih hkrati opozoril na določilo 7. člena odloka in jim poslal ponudbo za predelavo skupne kotlovnice za zemeljski plin. Ponudba je bila pripravljena na naslednjih izhodiščih: 1. Adriaplin financira stroške predelave kotlovnice za kurjenje zemeljskega plina namesto ekstra lahkega kurilnega olja. 2. V obdobju prvih petih let se stroški goriva obračunavajo na osnovi prodajne cene ekstra lahkega kurilnega olja. 3. Adriaplinu se vložena sredstva povrnejo v razliki med ceno ekstra lahkega kurilnega olja in zemeljskega plina in zato bo obdržal lastnino nad opremo in instalacijami do izteka amortizacijske dobe t. j. predvidoma 10 let. 4. Po petih letih je možen odkup neamortiziranega dela plinske opreme in instalacij ali podaljšanje. V ponudbi so bile navedene tudi naslednje prednosti, kijih omogoča uporaba zemeljskega plina: - znižanje obratovalnih stroškov, ki so vezani na vrsto goriva, - zamenjava v veliki meri dotrajanih gorilnikov z novimi, sodobnimi gorilniki, - izboljšanje izkoristka goriva in zmanjšanje obrabe kotlov in propadanje dimnika, - zmanjšanje emisij škodljivih snovi v zrak, - zmanjšanje nevarnosti onesnaženja podtalnice zaradi možnega puščanja ELKO, - posodobitev kotlovnice, - izboljšanje požarne varnosti kotlovnice in zmanjšanje požarne ogroženosti bloka, - dolgoročno stabilna cena zemeljskega plina, ki izključuje tržna nihanja po principu ponudbe in povpraševanja, - nadzor nad prodajno ceno zemeljskega plina s strani Občine Kamnik. Ponudba je bila podrobno predstavljena na skupnem sestanku prestav-nikov skupnosti stanovalcev, Adriaplina d. o. o., Consala d. o. o. in Občine Kamnik, kije bil 19. julija 1999 v prostorih Občine Kamnik. V letošnjem letu je v sklopu marketinških aktivnosti koncesionar Adriaplin d. o. o. pripravil posebne ugodnosti za priključitev na plinovodno omrežje tako za individualne stanovanjske objekte kol tudi za stanovanjske bloke. Vsakemu lastniku stanovanja v stanovanjskih blokih, ki imajo skupno napravo z.a centralno ogrevanje nudi finančno pomoč v vrednosti 10.000 SIT nepovratnih sredstev. Glede na to. da je na skupno kotlovnico na Zikovi priključenih skoraj 500 stanovanj, bi vsota nepovratnih sredstev pokrivala dobršen del potrebne investicije preureditve, posamezne naprave za prehod na zemeljski plin. Adriaplin se dogovarja z Ministrstvom za okolje in prostor za podaljšanje oprostive plačila polovice ekološke takse (3,3 SIT/m3), s Čimer bi zagotovili še nižjo ceno zemeljskega plina. Iz vsakega navedenega sledi, daje priključitev stanovanjskih blokov na Zikovi ulici na plinovodno omrežje možna in da so finančni pogoji za priključitev dokaj ugodni. Izrecno pa je potrebno poudariti, daje v skladu s 7. členom omenjenega odloka, priključitev stanovanjskih blokov na Zikovi ulici obvezna najpozneje do 9. julija 2002. ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN Predsednik Milan Kučan sprejel predstavnike najuspešnejših turističnih krajev Pretekli ponedeljek so se pri p+redsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu zbrali predstavniki občin in krajev, ki so lani dosegli najboljše rezultate v tekmovanju slovenskih krajev na področju turizma in varstva okolja pod naslovom Moja dežela - lepa in gostoljubna. Sprejema se je udeležil tudi župan Tone Smolnikar kot predstavnik Kamnika, ki je lani poleg visoke uvrstitve na državnem tekmovanju prejel tu- di zlato priznanje na mednarodnem tekmovanju Entete Floralc. Ta dosežek Kamnika je predsednik Kučan v svojem nagovoru še posebej izpostavil. Kamnik namreč že več let uspešno sodeluje na vseh državnih tekmovanjih, pri tem pa zasleduje cilj izboljšati kakovost življenja prebivalcev in prispevati k trajnostnemu razvoju urejenega in zdravega okolja. F. S. F. S. Milan Kučan pozdravlja udeležence srečanja. 4 30. maja 2002 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Pesem davnih dni V naročju meseca maja se je zgodil Večer glasbe in poezije, kjer je zapisano, da je bil umetniški vodja profesor Viktor Mihelčič. Povedali so, da v Domu starejših občanov v Kamniku takega dogodka še ni bilo. Gospod Viktor Mihelčič, glasbenik, je spoznal, da njegova duša še vedno hrepeni po lepoti, ki je pesem, zato jo je priklical v življenje s pevkami, zvestimi njegovi poti; na njej so se srečali pred mnogimi leti. Ponosna postava in... lesk v očeh. Leta ga niso mogla zamegliti. Vedno znova ga v njih prižigajo zvoki melodij najlepših pesmi davnih dni ... Njegovih pesmi. Ko so zazveneli glasovi pevk, je pesem postala majsko lepa in dobra kakor molitev. »O, Gospa moja...«, skoraj bi pokleknili, ko se je glas pevke prelil v dušo in jo ogrel. Obraz umetnika je bil svečano miren, v sozvočju glasu in besed. Prešernova Vrba, Voščilo, Uspavanka za Matjažka so kot zmagoslavje najlepših trenutkov ozdravljale težke misli, življenje je postalo neponovljiv dar, tako je čutil skladatelj Viktor Mihelčič, ko so v njem dozorevale melodije in ponovno oživele ta večer. Duša ne more biti brez veselja. Če ne najde užitka vzvišenih stvareh, ga bo iskala v nizkih. (Sv. Gregor Veliki) Skladbe Schuberta, Chopina,... v priredbi Viktorja Mihelčiča in Matije Tomca z ženskim zborom pod vodstvom Viktorja Mihelčiča so bile veličasten slavospev v majskem večeru, ki je ugašal v zelenju pomladnega kipenja in je s svojim neustavljivim hrepenenjem po svetlobi našel harmonijo z življenjem v Domu, spokojnim ter željnim miru in počitka. Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija. (Beethoven) Dokaz za to je bil Večer z gospodom Viktorjem Mihelčičem. Zdaj vem, zakaj so bili zraven tudi pesniki Gregorčič, Balantič... Svetišče najlepše je tvoje srce, prostora ni ondi za zlate malike... (Simon Gregorčič) Pesem davnih dni je v svetišču src ljudi, ki izhajajo iz preteklosti, sedanjosti svetišča niso mar, časti »zlate malike«, telesni užitki so dovolj, duhovnost z lepoto je nadomestilo vse, kar je grdo: kletev, razgaljenost, zmaličenost in spačenost v divjih zvokih, ki parajo srce. Tudi pesmi iz davnih dni so se spremenile; njihov zven ni več blag, temveč divji, prilagojen duhu časa, ki ni naklonjen miru, tako potrebnem današnjemu svetu. Človek je ustvarjen, da se daruje. In gospod Viktor Mihelčič se je ta večer daroval vsem, ki so hoteli prisluhniti njegovi izpovedi. S pesmijo je bil ta majski večer njegov in naš. Hvala mu! Naj zaključim s pesnikom Francetom Balantičem: »Jazpa bom Tebi vedno pesem pel, in kadar moji zvoki dozorijo, pri Tvojih bom kolenih obsedel« TILKA JESENIK v_^ Poletno gledališče na Studencu oživelo Večer poezije in glasbe z Viktorjem Mihelčičem LEP SPOMIN NA SKUPNO PESEM Z nastopom Mešanega komornega zbora Ljuljanski madrigalisti v cerkvi Sv. Lenarta na Krtini se je minuli petek začel II. Kulturni poletni festival Studenec, ki tudi letos prinaša raznovrstne in zanimive kulturne prireditve. Zanimiv umetniški večer se obeta 7. junija, ko bo novinar in eden najbolj znanih in priljubljenih radijskih moderatorjev Silvo Teršek ob dvajsetletnici svojih oddaj na radiu Vala 202 v poletno gledališče povabil številne ugledne goste, zanimive so-govorike, s katerimi seje ob sobotah pogovarjal na radiu Slovenija. Dišeče lipe, študenček sredi vasi, Vlado Kreslin, Beltinška banda in Katice bodo prav gotovo ustvarili nepozaben poletni večer teden dni pozneje. V programu letošnjega festivala je Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan uvrstilo ludi znano opereto Franza Leharja Vesela vdova, ki vnaša duh vedre glasbe in izpolnjuje vse pogoje za veliko uspešnico med ljubitelji tega žanra. Ustvarila jo je izvrstna in izkušena umetniška ekipa. Pod glasbenim vodstvom Uroša Lajovica in Marka Gašperšiča, v režiji Vinka Mcidern-dorferja, koreografiji Tanje Pez-dir, scenografiji Marka Japlja ter kostumografiji Alenke Bartl bodo nastopili operni solisti, zbor, baletni zbor in orkester SNG Opere in baleta Ljubljana. Martin Krpan se bo po dvajsetih letih ponovno pomeril z Brdavsom v izvedbi domače gledališke skupine. Nova dramatizacija je delo Jožeta Humerja in bo krstno uprizorjena na odru poletnega gledališča na Studencu 19. julija. V uprizoritev bo vključenih preko osemdeset igralcev, plesalcev, pevcev, veliko besede bodo imeli predvsem otroci. Glavni junak bi vsekakor zameril, če bi v predstavi manjkala njegova kobilica, zato niso pozabili na konje in konjenike. Jubilejni mednarodni koncert Glasba treh dežel bo letos v znamenju praznovanja 15. obletnice te prireditve, na kateri bodo nastopili priznani glasbeniki in pevci iz Avstrije, Italije in Slovenije. Ko se bo poletje prevesilo v jesen, pa se bodo odprla vrata razstavnega prostora poletnega gledališča, kjer se bosta predstavila mlada likovna ustvarjalca Matjaž Stražar in Irena Kazazič iz Ljubljane. Kulturni poletni festival bo zaključila razstava akademskega kiparja in slikarja Jožeta Tiiniga in slikarja Janeza Praprotnika iz Domžal. Ob raznovrstnih kulturnih prireditvah, ki se bodo zvrtile v poletnih mesecih, tako nikakor ne bo mogoče reči, da letošnje poletje ni bilo kulturno bogato in razgibano. SAŠA MEJAČ Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi v Poletno gledališče Studenec pri Domžalah na II. Kulturni poletni festival Studenec Umetniški večer 7. junija ob 19.30 SILVO TERŠEK Z GOSTI Novinar Silvo Teršek bo ob 20-tetnici svojih oddaj na radiu Vata 202 v poletno gledališče povabil zanimive sogovornike, ugledne goste Koncert, 14. junija, ob 20. uri VLADO KRESLIN, BELTINŠKA BANDA IN KATICE Opereta 22. junija ob 21. uri VESELA VDOVA v izvedbi SNG Opere in baleta Ljubljana Eden največjih dogodkov festivala - odličen orkester, operni solisti, zbor, koreografija, režija, baletni plesala, izjemno dober nastop igralca Janeza Hočevarja... Krstna izvedba domače gledališke predstave MARTIN KRPAN 19. julija ob 21. uri Prodaja vstopnic: Vele, trgovska družba, tel.: 721 83 31, trgovina Nakup Kamnik, Kavarna Veronika Kamnik in dve uri pred predstavo ali koncertom. Nadaljevanje s 1. strani Med uvodno nabožno pesmijo O, gospa moja Viktorja Mihelčiča v izvedbi Jožice Kališnik in koroško narodno Vsi so prišli k večerji, ki so jo na koncu kot svojo himno zapele nekdanje pevke Solidarnosti, so se zvrstile narodne in umetne pesmi skladateljev Viktorja Mihelčiča, A. Fosterja, M. Tomca, F. Schuberta, F. Chopina in drugih. Celoten program, ki ga jc sestavil »maestro« Mihelčič, ki je izbral tudi izvajalce, je povezo^ val znani voditelj Tone Ftičar. Prvič smo tako slišali za Fti- ki. Res je bilo lepo, da smo se po tolikih letih spet dobile skupaj. Pri tem gre priznanje zlasti Julki Tuš-kovi, ki nas je zbrala skupaj. Že prva vaja, na kateri se nas je zbralo sedemnajst pevk, je zelo uspela. Po štirih vajah pa smo že spet lahko brale iz tako značilne Mi-helčičeve mimike, kaj od nas želi in stvar je stekla kot je treba. Že na vajah smo obujale lepe spomine na našo takratno skupno pevsko pot. Videle pa smo, da je bil po svoje srečen tudi naš pevovod-ja ... Moram povedati, da je vse pes- hHMHHHHBHESIhh^p Poslušalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Doma starejših občanov, so toplo pozdravili vse izvajalce... mi, ki smo jih danes zapele zbral Viktor Mihelčič, razen zadnje, ki smo jo zapele na koncu kot dodatek pesem Vsi so prišli k večerji, za katero je bila pobuda iz naših vrst. To je bila prva pesem, ki smo jo zapele v našem pevskem zboru pod Mihelčičevim vodstvom in to brez not.« Julka Tušek, ki je petnajst let pela v ženskem zboru Solidarnosti: »Jaz sem samo obveščala pevke, kdaj imamo vaje, vse ostalo pa je urejal Mihelčič sam, saj je od prvotne zamisli celotna zadeva dobila dosti širši obseg. Pravijo, da smo kar dobro zapele, saj Mihelčič zna izbrati prave pesmi, ki vžgejo. Zato lahko rečem, da je bil to uspešen večer.« Milena Franc, pela je deset let pri Solidarnosti: »Vesela sem, da smo se pevke nekdanjega zbora po tolikem času zbrale in tako uspešno nastopile. Nekatere od pesmi, ki smo jih pele danes, smo posnele tudi na radiu Ljubljana, kaseto še hranim. Dogovarjamo se, da bi še kje nastopile, morda ob kakšni priložnosti tudi v kulturnem domu. Vsi so prišli k večerji je res postala naša himna, saj smo jo vedno zapele na koncu koncerta, večkrat pa tudi pri Majdi v Tuhinju, ka- mor smo šle po koncertu. Moram reči, da je bi Mihelčič tudi na tokratnih vajah kar strog, kar je tisto ta pravo, saj le tako od vaje nekaj odneseš. Zato smo pesmi, ki smo jih pele pred 20 leti kaj hitro spet osvojile in jih zapele kot nekoč „ Škoda, da so pe-vovodje kot je prof. Mihelčič danes tako redki ...« Spruk Draga, pobudnica za ustanovitev prvega žesnkega zbora in dolgoletna pevka Solidarnosti: »Izredno lepo vzdušje je bilo. Bila sem vzhičena, saj pod njegovim vodstvom peti je res nekaj izrednega. Spet so se obudili spomini na tista leta pred 27. leti, ko smo ustanovili ženski pevski zbor Solidarnosti. Tudi Mihelčiča samega so te vaje kar poživile, nas pa ravno tako, saj smo enkraten sestav in enkratna je bila povezava z zborovodjo. Moram povedati, da sem tudi jaz izredno zadovoljna. Tudi Mihelčič bo sedaj lažje premagoval težave let, ki so se mu nabrala. Prav gotovo mu to veliko pomeni ... Naj zaključimo z iskrenimi željami vseh, ki so mojstru Mihel-čiču izrekli zahvalo za lep večer, od prof. Janeza Bitenca, Drage Spruk do Mojce Rems, direktorice Doma starejših občanov in drugih ter mu zaželeli še naprej trdne življenjske volje, prepletene z glasbo ... Besedilo in foto: FRANC SVETELJ carjevo Voščilo (... iz zdravice radosti naj kapljica vsaka razmahne se v morje življenj: v umetnost, ki naj vse dneve Vam bogati!), ki ga je za novo leto 1995 poslal Viktorju Mihelčiču. Ta pa mu ga je v zahvalo kmalu vrnil uglasbenega. Na koncertu je Voščilo zazvenelo v izvedbi barito-nista prof. Janeza Majcenoviča in ob klavirski spremljavi prof. Marije Holcar, ki sta predstavila tudi Mihelčičevo uglasbitev Prešernove Vrbe. Povabilu Viktorja Mihelčiča se je z veseljem odzvala tudi Tilka Jesenik z občutenimi recitacijami pesmi svojega brata Franceta Balantiča: Minil je čas. Ples1 želja in Prošnja za besedo ... V izvedbi ženskega seksteta uslužbenk DSO (zaradi bolezni članice je bil takrat samo kvintet) pa smo pod umetniškim vodstvom prof. Viktorja Mihelčiča slišali Schubertovo Spavaj, spavaj, koroško narodno Čier so tiste stezice, Mihelčičevo Uspavanko Matjažku in Foesterjevo Luna sije. Za intermezzo je poskrbela Mi-helčičeva vnukinja Mira s Claider-manovo klavirsko skladbo Ballade Pour Adeline. Vrh prireditve pa je predstavljal nastop sedemnajstih nekdanjih pevk ženskega zbora Solidarnosti. Na nekaj vajah z mojstrom Mihelčičem so po dveh desetletjih spet obnovile najbolj popularne pesmi, ki so jih nekoč prepevale. Ubrano so zazvenele Luksemburška Po polju sneg se beli, Schuber-tova Lipa v priredbi V. Mihelčiča, koroška narodna Pojdam v rute s solistko Mileno Franc, koroška Oj, te mlinar in francoska v Loki s solistko Jožico Kališnik ter Chopinova Želja s solistko Mileno Franc. Ob odobravanju udeležencev pevskega večera, ki so povsem napolnili dvorano Doma, so pevke na koncu dodale še svojo nekdanjo himno, koroško pesem Vsi so prišli k večerji ... Viktor Mihelčič je po prisrčnem pevskem srečanju povedal: »Zvedel sem, da je v Domu starejših občanov nekaj sester, ki lepo pojejo. Pa ne vem, ali sem jim sam ali pa so mi one rekle, če bi jih kaj naučil. In sem jih začel učiti, naučil sem jih štiri pesmi. Potem pa so rekle, kaj pa zdaj. Pa smo rekli, da bi bilo dobro, če bi se sedaj kje pokazale, zapele. Pa sem prišel do ideje, da bi povabil svoj nekdanji pevski zbor. In res sem jih povabil, prišle so, zapele. Bile so zadovoljne in prav tako tudi jaz. In so odšle, sedaj sem ostal spet sam ...,« nam je nekaj dni po pevskem srečanju v Domu starejših občanov povedal Viktor Mihelčič. Iz njegovih besed se je dalo razbrati, da mu je to srečanje in ta pevski večer res veliko pome- nil. Čeprav so tu visoka leta, ga je ta večer spomnil na nekdanje aktivno glasbeno udejstvo-vanje, kar nekako pomladil ga je ... »Zelo hitro so obnovile pesmi, ki sem jih izbral za ta nastop. Eni izmed pevk, moji sosedi Julki Tušek, sem omenil idejo in takoj jih je sklicala kar osemnajst, čez nekaj dni smo že imeli prvo vajo. Imeli smo šest vaj, na katerih smo obnovili šest pesmi, ki so jih že poznale. Povabil sem tudi Janeza Majcenoviča in za nekaj recitacij Tilko Jesenik. Tako je nastal program, ki sem mu dal naslov Večer glasbe in poezije. Ja res, kot vam je dejala Jožica Kališnik, prva pesem v zboru Solidarnosti je bila Vsi so prišli k večerji, lepit koroška pesem, ki je postala kar njihova himna, zelo sentimentalna. Pravzaprav pa je bil ves večer zelo sentimentalno obarvan. Sicer nisem hotel, da bi tako izzvenel, vendar mi je to narekovalo sedanje življenje, v tem sedaj živim in sem takšen postal ... Vesel sem tudi, da je na koncert prišel prof. Janez Bitenc, s katerim sva od leta 1946 sodelovala na radiu Ljubljana. On je bil tisti, ki nas je takrat ob tednu matere in otroka povabil na nastop v ljubljansko opero, kar dva večera smo peli tam. Z nami je bil takrat tudi dr. Avguštin Lih. Spomnili smo ga na razmišljanja na pevskem srečanju, da bi ta program ponovili v kamniškem Domu kulture. »Će bodo ocenili za primerno, sem tudi jaz za to, vendar bi se moralo to zgoditi čimprej«. Na koncu nam je pokazal še zahvalno pismo prof. Janeza Bitenca, v katerem med drugim pravi: »Ne morem pozabiti včerajšnje prireditve. Bilo je neizmerno lepo, prisrčno in prijazno. Posebno pa sem se razveselil, ko sem te videl v tako dobrem stanju, krepkega in dela voljnega ...« Kaj so o lepem pevskem srečanju s svojim nekdanjim zborovodjem povedale nekdanje pevke Solidarnosti? Jožica Kališnik, ki je po prepevanju v Solidarnosti skoraj deset let pela pri narodno zabavnem ansamblu Avseniki: »Zame je bil lep izziv, ker že dolgo časa nisem pela v zboru, skoraj dvajset let. Spominjam se še, da je bila v ženskem pevskem zboru Solidarnosti moja prva pesem, v kateri sem pela solo. Osamljeno doni zvonček mili... Pozneje sem pela solo tudi v pesmi Oj, te mlinar, ki smo jo zapele tudi danes, in pesem V Lo- Pod taktirko legendarnega kamniškega zborovodja Viktorja Mihelčiča so zazveneli ubrani glasovi prizadevnih delavk Doma starejših občanov Kamnik - Ksenije, Katarine, Elizabete, Helene in Mire (Tatjana je bila odsotna) P5 CIPS-KAJJETO? NAČRTUJTE NOVO POKLICNO POT? SE ODLOČATE ZA ŠOLANJE? SE VAM ZASTAVLJAJO VPRAŠANJA, NA KATERA NE NAJDETE PRAVEGA ODGOVORA...? Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS) vam lahko pomaga poiskati odgovore na številna vprašanja: - Kakšne so moje sposobnosti in interesi? - Kakšen poklic naj si izberem? - Kje in kako naj iščem zaposlitev? - Kdo so delodajalci, pri katerih naj iščem zaposlitev? - Kje naj si pridobim nova znanja, ki jih zahteva delodajalec? - Katera šola je prava zame? - Kakšne so možnosti študija v tujini? - Kakšne in koliko štipendij je na voljo? CIPS JE NAMENJEN: - brezposelnim osebam, - presežnim delavcem, - osnovnošolcem in srednješolcem, - študentom, - staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem, - zaposlenim na zavodu za zaposlovanje, - delodajalcem in vsem ostalim, ki potrebujejo naše informacije o zaposlovanju in šolanju. KAJ BOSTE NAŠLIVCIPSU? - opise poklicev, - informacije o srednjih, višjih, visokih šolah ter fakultetah in akademijah, - informacije o možnostih poklicnega usposabljanja in šudija v tujini, - informacije o finančnih pomočeh za izobraževanje in usposabljanje, - objave vajeniških učnih mest, - informacije o dijaških in študentskih domovih, - informacije o možnostih izpopolnjevanja in usposabljanja, - objavljena prosta delovna mesta, - navodila in pripomočke za učinkovitejše iskanje zaposlitve, - računalniške programe za samostojno načrtovanje poklicne poti. V CIPSU SO POLEG INFORMACIJ V PISNI IN RAČUNALNIŠKI OBLIKI MOŽNE ŠE DRUGE OBLIKE POMOČI: - individualno svetovanje pri načrtovanju poklicne in izobraževalne poti, - preverjanje poklicnih interesov in sposobnosti, - skupinske oblike informiranja, - predavanja o poklicih, - krajše delavnice, ki jih organizira Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. KJE SMO? v Kamniku na Kajuhovi 11, v prostorih URADA ZA DEtO KAMNIK Tel.: 01/83-16-151,01 /83-14-463 CIPS lako obiščete vsak ponedeljek od 11. -1 S. ure in vsako sredo od 12. -16. ure. URAD ZA DELO KAMNIK Kamniški OBČAN NASI POGOVORI 30. maja 2002 5 Na pogovoru zAlojzem Francem, direktorjem Ete d. d. Kamnik in letošnjim prejemnikom zlatega priznanja Občine Kamnik ZNANJE IN TRADICIJA, ZDRUŽENA V ODLIČNIH OKUSIH Skoraj zagotovo ni Slovenca, ki ne bi poznal in okusil vsaj nekaj izdelkov iz bogate in pisane košare Etinih izdelkov pod zgovornim reklamnim geslom Eta - srce dobre kuhinje. Začetki podjetja Eta segajo v prvo četrtino prejšnjega stoletja, v leto 1923. Majhen obrat je v nekaj desetletjih postal pojem največjega slovenskega proizvajalca vloženega sadja in zelenjave ter eden trdnih stebrov kamniškega gospodarstva, ki po težkem položaju ob osamosvojitvi države in prehodu na tržno gospodarstvo spet nekoliko lažje diha. Eta, živilska industrija d. d., Kamnik, ima danes na slovenskem trgu 10-odstotni delež v prehrambni in- Alojz Franc, direktor kamniške Ete. dustriji, v proizvodnji sadja in zelenjave pa je ta delež kar 60-odstoten. 3,8 milijarde tolarjev prometa v lanskem letu nameravajo letos oplemenititi na 5,7 milijard tolarjev in direktor Alojz Franc je prepričan, da jim bo uspelo doseči visoko zastavljen cilj. Recept Etinega uspeha je kakovost, ki izhaja iz naravnih pridelkov, obogatena z znanjem in tradicijo. Razvoju izdelkov posvečajo veliko pozornost, pri tem pa upoštevajo želje in zakonitosti trga. Tako je danes košarica Etinih izdelkov pestra in obsežna. Sledijo načelu, da narava najprej opravi svoje veliko poslanstvo, potem pa se potrudijo, da na podlagi že preizJcušenih receptov in izkušenj negujejo to, kar nam je narava dobrohotno podarila. Z direktorjem Alojzem Francem, ki si že dvaindvajset let prizadeva za sinonim Etine uspešnosti in gospodarske prodornosti, smo se pogovarjali o poslovanju podjetja v zadnjih letih, o posodobitvah, ki potrjujejo prizadevnost in dobro gospodarjenje, o vizijah in njegovem delu, kije dalo pomemben pečat kamniškemu gospodarstvu in mu ob letošnjem občinskem prazniku prineslo zlato priznanje Občine Kamnik. Čeprav danes živi v Komendi, ga je Kamnik nekako zaznamoval, pa tudi sam mu je pustil zaznamek, saj je aktivno deloval v domačem okolju, ko je živel v Kamniku. Dva mandata je bil predsednik krajevne skupnosti Zaprice in bil dejaven na področju okolja in prostora v občini Kamnik. Deset let Društva podeželskih žena Tuhinjske doline Z ljubeznijo do narave in sočloveka Pravijo, da ženska podpira tri hišne vogale, in će je potrebno, še četrtega. A posebej obilno breme je življenje naložilo kmečkim ženam, materam. S svitom se jim začne delavnik in konča s temo. Neizmerna je njihova moč. In najdejo tudi čas za društveno dejavnost. Kmalu po rojstvu samostojne Slovenije je bilo ustanovljeno Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline. Preko 130 članic društva praznuje te dni 10-letnico ustvarjal- zamce, je bilo ustanovljeno Društvo podeželskih žena Tuhinjske doline. Prva predsednica je bila Tončka Zalaznik iz Srednje vadi. Biti predsednica društva z dokaj številnim članstvom ni lahko delo. Nasledila jo je Ivica Urankar iz Buča. Njena vas leži tesno ob glavni cesti na desnem bregu Nevljice. Tam je precej prisojnih njiv in travnikov. Dobro uspeva sadje. Ljudje so že od nekdaj sušili jabolčne krhlje, slive, potem pa je Članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline med lanskim družabnim srečanjem s članicami sorodnih društev iz Blagovice, Trojan in Lukovice. nega dela. Pobudnica ustanovitve je bila kmetijska pospeševalka Marta Kos. Društvo deluje pod okriljem Kmetijsko-gozdarske zadruge Kamnik in združuje podeželske žene od Kamnika do Mot-nika vseh starosti. Sestajajo se v kulturnem domu v Šmartnem. Tokovi časa, večstoletne vezi med vzhodom in zahodom so oblikovale značaj, delovne, prehrambene in druge navade tukajšnjih prebivalcev. Skozi zasanjano Tuhinjsko dolino je nekoč vodila pomembna prometna pot in po njej so vozili »furmani«, ki so se krep-čali v obcestnih gostilnah. Tu in tam se je v dolino ugnezdila novotarija. In življenje v vasicah in po samotnih kmetijah tuhinjsko-motniškega področja je dolga stoletja teklo umirjeno. Prevladovala sta samooskrbno kmetovanje in spravilo lesa Življenje na podeželju pa se je začelo izjemno spreminjati v šestdesetih letih minulega stoletja. Takrat se je začelo množično zaposlovanje v kamniški industriji. Nastale so mešane kmetije, spremenile so se navade v kmečkih gospodinjstvih. Posodobitve so zajele živinorejo, obdelavo zemlje, spravilo lesa ... Omiko so razširjale podeželske šole, a je čas vedno bolj zahteval dodatno, trajno izobraževanje tudi na podeželju. Kmečka žena je začela prevzemati navade mestnih gospodinj. Tradicija je hitro tonila v pozabo. Z željo, da bi se kmečke žene z vseh koncev Tuhinjske doline ob vsakodnevnem delu tudi izobraževale in da bi ohranjale tradicijo, izročilo prednikov za za- to opravilo nekaj časa skoraj zamrlo. Ni bilo več »moderno«. Članice društva pa se vedno bolj trudijo, da sušilnice sadja po kmečkih dvoriščih spet oživljajo. Zadnje leto je predsednica društva Janja Pestotnik iz Bele oziroma Male Ravni pri Motniku. Je veterinarski tehnik, a opravlja delo zavarovalne zastopnice. Zadovoljna pove, da so članice zavzete in delavne. Skozi vseh deset let pripravljajo v zimskem času kuharske in pekovske tečaje. Sprejemajo novosti s področja gospodinjstva, a obenem ne pozabljajo tradicije. Rade pečejo tradicionalen ržen kruh, tu in tam koruznega, zamesijo testo in najrazličnejše potice. Podobno kot v drugih krajih gorenjske soseščine pečejo pehtranovo, metino, čebulno, ocvirkovo in še kakšno potico. Po starem receptu pripravijo S predsednico Društva podeželskih žena Tuhinjske doline Janjo Pestotnik sem se srečal v Šmartnem, kjer je sedež društva. pečeno skuto, kašo, zaseko... Društvo pripravlja predavanja s področja vrtnarstva, poljedelstva Tako kot Barbara Hočevar iz Hruševke tudi druge članice rade pridelujejo vrtnine na prvobiten način. Njihov por, čebula, česen, peteršilj in krompir naj bi imeli bolj naraven okus, saj za pridelavo naj ne bi uporabljali umetnih gnojil. Danes si je težko zamisliti dom brez osnovnih zdravil. Tudi kmečke gospodinje ali »polproletarke« imajo omarice z zdravili, da z njimi pravilno ravnajo in znajo družinskim članom izmeriti krvni pritisk, vročino, organizirajo zimske zdravstvene tečaje. Kmečke domove v krajih ob Nevljici in Motnišnici, ležeče med Celjsko in Ljubljansko kotlino, so nekoč krasile slike na steklo. Na tovrstno lepo ljudsko likovno ustvarjanje so tod skoraj pozabili. In zdaj tuhinjske ženske prirejajo tudi tovrstne tečaje. Učijo se risanja na steklo in svilo. Članice sodelujejo na prireditvah po vsej Tuhinjski dolini, sooblikujejo praznovanja v sosednjih krajih. Lani so sodelovale v Mengšu na Mihaelovem sejmu, na razstavi v Arboretumu Volčji Potok, na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Ne bodo manjkale ob praznovanju 100-letnice šole Zgornji Tuhinj. Za to priložnost bodo spekle pecivo. Včasih se odpeljejo čez. mejo v kraje, ki so pobrateni z občino Kamnik. Pripravljajo društvene izlete. Letos se bodo odpeljale v Slovenske Konjice in okolico. Posebej želijo spoznati soseščino, zato so se lani srečale na planini Meni-na s članicami sorodnih društev iz Lukovice, Blagovice in Trojan. Letos se bodo odpravile na Brdo pri Lukovici. To so priložnosti za izmenjavo izkušenj med stanovskimi kolegicami. In tuhinjske kmečke ženske niso pozabile niti na gledališče. Vsako zimo si želijo v Mengšu ogledati dramsko predstavo. Ta čas se skrbno pripravljajo na sodelovanje na tokratni kamniški srednjeveški tržnici. Obiskovalcem bodo ponudile svoje kmetijske pridelke in kuhane ter pečene dobrote. Za to priložnost bodo oblekle svoja enotno sešita oblačila. Smelo lahko napišem, da članice Društva podeželskih žena Tuhinjske doline negujejo ljubezen do narave in sočloveka. In živijo ter ustvarjajo s sedanjostjo, negujejo tradicijo in se odpravljajo na jutrišnjo pot. FRANCEK ŠTEFANEC Težko obdobje v začetku devetdesetih let so kamniška podjetja preživela zelo različno. Nekatera so dokončno propadla, v drugih so reševali zdrava jedra, tretja, med katerimi je prav gotovo Eta, pa so preživela, se prilagodila zahtevam trga in so danes uspešna na domačem in tujih trgih... Kako vam je uspelo? Jeseni leta 2000 smo sklenili nekaj let trajajočo in štiri milijone nemških mark vredno sanacijo, ki je bila usmerjena predvsem v širitev sortimenta izdelkov, v prenovo tehnologije in povečevanje proizvodnih zmogljivosti in s tem prednosti, ki jih prinaša ekonomija obsega ter usmerjanje na nove trge. Kamniška živilska tovarna bo prihodnje leto stara osemdeset let, leta 1986 smo se vključili v sistem torja, ki pa prinaša nižjo ceno enakega izdelka. Kaj to pomeni za Eto? Glavna skupina Etinih izdelkov je pasterizirana zelenjava, kot so kumarice, rdeča pesa in drugi izdelki v kisu, ki predstavlja približno 60% proizvodnega programa. Pomemben del proizvodnje predstavlja tudi sterilizirana zelenjava (grah, stročji fižol, koruza) in pa gorčica, ki je eden najstarejših in najbolj prepoznavnih Etinih izdelkov. Proizvajamo tudi gotove jedi, kot so pasulj, polnjene paprike, sarme, prebranec, ričet in podobno, pa sladek program marmelad in kompotov. Šest izdelkov iz našega programa proizvajamo tudi za blagovno znamko Mercator, kar pomeni večje količine za znanega naročnika in posledično do 30% nižje K posodobitvam Etine proizvodnje in večji kakovosti izdelkov prav gotovo sodijo sodobni pasterizatorji, v katerih se dobro zaprti kozarci zelenjave v kisu ali slanici konzervirajo s pomočjo temperature do sto stopinj Celzija. Mercator kot njihova hčerinska družba in lam ostali tudi po lastninskem preoblikovanju. Prav povečanje prodaje, ki jo dosegamo v okviru sistema Mercator, je tudi razlog naše uspešnosti. Poslovni sistem Mercator ima danes v Eti 75% delež, smo pa v postopku prevzema Mercatorjeve družbe Bohovo, kjer naj bi bila pakirnica zamrznjene zelenjave in sadja S prevzemom te družbe, ki bo zaključen do konca poletja, se bo Eta dokapitalizirala, Mercatorjev delež pa bo porastel na 85%. Zdi se, da je kvalitetna lastna blagovna znamka najpomembnejši del vaše poslovne strategije? Res je. Široko prepoznavna blagovna znamka, ki jo želimo z. mar-ketinškimi akcijami še utrditi, in zadovoljen potrošnik, ki želi za primerno ceno dobiti resnično kvaliteten izdelek, je vodilo naše poslovne strategije. Naša vizija je sodobno predelovalno podjetje, ki bo uspešno konkuriralo tudi v novih ekonomskih pogojih ob vstopu v EU. Poslanstvo Ete je zato usmerjeno predvsem v servisiranje maloprodajne mreže Mercatorja s tem, da sledimo njegovemu hitremu razvoju, zagotavljanje proizvodnje varne hrane in kakovosti naših proizvodov, uspešno poslovanje in s tem izpolnitev pričakovanj naših lastnikov in nenazadnje tudi varnost in zadovoljstvo vseh zaposlenih. Torej pri vodenju podjetja nikakor ne pozabljate na zaposlene in njihove počutje v podjetju? Vsekakor velja, da uspeh podjetja ne more biti rezultat posameznika, pač pa je podjetje lahko uspešno le, če celoten ansambel zaposlenih uglašeno igra, usklajuje notranje in zunanje dejavnike. Srečo imam, da imam okrog sebe dobro ekipo ter pozitivno klimo, ki spodbuja zdrav tekmovalni odnos in zavzetost, kar je danes nujno za doseganje dobrih poslovnih rezultatov. Pomembno je, da se zaposleni v podjetju dobro počutijo, da radi prihajajo v delovni hram in priznati moram, da je po vseh teh letih, kolikor sem v Eti, delovno okolje še vedno dobro in prijetno. Seveda pa nenehno izboljšujemo delovne pogoje. Delavcem je treba nuditi tudi neko varnost in ne gre prezreti tega, da so bile ves čas mojega direktorovanja plače izplačane vselej na izplačilni dan. Zaposlenih je 261 ljudi, v poletnih mesecih pa zaradi sezonske narave dela zaposlimo še študente in dijake, tudi do sto, da si lahko naši delavci privoščijo nekaj dopusta, dijakom in študentom pa s tem omogočimo zaslužek. Na prodajnih policah se pestra paleta Etinih izdelkov pojavlja pod lastno blagovno znamko in pod trgovsko blagovno znamko Merca- stroške. To nam je sicer odvzelo del prodaje istih izdelkov z lastno blagovno znamko, vendar je sedaj obseg celotne proizvodnje in prodaje večji, saj se nenehno veča tržni delež. Mercatorja na slovenskem trgu. V prvi vrsti tako servisiramo maloprodajno mrežo Mercatorja, kjer imamo kot člen v njihovi verigi pod enakimi pogoji majhno prednost pred drugimi dobavitelji in se nam ni potrebno boriti za prostor na Mercator-jevih policah. Ker Mercator odpira trgovine tudi na območjih nekdanje Jugoslavije, pa je tudi na teh trgih, kjer je bila Eta pred vojno močno navzoča, čedalje več naših izdelkov. Zato usmerjamo strategijo v povečevanje na teh trgih in na trgih sosednjih držav - v Avstriji, Italiji, Nemčiji, pa tudi Švedski in Kanadi, saj v tujino trenutno izvozimo 25% celotne proizvodnje. Najmočnejši kupec je Nemčija, najbolj udaren izvozni izdelek pa ajvar. Na domačem trgu so najbolj prepoznaven Etin artikel vložene kumarice, najmočnejši izdelek po prodaji pa je rdeča pesa. Kako pa je s surovinami? Zrastejo na domačih poljih ali jih predvsem uvažate? Približno 40% surovin za proizvodnjo nabavimo v Sloveniji, predvsem rdečo peso, ki jo v Sloveniji pridelamo dovolj za naše potrebe, kumarice, zelje, repo, pa tudi nekaj paprike, feferonov in korenja. Kljub temu, da nastajajo novi nasadi za sveži trg, pa slovenski pridelovalci zaradi klimatskih razmer ne morejo ponuditi dovolj surovin, zato jih uvažamo iz Makedonije, Hrvaške, Bosne, Madžarske, Bolgarije in Grčije. Kako pa gledate na posodobitve, razvoj ter prihodnji položaj Ete na domačem trgu in v EU? V Eti se zavedamo, da moramo postati sodobno evropsko podjetje za predelavo vrtnin in sadja, saj bomo le tako konkurenčni na trgu, predvsem pa velja, da le s kakovostjo lahko opravičujemo ceno. Že v letu 2000 smo vložili pet milijonov, v lanskem letu pa še nadaljnja dva milijona nemških mark v temeljito prenovo in posodobitev proizvodnih prostorov in opreme. K temu je pripomogla tudi Mercatorjeva razvojno naravnana politika, saj je dobiček družbe, dosežen v preteklih letih, ostal družbi za razvoj in investicije. S temeljito prenovo s tehnološkega, ekološkega in sociološkega vidika smo zagotovili boljše delovne pogoje, povečali proizvodne zmogljivosti kar za četrtino in dosegli velike prihranke pri porabi vode in pare ter s tem posredno razbremenili tudi okolje. Novi pasterizatorji prav gotovo pripomorejo k večji kakovosti izdelkov, odpadlo je tudi veliko težkega fizičnega dela. Tudi predelava paprike je povsem avtomatizirana in ni več težkega fizičnega dela. V prihodnjem letu bomo kupili še nov pasteriza-tor za rdečo peso, saj morajo sedaj delavke še ročno mešati vročo peso po pasterizaciji. Velja poudariti, da je proizvodni koncept Ete drugačen od koncepta zahodnoevropskih tovarn, ki so zaradi velikosti trga ožje specializirane in proizvajajo majhno število artiklov v ogromnih količinah, ki jih zaradi takšnega značaja proizvodnje lahko prodajajo po nižji ceni. V Eti pa proizvajamo majhne serije visoko ka- Po opremljenosti je Eta na evropski ravni. Glede na spremenjen ritem življenja in posledično s tem tudi spremen jen način prehranjevanja prav gotovo že načrtujete kakšne nove programe? V zadnjem času se je izredno povečala prodaja zamrznjenih jedi, tako da kapacitete za proizvodnjo teh izdelkov v Eti ne zadoščajo več. Sami sicer nismo proizvajalci zamrznjene zelenjave in sadja, to za nas proizvajajo drugi doma in v tujini, kjer je proizvodnja v velikem obsegu in zato tudi najcenejša Pri nas zamrznjen program pakiramo, mešamo in plasiramo na trg pod našo blagovno znamko. Glede na načrtovan prevzem Mer-catarjevega podjetja Bohovo načrtujemo tja prenesti program zamrznjenih jedi. Razširjamo program gotovih jedi z joto s kislim zeljem in kislo repo, zaključujemo z obnovo obrata proizvodnje varne hrane za potrošnik;), ki mora zadostiti zelo strogim kriterijem. V drugi polovici leta pa prihaja na trg tudi nov program grill zelenjave -vrtnin in povrtnin, pečenih, v olivnem olju ali v lastnem soku. Kateri izmed Etinih izdelkov pa je najbolj prepoznaven in najmočnejši na domačem trgu? kovostnih izdelkov s široko asor-timansko ponudbo, kar pomeni tudi nekoliko višjo ceno. Glede na to, da vodite eno najuspešnejših podjetij v prehrambno predelovalni industriji, poleg tega ste aktivni tudi v Komendi, kjer živite, me zanima, ali si najdete prosti čas za šport in razne konjičke? Uživam v svojem delu, čeprav je naporno in mi vzame veliko časa. Že deset let nisem porabil dopusta, si pa vzamem čas za hobije, kot so tenis, kolesarjenje. Pa lokostrelstvo me je navdušilo, tako da sem član lokostrelskega kluba In-diana Logarska dolina. Za sprostitev in pomiritev moje duše pa se najraje odpravim kam na mojem motorju choperju, ljubezni iz mladih let. Iz najinega klepeta sem spoznala, da gospod Alojz Franc kljub obilici »delovnih« obveznosti zna ceniti prosti čas - sončno nedeljo pred najinim pogovorom je izkoristil za prijeten izlet na Jezersko, seveda na svojem choperju. Tudi kupci Etinih izdelkov znajo ceniti najboljše in čas je pokazal, da dober okus ne pozna meja. SAŠA MEJAČ Iz torbe Krištofovega Pepeta II. Fata na obisku... ~Yfit ku lele, se je začudila Fa-14 ta s POP TV, kako veliko JLm* kulturno dvorano imate v Kamniku, ko je tisto majsko nedeljo s svojimi sotrpini in humoristično nadaljevanko v kamniški športni dvorani začela svojo turnejo »v živo po ljubi ji Sloveniji«. Ko so ji dopovedati, da to ni dom kulture, kije na drugem koncu mesta, pač pa športna dvorana in jo povprašali, zakaj ne nastopa v kulturnem domu, je hitro izstrelila: Pa znate, mi »guncamo afne« za leže pare, nego oni umetnici v kulturnem domu. Pa so dobili izfinfarja drobiž ... ynašem podalpskem mestu smo od srede maja bogatejši za novo pridobitev: za rumeno ž.olli lokal Noč in dan v kapetanski kajuti med Svetilnikom in Najboljšim sosedom. Pravijo, da bodo našim meščanom tu noč in dan brez prekinitve na voljo pečeni prašički in pohane piske. Pa tudi rujne kapljice za suha grla ne bo manjkalo. Prav tako kot barva lokala je njegova posebnost tudi z vidika prometne varnosti vsestransko preučeno parkirišče. Jekleni konjički bodo namreč morali speljevati na Ljubljansko cesto z repom naprej. Pa nič zato, če bo malo več stolče-ne pločevine, saj imamo dosti kleparjev. Samo prebivalci ulic ob Ljubljanski pravijo, da bodo poru-vali tiste količke na koncu svojih ulic, ki jim preprečujejo speljevanje na Ljubljansko, čeprav z nosom naprej. Naj živi enakopravnost, kot noč in dan Zakaj raznorazne civilne in druge iniciative zmerjajo ubogega župana Tontija, češ, da je kriv za »zafušano« sosesko pod malograjskim hribom. Sedaj ima črno na belem v nacionalnem časniku zapisano, da to ni res. »Mestnega prostora zato ne oblikuje stroka ali vizija župana« (podčrtal K. P.), pač pa državna birokracija in osamosvojeni interes privatnega kapitala.« To ni zapisal nihče drug kot sam aktualni učitelj naših bodočih arhitektov v svojem Dnevniku (3) (11. velikega travna 2002), tisti učitelj, ki mu je bila poverjena tudi strokovna skrb za naše staro mestno jedro, tisti učitelj, kije podpisal slovito razlago 12. člena občinskega odloka, zaradi česar so se začele dolgotrajne zdrahe pod Malim gradom. Da »osamosvojeni interes privatnega kapitala« res kroji usodo prostora pod Malim gradom, se je pokazalo tudi te dni, ko so graditelji bojda (mejo občinske zemlje inšpektorji še preverjajo!) zasedli zemljišče nad nekdanjim Zajspo-hom, za katerega pravijo, da je javno dobro, ne da bi občino o tem sploh kaj vprašali. Če bo sedaj »državna birokracija« ta »poseg« potrdila še s svojo štampiljko, potem bo treba profesorjevi tezi še enkrat pritrditi. Kaj nam potem pomaga »družbeno planska dokumentacija«, ki jo občina z veliko brzino spreminja že nekaj let. Zadnji kamniški kmet Cuz.uk pa tudi ne bo imel kje parkirati svojega tajselna ... h Nove Slovenije Volitve se bližajo - preverjajte, kar slišite! Tako kot pred prejšnjimi volitvami bodo verjetno že mesece pred letošnjimi občinskimi volitvami med določenimi skupinami občanov, npr. med upokojenci, športniki, po gostilnah, pri frizerju, med gasilci, gospodinjami, ... pričeli krožiti ljudje, ki bodo med vrsticami začeli širiti »zaupna politična sporočila«: ta je pa tak, z onim ni nič, sploh ni sposoben, ta stranka je v redu ipd. ipd. Pričeli se bodo oz. se že pojavljajo nosilci raznih »neodvisnih list«. Ti za »svojo listo« zbirajo ugledne kandidate, seveda le za mesta od vključno drugega navzdol (prvo mesto na listi si rezervirajo zase). O že enem znanem primeru iz sosedstva: na videz (?) se je razšel, bojda z LDS, zato bo kandidiral za občinskega svetnika na svoje. Za seboj na listi pa si želi (zanimivo) imeti spoštovane ljudi (kristjane). Če mu bo uspelo, bo lahko zares vesel. Ko bo izvoljen, se bo v občinskem svetu lahko kakorkoli obnašal, lahko celo - spet kot LDSoyec. Za njegovo izvolitev pa bo verjetno glasovalo polno kristjanov, ki so videli na njegovi listi imena spoštovanih ljudi. Ne trdimo, da je sedaj vsak politični propagator nepošten oz. da ima nepoštene namene. Volivce želimo le opozoriti na možne take primere. Torej velja biti previden - ne verjemimo vsega takoj! Tudi pri eventualnih pristankih z.a vaše šo-kandidiranje ne bo odveč previdnost, preudarnost, predhodno posvetovanje. Ob zaključku izmenjave mnenje Konda: Hančič. V prejšnji, 9. številki Kamniškega občana se je očitno zaključila izmenjava mnenj. To je 14. 2. 2002 sprožil g. Alojzij Konda, ki je pričel s polemiko o stališču svetniške skupine Nova Slovenija (NSi), ko je ta predlagala, da bi Občina namenila nekaj najnujnejših sredstev za.ureditev povojnih ' množičnih grobišč na Kamniškem. Ta naj bi bila naša osnovna civilizacijska dolžnost - g. Kondo in ZZB mesta Kamnik jut predlagano financiranje vseeno moti, čeprav jih na drugi strani ni motila poraba velikih javnih sredstev za postavitev spomenikov revoluciji in komunističnim voditeljem, ki bi morali bi\i že zdavnaj obsojeni za kratenje človekovih pravic. G. Hančiču je v 5. in 8. številki K. O. (nepravilno označeni s št. 15 z dne 25. 4. 2002) s pravo strokovno ar-gumentiranostjo uspelo povsem ovreči Kondine teze, tako da je upati, da se bo v občini končno enkrat rešil ta boleč problem in ne bodo kosti žrtev pobojev ležale razsejane vsepovsod in bodo le dobile človeka vredno obeležje. Morda bi bilo vredno posnemati primer Slovenske Bistrice. Ob vsej tej menjavi mnenj, dokazov je prišlo na dan še nekaj tretjega. Iz primerjave pisma g. Alojzija Konda (tudi objavljenega v izložbeni omarici pri Lectarju) in mnenj g. Konde v Kamniškem občanu se nehote ponuja domneva, da prispevkov v K. O. ni pisal g. Konda, saj je razlika med pismom in članki očitna. Iz Odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik In memoriam slovenskemu kmetu Oglasil se je navček iz lin zvonika nad vasjo, vsi prebivalci v dolini pod cerkvico so se začeli ozirati s pogledi sosed proti sosedu in se spraševali, kdo je nesrečnež, ki se mu je iztekla njemu namenjena življenjska pot na Zemlji. Skomigali so z rameni, vlekli na ušesa, od kod bo prišla novica in kakšna bo. Ne, to ne more biti res! Vest je bila hujša kot strela z jasnega neba, hujša in hitrejša kot jastreb, ki udari med piščeta v varstvu svoje matere koklje. Ne, to ni res, to je napaka, to je pomota, to se ni moglo zgoditi Navček je pel svojo pesem neusmiljeno naprej, pritegnili so mu še ostali zvonovi. Res je, preminil je zadnji kmet v raju pod Triglavom, njegovo močno držo je zlomilo, preprosto ni prenesel tega, kar mu je storila država, ni mogel razumeti, da gaje izdala. Res je premagal čas turških vpadov, preživel je čas Habsburške monarhije, ni ga uničil ne fašizem, ne nacizem, prenesel je čas po vojni, prepojen z socialističnimi in komunističnimi idejami s partijskim mišljenjem zablod o obvezni oddaji, nacionalizaciji, pomagal je graditi zadruge (čeprav je razumel pomen besede »zadruga«, kije v njegovem jeziku pomenila - za druge), preganjali so ga iz delovne brigade v delovno brigado in mu v glavo vlepali misel, da kmeta ne potrebujemo, da je to ostanek kapitalizma, žito nam bo dala Vojvodina, Baranja in Srem, pšenica pa ni vredna niti toliko, da bi z njo krmili živino. Garal in delal je noč in dan ter v ■ potu svojega obraza skrbel, da je ohranil dom in preživel družino. Prišel je nov čas, potrebno je bilo zopet postaviti svoje telo v bran, to pot prvič za bran svoje domovine, ki se je komaj rodila, pa so že pridrveli nad njo volkovi iz sotočja Save in Donave. r M lukaj radio Komenda na valu M 100 pika osem je pred nekaj JL dnevi zahreščalo iz radijskega oddajnika onkraj podgorskih Dobrav. »Na, pa so nas, čeprav so veliko manjši od nas,« je v svoje brke zabrundal Frtavčkov Gustl. Mi pa že nekaj let samo govorimo o kamniškem radiu, pa iz tega ni nič. Nazadnje smo zdaj ugasnili še lokalno televizijo. Menda na našem jugu v sosednji občini že nastaja regionalna televizija. Od stare slave pa res ne bomo dolgo živeli, čeprav je res, da Bistrica teče proti jugu, je jezen zaškrtal s socialnimi zobmi. Mi pa smo seveda presrečni, da bomo imeli razvojni program podjetne regije, bojda bomo imeli tudi skupno LTO (lokalno turistično organizacijo), ki bo imela tudi svoj grb, če se bodo tako zmenili. Samo, kdo je bolj podjeten, to je zdaj vprašanje... Pa še predlog za grb LTO v okviru Podjetne regije: Kamniška Veronika in Lu-koviški rokovnjač z mengeškim trnkom na vodiškem bajerju lovita ribe in trgata domžalsko klasje in trzinske žerjavčke, pred napadi z moravske trdnjave pa se branita s komendskim Glavarjevim ščitom. Frtavčkov Gustl, ki je ta grb po-gruntal, pravi, da bodo tak regijski grb sprejeli vsi občinski sveti soglasno in brez pripomb. Samo zastava in štampiljka bosta malo večji, pa nič zato, saj imajo davkoplačevalci še kaj v mošnjičku ... icer pa bo, kot kaže, župan Tonti ob letošnji tretji kandi-1V/,w£>.Nv..y, r.Uw J5. im ljutim« - M/t, Janja Zajec, 4.b, 11 let, OŠ Zadobrova, Zadobrovška 35,1260 Ljubljana-Polje, mentor: Mateja Trampuš gradu, ko se je pred naju postavila prikazen - pol ženska pol kača. Spomnila sva se, da je to zakleta grofica Veronika. Jaka seje stisnil v kot. Mene je prosila, naj jo dvakrat vržem ob zid. Tako sem naredil. Spet je bila samo ženska. Bogato me je obdarovala. Nekaj nagrade sem dal tudi Mirnopeškemu Rožletu, ker se ni polulal v hlače. Veronika ni bila več skopa in zdaj tudi Kamničanom rada pomaga. Jaz., Dolenjski Kekec, in Mir-nopeški Rožle pa sva odšla vesela domov v Mirno Peč. ČRT JAKLIČ, Mirna Peč Anita Jeglič, Kamnik Nenadoma jima je žoga padla v grmovje. Eden od dečkov je šel po-njo in med skalami zagledal kačji rep. Prestrašil se je, zakričal in ko je k njemu pritekel prijatelj, se je izpod skal prikazala Veronika. Sprva sta bila presenečena, vendar, ker sta že slišala zgodbo o zakleti Veroniki, sta jo takoj prepoznala. Bila je pol ženska, pol kača. Spodnja polovica njenega telesa je bila zavita v grozno, zeleno, luska-vo skorjo. Zgornji del je imel podobo golega ženskega telesa. Njeni lasje so bili dolgi in močno skuštrani. V rokah pa je držala njuno izgubljeno žogo. Veronika ju je milo pogledala in prosila: »Odrešita me stoletnega prek-lestva, prosim vaju!« Haris Aksalič, 10 let, OŠ Hinka Smrekarja ni verjel njegovi zgodbi o Veroniki. Ko ga je deček le uspel prepri-čati,.je župan končno odšel z njim na Mali grad. Župan je bil grozno presenečen nad prenovljenim gradom, še bolj pa nad rdečim drevesom, kije bilo zasajeno pod njim. Ko je župan stopil na grajsko dvorišče, se je pred njim prikazala Veronika. Zagrmelo je, se dvakrat zabliskalo in dečkov prijatelj je oživel. Nato se je Veronika opravičila županu za svojo osobnost in zlobo. Še predobro se je spominjala treh duhovnikov, ki so jo prosili za denar. Zupanu so ob njenem opravičilu stopile solze v oči, vzel je leskovo palico in udaril po njej. V tistem hipu se je pošast spremenila v lepo deklico. V zahvalo je Veronika podarila županu grajski zaklad, da bi z njim polepšal mesto Kamnik. Dečku pa je v znak hvaležnosti podarila čarobni kamen, ki izpolni vsako željo. Veronika se še vedno ni nehala čuditi črnemu kosu v dečkovih rokah, mobitelu. Deček ji je podaril svoj mobitel. Veronika se je zahvalila in stekla v svoj prenovljeni grad. Deček jo je večkrat želel obiskati, vendar je nikoli več ni videl. Po pripovedih starih Kamniča-nov se iz svojih soban prikaže le enkrat v letu, na dan svetega Roka, kateremu je tudi posvečena grajska kapelica. Veronika še vedno spi v svojem gradu, le rdeče drevo dečka še spominja nanjo. ANA HRIBAR, Kamnik Ko sem bil star dvanajst let, sem se jaz, Črt Jaklič, po domače Dolenjski Kekec, s prijateljem Jakom Papežem (njega smo klicali Mirno-peški Rožle) odpravil v Kamnik. Odšla sva na Mali grad iskat zaklad. Se tako lepo sprehajava po Zaključili krog seminarjev Uspešen postaneš, kadar izstopaš iz povprečja. In ker se v e-Študentskem Sevisu držimo tega izreka, smo v torek, 7. maja, v sodelovanju z dnevnikom Finance uspešno zaključili letošnji krog izboraževalnih seminarjev. Ker so se smernice našega gospodarstva razvile tudi v smislu borzništva in ker se vse več študentov odloča za delo na borznem področju smo za zaključek letošnjih predavanj izbrali temo: Mladi in borzno poslovanje. K sodelovanju smo povabili direktorico trženja in odnosov z javnostjo na Ljubljanski borzi gospo Lidijo Kup-Ijen Gabrijelčič, ki je jmdavala na temo Kako deluje slovenska borza?, finančnega svetovalca iz Borzno posredniške hiše Ilirika d. d. gospa Mateja Tomaži: na, ki je študentom predstavil delovne naloge finančnega svetovalca, ter borznega posrednika Kajntalske družbe d. d. gospoda Aleša Padavnika, ki je predstavil strategijo in prevzem podjetja. Vsi trije strokovnjaki so na svoj mladostniški in izviren način slušateljem jmdali veliko strokovnega znanja tako iz teo-reličega in praktičnega vidika. Izobraževanje je bilo namenjeno tako študentom ekonomije kot tudi vsem tistim, ki se z bor-zništvorn srečujejo v svojem vsakdanu. Seveda pa je potrebno poudariti daje bilo izobraževanje za vse člane našega servisa brez[)lačno. e-Študentski Servis j)a za letošnjo jesen že pripravlja začetne in nadaljevalne izobraževalne seminarje. e-Študentski Servis V Franciji, deželi vina in večne romantike Kot vsako leto, je tudi letos Šolski center Rudolfa Maistra v Kamniku v sodelovanju z. ljubljanskima gimnazijama, Gimnazijo Ledina in Šubičevo gimnazijo, organiziral potovanje v oddaljeno Francijo, deželo vina, gurmanske kulinarike in većne romantike. Letos smo se pod vodstvom profesorice Marte Janežič, ki nas je tudi spremljala, odpravili v jugovzhodni del Francije, v Provanso. Profesorica je vsem 24 udeležencem kamniške gimnazije pripravila teoretično gradivo v ličnih mapah ter povabila starše, da smo ga skupaj pregledali nekaj dni pred odhodom. Zbrali smo se pred ŠCRM v četrtek, 21. marca ob 20. uri zvečer in se nato polni navdušenja in dobre volje odpravili v Ljubljano na Kongresni trg, kjer so se nam pridružili še ljubljanski dijaki. Ob sončnem vzhodu smo se pripeljali v žepno kraljevino Monako, ki je znana po progi formule 1 in kazinoju. Tako smo si prvi dan v Monaku ogledali oceanografski muzej in mesto, v Grassu parfumerijski kompleks. Oglede za prvi dan smo zaključili v Niči, ki se ponaša z Ažurno obalo in Angleško promenado, kjer smo tudi prespali. Drugi dan smo nadaljevali z ogledi Cannesa, kjer podeljujejo filmske nagrade Zlata palma, St. Trope za, kraja, ki si ga je za svoje domovanje izbrala filmska igralka Bri-gitte Bardot, Marseilla, ki slovi po cerkvi la Notre-Da-me-de-la-Garede, z zlatim kipom device Marije in otoku z zaporom, kjer je bil v romanu Alexandra Dumasa zaprt Grof Monte Cristo. Drugi dan smo končali v Aix-en-Provancc, kjer smo prespali. Tretji dan smo začeli v Aigues-Mortes, nadaljevali skozi ix& Mari-es-de-la Mer in končali v Arlesu, kjer smo tudi prespali. Naslednji dan smo si v Arlesu ogledali rimski am-fiteater in gledališče. Oba sta aktivna še danes, v prvem prirejajo bikoborbe, v drugem pa gledališke predstave. Prav tako je mesto poznano po tem, da se je sem preselil Vincent van Gogh. Skozi Les-Baux-de-Provances smo prišli v St. Remy, kjer smo si ogledali norišnico, v kateri je bil zaprt Van Gogh, potem ko si je odrezal uho in rojstno hišo jasnovidca Nostrada-musa. Ogledali smo si še Pont du Gard, kjer je stal velik rimski akvadukt. In zadnje mesto je sledilo Avignon, kjer smo tudi prespali. Obhodili smo mestno obzidje in si nato ogledali Papeško palačo in sloviti most, ki ga opeva tudi ljudska pesem. Naslednji dan smo s postankom v Niči za zadnje nakupovanje in osvežitev v morju odpravili nazaj proti Sloveniji. Še dolgo bomo v spominu ohranili prelepe parke v središču mesta Monte Car-lo, bikoborbe s pridihom strastne Španije in čudovite rožnate ptice flaminge. Provanso smo zapustili z vtisom mediteranske pokrajine, mile klime, gostoljubnosti, Francozov ter ogromnimi kupi fotografskih spominov. SEBASTJAN JAVORŠEK 2.Č ^ELES\|0 Narava je zacvetela. Cvetje je pognalo iz zemlje ter se vtkalo v dolgo preprogo travnikov in poljan. Zdaj si je narava končno odpočila in opomogla od zime, ki jo je preživela tako, da je naredila nov načrt ter si omislila nekaj sprememb, ki pa so prijetno vplivale na vtis, ki ga dobimo ob pogledu skozi okno. Tudi mi, mladi literarni navdušenci Šolskega centra Rudolfa Maistra, smo izkoristili zimski počitek ter vse svoje moči uporabili za iskanje najrazličnejših novic ter literarno ustvarjanje. Zdaj lahko končno s ponosom povem, da je izšlo dolgo pričakovano glasilo naše šole - ZELENO. Moram reči, da je izšlo ravno pravi čas, da s svojim imenom dopolni trenutno podobo narave. Njeno sproščeno vzdušje se je preneslo na liste našega glasila, ki kar sami vabijo ukaželjno mladino (pa tudi odrasle) k branju. Naš trud je poplačan in lahko le rečem - splačo se je. In o čem vse smo pisali? O vsem mogočem. ZELENO zagotovo ni puščobno in monotono. Na šoli smo vsi začeli kot prvošolci, zato je prav, da smo tudi v glasilu posvetili nekaj prvih strani našim malim fazančkom, ki so se počasi le vključili v utrip naše šole. Človek pa kmalu začne sanjariti o potovanju daleč stran od te ustanove, ki nam meša štrene v najlepših letih našega življenja. Nekaterim so se sanje izpolnile in odšli so na pot v tujino, za nameček pa so o svojih prigodah tudi nekaj napisali in nam s tem zbudili skomine. Hrana ni vse v življenju, vendar v našem vsakdanjiku ne moremo mimo nje, zato smo ji tudi mi izkazali nekaj spoštovanja ter ji posvetili nekaj strani. Nismo pozabili na naše konjičke, zabavo ter uspehe dijakov naše šole na različnih področjih. Najstniki smo največkrat v sporu s svojimi starši, povsem drugače pa je, če se najstnik znajde sam v vlogi staršev. Ker imamo na šoli mlado mamico, smo jo malo povprašali o tem. Tudi naše profesorice so mame. Tudi one imajo doma otroke. Fotografije njihovih najmlajših otrok so obogatile ZELENO. Končali smo malo resneje. Ker smo lani praznovali 80. letnico rojstva pesnika Franceta Balantiča, smo objavili intervju z njegovima sestrama ter tako razkrili še nekaj o slavnem Kamničanu. V naravi, ki se je prebudila, vse zopet kar poka od polnosti in raznolikosti. Tudi naše ZELENO ni izjema. MONIKA JEGLIČ, 2.d ŠCRM Kamnik Proslava v čast Rudolfu Maistru V petek, 5. aprila, smo se s proslavo v kamniški glasbeni šoli spomnili na našega rojaka, Rudolfa Maistra. Ko danes slišimo njegovo ime, pomislimo na kamniško gimnazijo, štiri kipe v Sloveniji, ki stojijo v njegovo čast. Če ne bi bilo njega in njegovih borcev, bi se pri zgodovini učili o 'Nieder Stailmark', ki je bila do prelomnega leta 1920 slovensko ozemlje. Delili bi si usodo s Koroško, katere plebiscita se še zdaj spominjamo z bolečino. Rudolf Maister je bil izjemen človek. Preživel je težko mladost in kmalu postal ugleden častnik avstrijske vojske. Bil je energičen, odločen, samozavesten in drzen - lahko bi rekli, da celo predrzen. To, da si je s svojo majhno četo prostovoljcev drznil zoperstaviti se veliki vojski in da mu je pri tem uspelo, lahko označimo kot junaško dejanje. Po prvi svetovni vojni, slovenski politiki niso primerno vo- dili svoje politike. Italijani so nam po Rapalski pogodbi vzeli velik del ozemlja in po usodnem plebiscitu, 10. 10. 1920, je Avstrija dobila skoraj vso severno mejo. Jugoslovanska vojska je v teh\ bojih naredila več slabega kot dobrega in vse je že kazalo, da bo Maribor s spodnjo štajersko avstrijski. Slovenci so potrebovali močnega, karizmatičnega in sposobnega človeka, o katerem v vladi ni bilo ne duha ne sluha. Zaradi teh okoliščin je na dan lahko prišla Maistrova hrabrost. Čeprav Rudolf ni bil goreče navezan na Kamnik, bi se ga Kamničani morali spomniti večkrat, saj je Kamnik njegovo rojstno mesto. Njegovo rojstno hišo obnavljajo prav ta čas, čeprav je sramotno, da je niso že prej. Ta proslava je bila ena izmed redkih, ki so bile namenjene v čast temu pomembnemu človeku za naš narod. MAJA KNEHTL, 8. c O. Š. TOMA BREJCA Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Šolsko zborovsko petje je imelo v različnih obdobjih razvoja slovenske narodne zavesti različno, a vselej pomembno vlogo. Glasba, ki vstopa v odraščajočega otroka skozi osnovno šolanje, ne more in ne sme ostati neopazna, saj se oprime in spoji z. otrokom ter ga popelje v svet umetnosti. Zborovsko petje v šoli pogosto nima posebne vrednosti, izkaže se šele takrat, ko izzo-vemo njegovo umetniško vrednost. Dokaz jc letošnja Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov občin Kamnik in Komenda. Predstavilo se je 16 zborov v sodelovanju z osnovnimi šolami obeh občin (razen OŠ Toma Brejca) ter javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti - izpostava Kamnik. Zborovodkinje in zborovodje so skrbno izbrali program za svoj nastop in se trudili za kar najboljšo izvedbo obeh koncertov. Strokovno je revijo spremljal skladatelj, prof. Damijan Močnik in ocenil, da po kakovosti izstopajo Otroški pevski zbor OŠ Frana Albrehta, podružnica Tunjice, pod vodstvom zborovodkinje Ane Štele, Otroški pevski zbor OŠ 27. julij pod vodstvom Danice Grabnar in Mladinski pevski zbor OŠ Stranje z zboro-vodkinjo Karlo Urh. Naj omenim še odlično instrumentalno spremljavo zborov v izvedbi prof. Martine Golob Bohte,"Luku; Repanška, Janka Kastelica in glasbenega krožka OŠ Stranje. Selektor je pripravil strokovno oceno o nastopu vsakega zbora in jo strnil v nasvet, kako bi sicer kakovostno delo še izboljšali. Izbrani zbori se bodo udeležili Gorenjske revije. KARLA URH, zborovodkinja Župan sprejel najboljše športnike pretekle sezone Župan Tone Smolnikar je 13. maja na vrtu gostišča Mlakar na Duplici sprejel kamniške športnike, ki so v pretekli sezoni dosegli izredne dosežke, tako v državnem kot v mednarodnem merilu. Med njimi so bili smučarska tekačica Andreja Mali, ki je na zimskih olimpijskih igrah v Salt Like Citvju v smučarskem teku - sprintu na 1500 m dosegla odlično sedmo mesto, smučarski skakalec Rok Benkovič, član mladinske ekipe v smučarskih skokih, ki je osvojila 3. mesto na svetovnem mladinskem prvenstvu, triatlonec Miro Kregar, ki je številnim odličnim rezultatom dodal še 2. mesto na svetovnem prvenstvu v dolgem triatlonu in moška ekipa Odbojkarskega kluba Kamnik z že drugim zaporednim naslovom državnega prvaka v sezoni 2001/2002. Uspešne športnike sta nagovorila župan Tone Smolnikar in Anton Kamin, vodja oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik. Med drugim sta poudarila, da občina Kamnik v zadnjih letih vlaga v šport, zlasti v posodabljanje športnih objektov, več sredstev. Občina je poskrbela tudi za pravno osnovo za sofinanciranje športa, to pa se odra- ža tudi v kvaliteti in obsegu športne dejavnosti v občini. Zato občina postaja vse bolj prepoznavna tudi po dosežkih tako individualnega kot kolektivnega športa. Vodstvo občine redno spremlja dosežke naših športnikov in se veseli vsakega pomembnejšega uspeha. Predstavnika občine sta zbranim športnikom toplo čestitala k njihovim vrhunskim dosežkom in jim v zahvalo izročila simbolična darila, med njimi tudi zadnji Kamniški zbornik. Udeleženci srečanja so nato še v pozne popoldanske ure s predstavniki občine obujali spomine na svoje zadnje dosežke in seveda spregovorili tudi o težavah, s katerimi se srečujejo v prizadevanjih za hitrejši razvoj športa v naši občini. F. S. Najuspešnejši športniki minule sezone na sprejemu na vrtu gostišča Mlakar na Duplici. Športni april v Mekinjah V soboto, 13. aprila, se je v Mckinjskem domu odvijal rekreativni turnir mešanih trojk v odbojki. Tekmovanja se je udeležilo 8 ekip, ki so si bile med seboj precej enakovredne. Tekmovalci, ki so v Mekinje prišli tudi iz Kamnika, Stahovice in celo iz Mengša, so bili s tekmovanjem zelo zadovoljni, saj je dan minil v prijetnem športnem in prijateljskem vzdušju. Organizator - Športno kulturno društvo Mekinje - je udeležencem podelil diplome, najboljše tri ekipe pa so prejele pokale. Na veselje vseh, je največji pokal ostal kar doma, v Mekinjah. To je bil že drugi turnir trojk in člani ŠKD smo sklenili, da bo to tekmovanje postalo tradicionalno. Dolgo tradicijo ima v Mekinjah kros, ki pa je zares že postal tradicionalen in s tem dobro poznan tudi v širšem slovenskem prostoru. Letos smo ga pripravili že štirinajstič!!! Kot vsako leto je kros potekal na državni praznik, 27. aprila in tudi tokrat privabil lepo število uveljavljenih slovenskih tekačev. Žal pa nam jo jc zagodlo vreme: sama sem se že šti-rinajstkrat spoprijela s to dokaj zahtevno progo, a se vseeno ne spominjam, da bi po gozdnih poteh kdajkoli prebrodila toliko blata in »prečofo-tala« toliko luž. Močan naliv, ki niti za trenutek ni prenehal, jc zelo motil gledalce in prestrašil veliko število tekačev, ni pa vzel poguma in volje tistim 51. tekmovalcem, ki smo se na progo vseeno podali. V 16. kategorijah smo se pomerili, najmljaši na 500 m, fantje in dekleta na 1000 m, mladinci na 2000 m, ženske na 5000 m in moški na 10000 m dolgi progi. V cilju je bil - glede na letošnje pogoje - zmagovalec resnično prav vsak!!! To je bilo jasno tudi gledalcem, ki so vse tekmovalec, od prvega do zadnjega, pozdravili s toplim in glasnim aplavzom. Pa tudi vroč čaj, ki ga vsako leto dobrovoljno skuhajo v Domu starejših občanov Kamnik (za to se jim iskreno zahvaljujem), jc bil po napornem tekmovanju zares dobrodošel. Vsaj razglasitev rezultatov je potekala na suhem - v domu SKD Mekinje. Posebno pozornost vsako leto požanjeta najmlajši in najstarejši udeleženec krosa, ki prejmeta tudi vsak svoj pokal. Najmlajši, ki si je upal spopasti z mekinjsko progo je bil štiriletni Blaž Jašovec, najstarejši udeleženec krosa pa je bila tokrat ženska (!!!) in to kar Blažcva babica Marija Jašovec z Zdušc (1. 1941). Organizatorju (ŠKD Mekinje) sicer ostaja grenak priokus zaradi - glede na pretekla leta - izjemno nizke udeležbe zaradi slabega vremena, a ostaja tolažba, da so se na mekinjsko progo tudi letos podala nekatera zveneča imena slovenske atletike. Nenazadnje je pomembna kvaliteta, ne kvantiteta in v tem oziru je 14 mekinj-ski kros USPEL! Rezultati: Absolutno najhitrejši moški: 1. Mitja Kosovelj, (TK Kobarid), 2. Igor Šalamun (KGT Papež), 3. Lado Urh (KGT Papež). Absolutno najhitrejše ženske: 1. Mateja Kosovelj (KTK Kobarid), 2. Petra Šink (Medvode), 3. Metka Pungerčak (Domžale). IRENA KALIŠNIK KARATEISTIVIRTUSA SE VEDNO USPEŠNI V soboto, 18. maja, je v Postojni potekal Mednarodni karate turnir za pokal Postojnske jame. Tekmovanja se je udeležilo preko 38 ekip iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Slovenije s skupno 300 tekmovalci, ki so bili razvrščeni v več tekmovalnih kategorij. Karate klub Virtus Duplica sta zastopala le dva najboljša tekmovalca in sicer Tirni Semprimožnik ter Demir Ličina, ki sta se pomerila v kategoriji starejših dečkov (letnik 1988, 89), -58 kg, borbe. Najbolje se je izkazal Demir, ki je na koncu tekmovanja dosegel odlično 3. mesto, Tirni pa je kljub dobri borbi ostal brez dobre uvrstitve, saj si je v preveliki želji po zmagi nabral kar nekaj kazenskih točk zaradi premočnih udarcev in je tako izgubil borbo že v prvem kolu proti tekmovalcu iz BiH. Novi tekmovalni rezultati potrjujejo, da v Karate klubu Virtus Duplica pod vodstvom Vladimirja Staniča še vedno pridno vadijo in da nas bodo v bodoče še razveseljevali z dobrimi rezultati na domači in tuji karate sceni. Demirju za doseženi uspeh čestitamo. B. S. mm Demir Ličina v napadu (mawashi geri v telo) Najboljše ekipe treninga trojk v odbojki EP na elektronskem pikadu Med prvomajskimi prazniki se je v Španiji - Plataja de Aro odvijalo evropsko prvenstvo na elektronskem pikadu. Slovenske barve sta zastopala tudi igralec in igralka, ki igrata v kamniški super ligi: sicer že »prekaljen maček« in eden najboljšh igralcev v Sloveniji Maks Šimenc ml. in Tatjana Slatnar, oba pa sta člana letošnjega prvaka - ekipe Bar Bac. Velik uspeh sta dosegli slovenski ženski dvojici, ki sta zasedli odlično 3. mesto, Maks Šimenc pa je v dvojicah zasedel tudi odlično 7. mesto, posamezno pa je bil 9. Vsi ti uspehi so bili doseženi v disciplini »ericket«, omenim pa naj tudi, da se je Maksu Šimencu za las izmuznilo potovanje na svetovno prvenstvo v Chicagu. Ekipno se je Slovenija med 18 državami uvrstila na 12. mesto, vendar bi tudi tu z malo sreče oziroma zmago več pristala med 6. in 10. mestom, kar bi bil nedvomno velik uspeh. Glede na populacijo pikada v Sloveniji in pogoje mislim, da je Slovenija tako ekipno kot tudi med posamezniki, uspešno zastopala našo mlado in majhno državo. BAC Slovenija - v sredini z zastavo Maks Šimenc (Bar Bac L), Spredaj v sredini -Tatjana Slatnar (Bar Bac H.) ŠPORTNE NOVICKJE Šola, šport in zdravje 12. maj 2002 Znova tradicionalni Dnevnikov kros, kjer stranj-ski osnovnošolci že po tradiciji kažejo hrbet konkurenci. Tudi letos v Šmartnem pri Litiji ni bilo nič drugače. Osnovnošolski tekači in tekačice OŠ Stranje so letos osvojili drugo mesto in le za ščepec zaostali za OŠ France Bevk iz Tolmina. Po lanskem četrtem mestu je zagnano delo vaditeljske skupine Ivana Urha v klubu gorskih tekačev Papež, in seveda požrtvovalnost obeh profesorjev sprotne vzgoje Slavke Verovšek in Borisa Jemca, dalo še dve stopnički višji uspeh. Končni rezultati: 1. OŠ France Bevk Tolmin 290 točk, 2. OŠ Stranje 284, 3. Železniki 277, 4. Šentjernej 246, 5. Trebnje 245, je vnesel mnogo veselja v stranjsko vrsto. »S Slavko sva bila znova zelo vesela uspeha najinih tekačev. Zares odlično so se odrezali. Še posebno zaradi tega, ker v tej konkurenci veljamo za eno manjših osnovnih šol. Manj učencev, manjša izbira. Zato morajo biti izbranci še toliko bolj hitri in poskočni,« je bil vesel nekaj dni po daleč najbolj množičnem šolskem tekmovanju v Sloveniji professor Boris Jemec, ki se s Slavko Verovšek že desetletje trudi z stranjskimi osnovnošolci. In kdo so junaki? Med petošolci Klemen Hribar (20. mesto) in Tomaž Semprimožnik (50.) med 121 mladimi tekači ter Maja Sušnik (19.) in Tjaša Smrečnik (53.). Med šestošolci Klemen (13.) in Rok Markuš (23.) ter znova ponos stranjskih tekačic Nika Žagar (6.) in Nika Urh (13.), ki so v ekipni konkurenci šol zasedli drugo mesto. Drugi so bili tudi sedmošolci Rok Hrast (13.) in Sandi Babnik (28.) ter Petra Prelesnik (11.), Lea Pučnik (18.) in Urška Kuhar (20.). Osmošolci Uroš Tomec (10.), Miha Jašovec (22.) in dvojčici Urška (6.) in Janja Rebernik (7.) so celo v ekipni konkurenci premagali vse vrstnike iz ostalih 54 sodelujočih osnovnih šol. »Teku v šoli dajemo res velik poudarek. Tek je osnovna kon-dicijska priprava in temelj za razvoj srca in pljuč. Brez tega ni nadaljnje gradnje. Tega se ne da kupiti v trgovini,« se je že po lanskem uspehu razgovoril športni pedagog Boris Jemec. V veliko veselje vsem športnim zanesenjakom pa je, da ti mladi gradijo svojo športno pot tudi v aktivnostih poleg šolskih dejavnosti in vsakoletnega Dnevnikovega krosa, v klubu gorskih tekačev Papež. In zato bomo za mlade slišali več kot enkrat na leto. Kolesarji Calcita so ponos mladega vala Mladi kolesarji Calcita so ponos mladega vala kamniškega športa. V nam najbližjem prizorišču evropskega pokala - avstrijskem Gradcu so posegli po nekaj visokih uvrstitvah. Luka Kodra je med mlajšimi mladinci zasedel drugo mesto, kar je eden njegovih največjih uspehov na obetavni športni mednarodni poti. Med starejšimi je bil v svojem elementu zelo hiter Boštjan Hribovšek na 12. mestu, njegov kolega Domen Ber-lic pa deset mest nižje. Kako močna je slovenska reprezentanca dokazuje njihov vrstnik iz Luč Boštjan Pahovnik, ki je po dveh dirkah celo oblekel majico vodilnega. Primož Grkman je v konkurenci, primerljivi svetovnemu pokalu, zasedel 26. mesto, kar pa je bilo premalo za tako željene točke UCI, ki bi mu pomagale do boljšega štartnega mesta. A morda bolj pomembno. Po dveh dirkah ima kolesar iz Godiča celo 6. mesto v skupnem seštevku za imeni kot so Belgijec Roel Paulissen in Nizozemec Bart Brcntjens, ki je teden za tem slavil tudi na prvi dirki svetovnega pokala v španskem Madridu. Za Kamničane bo vrhunec domačega dela sezone vsekakor kros za Pokal Kamnika 2002, ki je prvič doslej tudi v mednarodnem koledarju mednarodne kolesarske zveze UCI, uvrščen v kategorijo E 2. Višje so le celinska in svetovna prvenstva ter dirke ranga E 1, kamor spadajo evropski pokali. Za dirko, katere vodja tekmovanja je predsednik KD Calcit Ciril Grkman, že vlada prava prireditvena mrzlica. Saj bo glede na rang dirke - prvih deset v moški in ženski absolutni članski konkurenci prejme tudi točke UCI - to poleg dirke pokala Alpe-Adria pred dvema letoma vrhunec kolesarskih dirk v Kamniku. (mm) Šesta spominska vožnja veteranov »Kamnik 2002« Prizadevno Avtomoto društvo Kamnik bo prihodnjo soboto, 1. junija, pripravilo že šesto tradicionalno spominsko vožnjo veteranov Kamnik 2002. Na tej tradicionalni prireditvi bodo sodelovali avtomobili in motorna kolesa, starejša od četrt stoletja, se pravi, da bo najmlajše vozilo nosilo letnico izdelave najmanj 1977. Že prejšnje spominske vožnje so pokazale, da je veteranov tudi v naši občini kar nekaj. Seveda bodo vozniki letom svojega vozila primerno oblečeni in opremljeni. Veterani se bodo s svojimi starimi jeklenimi konjički in motornimi kočijami zbrali ob 8.30 na Glavnem trgu v Kamniku, od koder bodo po opravljenih formalnostih ob 10. uri drug za drugim krenili na pot proti Stahovici, kjer bo pri Planinskem orlu cilj prve etape. Ob 11.30 bodo veterani posamično startali na pot druge etape nazaj proti Kamniku in po obvoznici do gostišča Groš, kjer bo končni cilj spominske vožnje. Skupna dolžina obeh etap bo 39 kilometrov, skupni čas vožnje pa 120 minut. Organizatorji torej ne bodo ocenjevali hitrosti ali točnosti prihoda na cilj, pač pa bodo na koncu spominske vožnje s posebnim priznanjem nagradili najbolj originalen avto in motorno kolo, posebno nagrado pa bo prejel tudi najstarejši udeleženec - voznik. Vsi udeleženci bodo dobili spominsko priznanje za udeležbo na tej tradicionalni prireditvi. Ker bo vožnja potekala brez zapore prometa, bodo morali udeleženci upoštevati vse prometne predpise. Odveč je seveda poudarjati, da bodo veterani lahko startali samo s tehnično brezhibnimi in zavarovanimi vozili in z veljavnimi vozniškimi dovoljenji. Prav pa je, da so na ta vozila pozorni tudi gledalci ob celotni trasi spominske vožnje in da upoštevajo predpise o prometni varnosti. F. S. Kamniški OBČAN ZANIMIVOSTI 30. maja 2002 13 ČETRT STOLETJA KAMNIŠKIH LJUBITELJEV PTIC V nedeljo, 21. aprila, so se v gostišču Repnik na Vrhpoljah pri Kamniku zbrali člani Društva za varstvo in vzgojo ptic iz Kamnika na svoji jubilejni - 25., tokrat tudi volilni, skupščini društva. Predlagani in enoglasno izvoljeni predsednik društva - Drago Ko-vačič je pozdravil zbrane in se zahvalil za izkazano zaupanje. Med formalnimi proočili društvenih nosilcev nalog je vsekakor izstopalo poročilo predsednika društva, ki je glede na jubilejnih 25 let obstoja društva, dal največ poudarka na čas ob ustanovitvi, večletnemu delu, uspehih in neuspehih, dvigih in padcih, ki jih je preživljalo v vsem tem preteklem obdobju. Kljub dejstvu, da je društvo nekoč štelo tudi 42 članov, je to število z leti nihalo, zanimivo pa je, da je bilo število članov na dan tc skupščine prav enako kot ob ustanovitvi. Torej - 17 članov, vendar pa tokrat novi člani ob ponovni oživitvi društva spet prihajajo. Društvo pa je danes osveženo z novimi, pa tudi mladimi člani, kar je še zlasti razveseljivo. Zagotovo bi bilo to število večje, če zadnja leta ne bi prišlo do postopnega hiranja in skorajšnjega razpada društva Veliko nekdanjih vzornih članov je v teh 25. letih preminilo, nekaj jih je nehalo gojiti ptice, drugi pa so se preselili v sosednja društva -največ zaradi skrajne pasivnosti društva v Kamniku. Ko je 26. maja 2001 prišlo skorajda do razpada društva (s takratnim predsednikom jc odšlo tudi nekaj vzornih članov), je Drago Ko-vačič, ki je tu še edini od ustanovitvene elite izpred 25. let, dal pobudo, da sc preostali člani ponovno zberejo in poskusijo aktivno delovati naprej. Čeprav je bil sam ustanovitveni in nato še prvi predsednik društva polnih 8 let in 24. maja 1983 imenovan za častnega predsednika, si jc toliko bolj štel za obvezo rešiti, kar je rešiti mogoče. V sporazumu s preostalimi člani je prevzel funkcijo v. d. predsednika, v septembru 2001 pa jc bil na skupni izredni seji imenovan za predsednika. Sestavil je z društvenimi Pravili predvideno vodstvo, ki jc do danes že doseglo nekatere pozitivne rezultate. Društvo je vidno napredovalo, tako glede informiranja in obveščanja članstva, tekoče preskrbe s potrebno hrano in pripomočki za ptice, nabavo gojitvenih . obročkov iz Belgije in tekočo povezavo z Zvezo društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije, katere član je kamniško društvo žc od samega začetka - preko nje pa seveda v svetovno zvezo, COM (Confedera-tion Ornithologique Mondial). Poskrbljeno jc tudi za dobavo potrebne strokovne literature, kakor tudi za izobraževanje članstva. Da se je ime Kamniškega društva pojavljalo širom nekdanje Jugoslavije in je še danes dobro znano tudi drugod po Sloveniji in zunaj meja, gredo zasluge članom, ki so vzgajali izredno lepe ptice in z njimi tudi tekmovali ter osvajali najvišja odličja na vseh nivojih tekmovanj, od državnih (še v YU), regij- skih, do današnjih državnih, pa tudi na mednarodnih tekmovanjih. V že malo oddaljeni preteklosti so najvišje kolajne prejemale ptice Toneta Turka (barvni kanarčki satinet in križanci). Draga Kovačiča (kanarčki melanin pastel), Mihe Urši-ča (eksotične ptice), Franca Petclin-karja (srednje papige) in Franca Kublja (standard papige), v zadnjih letih pa so slavile ptice Valentina Homarja (barvni kanarčki satinet in normal izabela), Boška Simeunovi-ča (čopasti kanarčki-vrste gloster), Marka Govekarja (barvni kanarčki in križanci) in Alojza Spruka (križanci). Še zlasti izstopa Dejan Grohar, ki je drugi v Sloveniji uspel vzgojiti prečudovitega križanca ka-linke (P. pvrrhulla) s kanarčkom in prav tako posegel po žlahtnem državnem odličju. Seveda pa nc smemo pozabiti vrhunskega uspeha Franca Petelinkarja, ki je na zadnjem državnem prvenstvu v Zagorju ob Savi v lanskem letu s kolekcijo agapornis fisher papig osvojil zlato kolajno. Ker je v tem kriznem društvenem trenutku nastopal kot edini predstavnik, mu gre še toliko večja pohvala. Drago Kovačič kot mednarodni sodnik zadnja leta zaradi nezdružljivosti ocenjevanja in tekmovanja ni nastopal s svojimi pticami, čeprav so v njegovem domovanju barvni kanarčki še vedno prisotni in čislani' sostanovalci. Seveda pa je tudi on s svojim delovanjem ponesel dobro ime Kamnika po svetu, saj se jc že pred ustanovitvijo kamniškega društva (še kot član v Domžalah) aktivno vključil v ustanovitev in delo v Zvezi društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije. Tako je bil leta 1977 izvoljen za sekretarja Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije in to delo opravljal polnih 11 let, nato pa jc bil izvoljen za predsednika Zveze. Na to funkcijo je bil izvoljen dvakrat, opravljal jo je v najtežjih letih ob osamosvojitvi Slovenije, vztrajal 8 let, ostal še tri leta v predsedstvu Zveze in nato, po 23 letih intenzivnega dela, že rahlo utrujen, zapustil vodstvene kroge Zveze. Do osamosvojitve Slovenije je bil hkrati tudi član predsedstva jugoslovanske Zveze, kar je bilo povezano z večkratnimi napornimi potovanji Sirom po Jugoslaviji. Sočasno ob vsem tem pa jc šc našel čas za obširen študij kanariologijc, ornito-logije, ornitofilije in genetike in po treh letih pripravništva leta 1979 v Novem Sadu položil prvi državni sodniški izpit za križance, nato pa v Ljubljani 1980 še izpit za barvne kanarčke. Po določenih letih samostojnega uspešnega ocenjevanja jc leta 1987 v Splitu pred mednarodno komisijo uspešno opravil med- narodni izpit za barvne kanarčke, leta 1990 na svetovnem prvenstvu v Splitu pa še izpit za eksotične ptice. Takrat je bil edini v Jugoslaviji, danes pa jc edini v Sloveniji z mednarodno sodniško licenco za eksote, sicer pa edini z dvema licencama in sedaj že nosilec zlatega mednarodnega sodniškega znaka za svoje 15-letno uspešno sodniško delo v krogu svetovne sodniške elite, ki je združena v strokovno organizacij opod okriljem COMa, imenovano OMJ (Ordrc Mondial del Juges). Kamniško društvo je, podobno kot druga društva, imelo svoje vzpone in padce. Po ustanovitvi 9. januarja 1977 so bile začetne akcije sila uspešne. S skupnimi močmi, izredno požrtvovalnostjo in medsebojnim prijateljskim sodelovanjem je društvo že prvo leto obstoja organiziralo društveno tekmovanje in lastno razstavo v OŠ Toma Brejca, ki je bila izredno dobro sprejeta in obiskana. Sledila so vsa tekoča opravila od vključitve v članstvo Zveze, do sodelovanja na zveznih srečanjih, predavanjih, razstavah in tekmovanjih. Po 8 letih obstoja društva je delo predsednika prevzel Miha Uršič, ki je še vedno vztrajal na tekočih obveznostih in društvo dokaj uspešno vodil do leta 1993. Po njegovem odhodu se je društvo komajda še držalo »nad vodo«. Danes vlagamo nemalo truda, da bi društvene aktivnosti zopet oživili, to pa bo seveda potrebovalo svoj čas. S skupnimi močmi in prizadevanjem kompletnega društva, ki se bo številčno še okrepilo, pa bo na naslednji skupščini verjetno že mogoče poročati o novih dosežkih in ponovnem napredovanju kamniškega društva ljubiteljev in gojiteljev ptic. Naloga te skupščine je bila uradno izvoliti in potrditi vodstvo društva za naslednji mandat 4 let - torej do 21. aprila 2006 in potrditi tudi vse druge pomembne akte, kot višino članarine, vpisnine, višino in način obračuanvanja nujnih nadomestil ipd. Tako so izvoljeni v izvršni odbor: Drago Kovačič - predsednik, Dejan Grohar - podpredsednik, Janez Zore - sekretar, Jože Pančur - blagajnik, Pavle Lunder - ekonom -gospodar, Boštjan Drolcc - pomočnik gospodarja Nadzorni odbor: Aleksander Baša - predsednik, Janko Pančur - član, Rok Zore -član Delegacija za zvezno skupščino: Drago Kovačič, Marko Govckar in Pavle Lunder (ob eventualnem izpadu posameznika - rezerva Janez Zore) Glede na trenutno še dokaj skromna razpoložljiva finančna sredstva, je bil sprejet temu primeren delovno-finančni načrt za obdobje 2002/3. Potrebe sicer kažejo na precej večjo obsežnost nujnih opravil od predvidenih, žal pa jih bo mogoče vsaj delno realizirati le s povečano aktivnostjo in prizadevnostjo vseh društvenih članov v času predvidene društvene razstave ptic v Kamniku, ki naj bi bila predvidoma v poznem jesenskem času tega leta. Da bi se po dolgih letih izvedba društvene razstave ptic v Kamniku spet omogočila, bo potrebna kompletna prenova društvenega inventarja od razstavnih kletk, panojev, stojal, do kovinske prelctalni-cc (voljere) in ostalih nujnih rekvizitov, ki so v hrambi OŠ Toma Brejca v Kamniku. Člani društva so se dogovorili za enkratno delovno akcijo v poletnem času. Glede na jubilejno leto in na predhodni sklep seje društva, 9. marca, so tokrat svečano podeljena unikatna priznanja 8 članom društva, ki so v društvu najmanj 5 let, in Osnovni šoli Toma Brejca v Kamniku za vso izkazano naklonjenost in pomoč društvu v preteklem obdobju 25 let (hranjenje inventarja in nuđenje prostorov za društvena tekmovanja in razstave ptic). Sicer pa so priznanja dobili člani društva: Jože Pančur, Rok Zore, Franc Petelinkar, Dejan Grohar, Iztok Grebene, Marko Govekar, Ro-zalija in Drago Kovačič. Predsednik društva se je vsem zahvalil za sodelovanje v upanju, da bodo ta priznanja nc le trajni spominek na steni posameznika, ampak dobra vzpodbuda za bodoče delo. KODRA Člani društva za varstvo in vzgojo ptic - Kamnik ob 25. obletnici Foto: Dejan Grohar ENERGETSKI KOTIČEK O toplotnih črpalkah Poletje prihaja in s tem neomejene količine sončne energije. Sprejemnike sončne energije ali po domače sončne kolektorje občani večinoma poznajo, saj so opazno nameščeni na številnih strehah, manj pa poznajo toplotne črpalke, ki posredno tudi izkoriščajo sončno toploto. Zato to-krat nekaj besed o njih. Toplotne črpalke so naprave, ki izkoriščajo toploto iz okolice ter jo pretvarjajo v uporabno toploto za ogrevanje prostorov in segrevanje sanitarne vode. Ogrevanje z njimi predstavlja energetsko učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja. Toplota, ki jo iz okolice črpajo toplotne črpalke, je v različne snovi akumulirana sončna energija. Na ta način lahko koristimo toploto zunanjega zraka in prezračevanja, podtalne in površinske vode, toploto, akumulirano v zemlji in kameninah, pa tudi odpadno vodo, ki nastaja pri raznih tehnoloških procesih. TC zrak/voda Za nas je najbolj zanimiva toplota zraka, katerega izdatnost je največja v poletnem času. Zunanji zrak je zanimiv za gospodarno izkoriščanje do temperature +5°C. To je tudi njegova slabost, saj bi nam bil pozimi šc bolj koristen. Ker poleti nc potrebujemo ogrevanja prostorov, uporabljamo tovrstne toplotne črpalke pri nas predvsem za ogrevanje sanitarne vode. Primerna lokacija za postavitev je prostor, v katerem jc temperatura zraka čim višja, potrebna pa bi bila nižja. Takšni prostori so klet, shramba, garaža, gostilniška kuhinja, hlev, delavnica, lahko pa jo postavimo tudi na prosto. Toplota, ki jo pridobimo s toplotno črpalko je nizkotemperatur-na, kar ustreza zahtevam za pripravo tople sanitarne vode. Optimalne temperature so od 45 do 60°C. Pri višjih nastopajo večje to-potne izgube, povečano pa je tudi izločanje apnenca na prenosne površine, na katerih sc izmenju- je toplota, kar ovira prenos toplote. Velikost TČ oziroma pngraje-nega hranilnika toplote je odvisna od potreb po topli vodi, ki je odvisna od števila oseb in njihovih higienskih in drugih navad. Računa sc, da za 4-člansko družino zadošča hranilnk toplote prostornine 200 do 300 litrov. Sodobne toplotne črpalke za segrevanje sanitarne vode dosegajo grelno število okrog 3, kar pomeni, da za ogrevanje vode porabimo do trikrat manj električne energije, kot bi jo pri klasičnem električnem grelniku vode. Z drugimi besedami, pri 3 kWh porabljene toplote uporabnik plača 1 kWh električne energije, ki jo potrebujemo za pogon črpalke, 2 kWh pa dobi zastonj iz okolja. Glede na izvedbo ločimo kompaktne toplotne črpalke in toplotne črpalke v t. i. ločeni (split) izvedbi. Kompaktne imajo toplotno črpalko in hranilnik tople vode sestavljena v enem kosu, ki ga postavimo v prostor, iz katerega bomo črpali toploto zraka. Pri ločeni izvedbi pa je največkrat upar-jalnik nameščen v prostoru, iz katerega bomo črpali toploto zraka, kondenzator in hranilnik toplote pa sta nameščena v kotlovnici. Tu je hranilnik priključen na hišno vodovodno instalacijo. Vanj vstopa hladna sanitarna voda, na odjem pa je priključena topla. In informativne cene: kompaktna izvedba z 200 lit. bojlerjem stane približno 245.000 SIT, samo toplotna črpalka za priljučitev na obstoječi bojler, pa okrog 170.000 SIT. Čc želite zvedeti več o toplotnih črpalkah ali drugih načinih učinkovite rabe energije vas vabim, da se oglasite v naši energetsko svetovalni pisarni. Pod okriljem Ministrstva za okolje in prostor oz. njegove Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) poteka preko energetskih svetovalnih pisarn (ESP) projekt bezplačnega energetskega svetovanja občanom (ENSVET). Vodi ga Gradbeni inštitut ZRMK sodeluje pa 33 občin, med njimi Občina Kamnik. ESP Kamnik jc na Tomšičevi 23 (objekt tržnica), kjer dobite občani brezplačne nasvete ter informacijsko gradivo. Obiščete nas lahko vsak torek od 17. do 20. ure, priporočam pa predhodno najavo po telefonu 8318-191. ESP KAMNIK IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec Zgodovina reševanja v gorah nad Kamnikom V maju je Planinska zveza Slovenije izdala, ne le za Kamničane ampak za celo Slovenijo, zelo zanimivo knjigo o planinstvu, apliniz-mu, predvsem pa o nesrečah in reševanjih v hribih nad Kamnikom od samih začetkov pa do konca drugega tisočletja našega štetja. Napisali so jo Cene Grilje, Vlasto Kopač, Miro Stebe, Tone Škarja in pa France Malešič, ki jo je tudi uredil, pri tem pa je z nasveti in pripombami sodelovalo še mnogo drugih. Knjiga formata 16x23 cm, trde vezave in z barvno naslovno in zadnjo stranjo (sliki Maksa Koželja) je posvečena 90. obletnici ustanovitve GRS Slovenije in 80. obletnici ustanovitve postaje GRS Kamnik (druge najstarejše v Sloveniji) in ima 472 strani. V besedilu je poleg ostalega tudi 450 opisov nesreč in reševanj, 376 opomb, ki po-jasnujejo imena, izraze in dogodke; 162 enot virov literature, osebno kazalo, kar vse skupaj ilustrira še 315 fotografij. Knjigo se lahko dobi v prednaročilu pri PZS do 15. junija po 4.950 SIT, nato pa po 5.500 SIT. Obrazec za prednaročilo je priložen majski številki Planinskega vestnika, je pa tudi na Internetu »http://www.panid.org«. Knjigo je možno naročiti tudi po telefonu 01 434 3022 int. 104; 01 434 3023 int. 104, pofaxu 432 2140 ali elektronski pošti »planinska.zalozba@pzs.si«. Predstavitev knjige bo v torek, 11. julija, ob 18. uri v Maleševi galeriji v Kamniku. Nova poletna planinska sezona UO PD Kamnik je na svojem zadnjem sestanku sklenil, da bosta letos koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu odprti od 15. junija od predvidoma 13. oktobra - odviso od vremena. Oskrbnik na Kamniškem sedlu bo Stane Zore, na Kokrskem pa Angelca Markič, ki bosta poskrbela tudi za ustrezno pomoč. Gospodar Kamniške koče je Matevž Košir, Cojzove koče pa Franc Golob. Glede na letošnjo zimo, kije bila snežno precej skromnejša od prejšnje, so tudi razmere v planinah na južnih straneh že preeje poletne. Sneg je, seveda če s poslabšanem ne zapade kuj novega, v glavnem le še v grapah - nevaren je predvsem zjutraj, ko je še pomrznjen. Severne strani so še vedno bistveno bolj zasnežene, npr. severna stran Brane, prehod v Boštjanco, pa sestop z Mlinarskega sedla v Zgornje ravni in podobno. Tam je snega precej več, zato dodatna previdnost, pa tudi cepin, ne bosta prav nič odveč. Pa še nekaj, kar velja za severne in južne strani. Zima je razrahljala marsikateri stop in oprimek, pa še kakšno varovalo, dež pa tudi še ni spral vseh odkrušov, ki jih je povzročila zimska zmrzal. Zato je potrebno vsak sumljiv stop, oprimek, pa tudi varovalo, pred obremenitvijo preizkusiti, da nam ne bo ostal v roki. Se je le premaknilo? Kamniški AO je glede na svoje alpinistične uspehe, po katerih sodi ne samo v slovenski ampak celo v evropski in svetovni vrh, prav gotovo zaostal na področju športnega plezanja. Tako so ga zapustili že nekateri dobri športni plezalci, med katerimi velja vsekakor omeniti Uroša Perka, ker med drugim tudi ni bilo osnovnih pogojev za redno vadbo. Plezalna stena v osnovni šoli Frana Albrehta, ki jo je pod vodstvom Rada Nadvešnika postavil AO, ne ustreza več najnovejšim trendom treninga v športnem plezanju, prešla pa je tudi v drugo last in je posledično zaradi najemnine postala predraga. AO je zato že več let iskal ustrezno lokacijo. Nekaj (pri prostorih GRS na Perovem, v OŠ Marije Vere) in je sicer vsaj približno ustrezalo, vendar iz različnih razlogov ni prišlo do realizacije. Z obnovitvijo kulturnega doma pa se je pokazala realna možnost uresničitve postavitve lastne plezalne stene. Podstrešje obnovljene stavbe je praktično povsem neizdelano in tudi neizkoriščeno in s tem skoraj idealno za postavitev stene. Seveda to ne bo stena v klasičnem pomenu besede oziroma taka, kot si jo predstavlja večina ljudi. To bo v bistvu samo posebna vrsta panelnih plošč, ki bodo pritrjene na špirovce in na katere bodo pritrjeni oprimki. Ker sama višina ne bo velika, bodo na tleh posebne »lovilne« blazine, ki bodo ublažile morebitne nadzorovane padce in tako preprečevale poškodbe. Seveda bo še vedno možno tudi »klasično varovanje«. Načelen dogovor o izdelavi stene na tej lokaciji je bil že dosežen med predstavniki P D Kamnik in občine Kamnik, ki se bo tako vsaj malo oddolžila za promocijo Komika, ki jo s svojimi uspehi delajo tudi kamniški alpinisti. Preizkus znanja za alpinistične pripravnike Za alpinistične pripravnike, ki se v marcu niso mogli udeležiti preizkusa znanja na Lepem kamnu, je bil v četrtek, 18. aprila, ponovljen preizkus v plezalnem vrtcu na Perovem. Prisotnih je bilo 12 članov AO Kamnik, med njimi tudi 7pripravnikov oziroma pripravnic, ki so se za uspešno opravitev preizkusa morali kar pošteno potruditi. Preizkus je vodil Aleš Holc. BOJČ Iskrica za varčno rabo energije Sončni kolektorji prihranijo 600 1 kurilnega olja Ogrevanje vode s sončnimi kolektorji je rentabilno. Sončni kolektorji dajo 70% toplotne energije, potrebne za ogrevanje vode za kuhinjo in kopalnico. Nepotrebno kurjenje kotla samo za sanitarno vodo odpade. Pol leta ne onesnažujete zraka z dimom. Cena postavljenega solarnega sistema s 3 kolektorji: • Od 450.000 SIT, če že imate velik bojler • Od 700.000 SIT, če morate kupiti tudi bojler V prvem primeru se investicija povrne v dobrih 5, v drugem pa v dobrih 8 letih. Poznate banko, ki vam vloženi denar podvoji tako hitro? Brezplačne nasvete o varčnem ogrevanju, o plinu, o sončnih kolektorjih, toplotnih črpalkah in o sončnih celicah za pridobivanje elektrike dobite v podjetju Kon liki Šolar. Največja izbira kolektorjev v Sloveniji. Kon Tiki Šolar PODJETJE ZA VARČNO ENERGIJO Ljubljanska 21 K, ob pekarni Duplica, tel.: 01/8310-380 www.kontiki-solar.si 14 30. maja 2002 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN CANTEMUS NA EVROPSKEM GLASBENEM FESTIVALU MLADIH V ŠVICI KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO? V maju, natančneje od II. maja do 20. maja, je v Švici potekal 7. Evropski glasbeni festival mladih. Organizatorji so bili Evropska zveza glasbenih šol, Združenje glasbenih šol v Švici in Društvo mladina in glasba. Festivala so se udeležile skupine vseh glasbenih zvrsti iz skoraj vseh evropskih držav; prisotnih je bilo približno 4500 udeležencev iz 28 evropskih držav in 2500 udeležencev iz Švice. delovali manjši orkestri in zbori iz Švice. Priprave za festival so se pričele že jeseni lansko leto, ko smo prejeli povabilo za sodelovanje s strani organizatorja. Za nas je bil to pravi izziv, saj smo prvič izvajali vokalno-instrumentalno delo v tako velikem sestavu. Kompozicija je zelo zahtevna; skladatelj se ukvarja pretežno s skladanjem filmske glasbe, kar je zbor večkrat občutil - Cantemu in komorni zbor De Profundis v Neuchatelu. V okviru festivala je bila v programu najpomembnejša prireditev v Neuchatelu: prva izvedba kompozicije »A Song of Earth« (pesem zemlje) skladatelja Maria Berette iz Zu-richa, ki jo je skomponiral posebej za ta festival, zapelo pa jo je približno 650 pevcev in orkestralnih glasbenikov. Kompozicija je pisana v sodobnem stilu in ima svojevrsten ritem. Vsebuje 7 samostojnih delov, ki se hkrati vežejo v celoto, vrhunec pa predstavlja zadnji stavek z naslovom »This world is built on love« (ta svet temelji na ljubezni), ki jc najobsežnejši in harmonsko najbogatejši. Zbor je v tem stavku razdeljen na dva enakovredna zbora, ki skozi celotni stavek vodita nekakšen dvogovor, na koncu pa sc oba združita skupaj v besedi »love« (ljubezen). Pri izvedbi te vo-kalno-instrumentalne kompozicije je sodelovalo okrog 100 pevcev in 180 orkestralnih glasbenikov iz. Slovenije, 100 iz Hrvaške, poleg nas so so- zborovski part je bil pisan ritmično in intonančno zelo zahtevno, vstopi zbora se niso neposredno navezovali na orkester, ... V sklopu priprav smo imeli slovenski zbori v aprilu skupno vajo z orkestrom v Krškem, ki jo je vodil skladatelj Mario Beretta. Vaje so pokazale potrebo po dodatni vaji v Kamniku, tokrat brez orkestra, ki sta jo vodila Janez Klobčar in Branka Potočnik, orkestrski izvleček pa je igral Sebastjan Vrhovnik. Iz Slovenije smo poleg Simfoničnega orkestra glasbene šole Krško sodelovali štirje zbori, ki sodijo v sam vrh zborovske glasbe v Sloveniji: poleg MePZ Cantemtisa iz Kamnika še Mešani pevski zbor Ado-ramus iz Logatca, Komorni zbor De Profundis iz Kranja ter Mešani pevski zbor Viva iz Brežic. Mirno lahko rečemo, da smo bili zbori iz Slovenije v primerjavi z drugimi bolje pripravljeni in smo s tem nedvomno pripomogli k boljši izvedbi. Naša skupna vaja v kasarni v Bernu. KAM N I K Cankarjeva 1 1 Telefon: 01-8391-731 Telefaks: 01-8391-303 KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK, d.d. Cankarjeva 11,. 1240 KAMNIK išče NK DELAVCE Prijave pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. Na turnejo smo se odpravili ll. maja, nastanili smo se v domu tamkajšnje kmetijske šole v Munsingenu v neposredni bližini švicarske prestolnice Bern. Sledile so skupne priprave ... Dopoldanske vaje so bile namenjene zboru. Vodil jih je Beat Fritschl, ki je z odločnostjo in neverjetnim pristopom najzaslužnejši, da sta se zbor in orkester v tako zahtevni kompoziciji uspela uskladiti. Beat Fritschl, ki ima diplome s področja zborovskega dirigiranja, glasbene pedagogike, petja in klavirja, pri delu z zborom daje največji poudarek vokalni tehniki. Popoldanske vaje so bile skupne z orkestrom, vodil jih je Andrey Bo-reyko iz St. Pe-tersburga, ki je priznan dirigent v Evropi in Ameriki, a je na žalost že drugi dan zbolel. Zelo težko in odgovorno nalogo si je zadal kar skladatelj sam in prevzel dirigentsko paličico. Vsekakor je bilo to za človeka, ki se je ukvarjal s skladanjem in ne z dirigiranjem, izjemno težka naloga. Potrebni so bili veliki napori, neverjetna potrpežljivost in delovna vnema z obeh strani - naše kot njegove. Prva delna izvedba kompozicije je bila na stadionu Patinore v Neuchatelu v torek, 14. maja, kjer se je odvijala uradna otvoritev deželne razstave EXPO 0.2 v prisotnosti švicarske vlade in diplomatskega zbora. Otvoritev je prenašal tako švicarski televizijski kanal DRS kot tudi ostali programi širom po Evropi. Celotno delo je bilo predstavljeno v četrtek, 16. maja. Zaradi množičnega obiska je bila kompozicija predstavljena kar dvakrat. Izvedbama so prisostvovali zvezna ministrica Ruth Dreyfuss, predstavniki kantonalnih ustanov ter predstavniki glasbenih šol celotne Evrope. Naslednji dan smo izkoristili za oglede; odpeljali smo se v Wengen, si ogledali še Luzern, eno najbolj turističnih mest v Švici. Spremljalo nas je prekrasno vreme, razgled na planine in številna jezera ter reke je bil prečudovit. Po programu je bil predviden še koncert v koncertni dvorani KKL v Luzernu, vendar so nam tik pred nastopom sporočili, da bodo zaradi prostorske stiske na odru nastopili samo domači zbori, zbor iz Hrvaške ter okrnjena zasedba orkestra. Tokrat smo delo doživeli še kot poslušalci. Naslednji dan je sledil še koncert na stadionu Patinoire de Ncuchatel v okviru deželne razstave EXPO.02, ki je bil prav tako dobro obiskan. V tej sezoni smo že drugič gostovali v tujini, sedaj pa se z zborovodjo Sebastjanom Vrhovnikom intenzivno pripravljamo na samostojni letni koncert, ki bo 8. junija ob 20. uri v prenovljenem Domu kulture v Kamniku, na katerega vas vse skupaj vljudno vabimo. PLEVEL CECILIJA Na fotografiji v 9. številki Kamniškega občana je bil osrednji del GOJŠKE PLANINE, ki leži na vzhodnem delu velikoplaninske planote, prav ob meji med občinama Kamnik in Luče, ki je sočasno tudi deželna meja med deželama Kranjska in Štajerska. Za razliko od Velike in Male planine, ki sta poimenovani po velikosti, je Gojška poimenovana po vasi Gozd - v domači govorici Gojzd, čeprav stanovi na planini niso samo od pašnih upravičencev iz I te vasi. V Planinskem vestniku sicer nekaj piše o gorniš-ki tradiciji na tem » območju, vendar :* , tisti, ki so to na- "," pisali, očitno niso -y kaj dosti hodili tod, ker tu ni bilo nikoli gornikov (lastnikov vinogradov), saj so te višave Zaključek projekta »Druženje - čas za uresničevanje sanj« v okviru Infocentra za mlade v Matični knjižnici Kamnik Vsem prijateljem in članom, ki ste se ob torkih popoldan zbirali v medioteki MKK, sporočamo, da se s koncem maja zaključuje naš projekt druženja v omenjenih prostorih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste dobronamerno podpirali nastajanje in razvoj mladinskega kulturnega življenja v Kamniku in nam je hkrati žal, da skušajo nekateri z neresničnimi izjavami podcenjevati naše preteklo delo in dosežene rezultate. (Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani osebno ali na spletnih straneh). Naše naslednje srečanje v juniju bo v torek, 11. 6. ob 18. uri pred Domom kulture v Kamniku. Mladi in Albert Mrgole v y Društvo Ajda Samonikle užitne rastline Društvo Ajda za biološko-di-namično (B-D.) gospodarjenje Domžalsko-Kamniškega območja s sedežem v Podrečju 10 ima med osnovnimi usmeritvami obdelavo zemlje po B-D metodi, pridelavo in uporabo zdravih pridelkov, ohranjanje trajne plodnosti tal in semen ter ekološko ravnovesje tal Društvo je bilo ustanovljeno 12. 9. 2001 iz matičnega društva AJDA Vrzdenec. Trenutno je z našega območja 52 članov, od tega štirje kmetje z znamko De-meter, ki je ostrejša od znamke Biodar, ki jo imajo ekološki kmetje. Pri biološko-dinamični metodi se ne uporablja nobenih kemičnih sredstev in umetnih gnojil, ampak le predelani komposti in škropiva preparatov B-D in čaji, ki jih sami pripravljamo iz naravnih sestavin. Naša predavanja potekajo trenutno v Knjižnici Domžale in na kmetijah naših članov Demeter. Informacije dajemo na predavanjih ali po tel. 721-48-00. 18. maja se ob 9. uri srečamo pri Ribiški koči ob bajerju v Radomljah, naša tema bo Terensko spoznavanje, nabiranje in priprava (na licu mesta v naravi) samoniklih užitnih rastlin pod vodstvom g. Cortese Darija. Miha Kosec, u.d.i. za gojenje vinske trte povsem neprimerne. Zato pa je, enako kot na Veliki in Mali planini, tu še vedno živa planinska in pvvaninska - pastirska tradicija. Žal pa je popolnoma izginil originalni ovalni pastirski stan, ki ga je v večini primerov nadomestila cesti še kakšnih 200 m do mesta, kjer se desno navzdol odcepi cesta za Štajerski Rak. Tu naj zavije levo na relativno strm kolovoz, ki po približno 150 m pripelje na markirano stezo, ki tam pride na ta kolovoz. Naprej so markacije. »bosanka«, pa tudi nekaj, na tem območju neavtohtonih arhitekturnih oblik. Na Gojški planini sicer ni nobenega gostišča, zato pa so v neposredni bližini kar tri - Črnuški, Domžalski in Jarški dom, kjer »boh svojo roko v'n moli in not'r vab' wačne in žejne 1'di«. Dostop je bil opisan pri Mali planini. Tu naj bo dodano le to, dao tisti, ki bo začel peš hoditi na Volovlje-ku in se boji psov, pri domačiji oziroma okrepčevalnici Rak, ne gre mimo domačije, ker imajo tam hudega psa (čeprav je privezan), ampak po cesti do začetka gozda in še kakšnih 100 m naprej, nato pa naj zavije po uhojeni stezi levo navzgor, da pride na markirano stezo. Lahko pa gre po Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral: Maričko Balantič, Godič 5, 1242 Stahovica, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku. Še vedno ostajamo v višavah, vendar ne več tako visoko kot zadnjič - pod 1000 m. Sprašujemo po imenu naselja, katerega del na fotografiji je bil posnet letos pozimi in spominja na neko ptico. Odgovor pošljite na dopisnici do 4. junija 2002 na naslov: Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnike knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE. MATIČNI PODATKI ZA MESEC APRIL POROKE V MESECU APRILU - PERČIČ MARKO, Mlaka pri Kranju, Mlaška cesta 11, produktivni ing., star 30 let in - RUTAR SAŠA, Kranj, Bleiweisova cesta 70, poslovodja, stara 30 let - SUŠNIK BORUT, Zaga 11, voznik, star 25 let in TON IN ANICA, Hruševka 7, delavka, stara 21 let - RUDOLF BOJAN, Ljubljana, Prušnikova ulica 29, komercialist, star 30 let in - BELEC SARA MATEJA, Ljubljana, Zeleznikarjeva ulica 2, stara 30 let - ŠUŠTAR MATEJ, Kamnik, Jakopičeva ulica 19, delavec, star 25 let in ŠALAMUN SANDRA, D. Kučan, Zelengaj 53, natakarica, stara 23 let. SMRTI; - ROSEC PETER, Kamnik, Novi trg 28 A, upok., star 66 let - PRC1Ć BOJAN, Kamnik, Ulica Matije Blejca 20, star 20 let - TOMEC ANGELA, roj. Narat, Vranja Peč 7, upok., stara 66 let - JERMAN IVANA, roj. Lesjak, Volčji Potok 11B, upok., stara 67 let - ZAMEJEN JANEZ, Zgornje Stranje 44, upok., star 89 let - VRHOVNIK SLAVKA roj. Stražar, Kamnik, Fužine 2A, stara 54 let - VINCEK LJUDMILA roj. Grecs, Kamnik, Ulica Matije Blejca 8, stara 59 let - ARKO MILOŠ, Komenda, Jezerškova ulica 14, upok., stara 70 let ZAHVALA Ob zaprtju naše mesnice in obrtne delavnice z 31. 5. 2002 se iskreno zahvaljujem svojima sodelavcema, ženi Mileni Podgoršek in pomočniku Dušanu Čaniču za ves trud, ki je bil vložen v našo ponudbo, vsem našim strankam za obisk, kakor tudi vsem poslovnim partnerjem za dolgoletno in korektno sodelovanje. Posebna zahvala tudi gospe dr. vet. med. Maji Kokalj, gospodu dr. vet. med. Boštjanu Lokarju in gospodu dr. vet. med. Robertu Maroltu iz VURS, ki so mi pomagali, da sem se lažje dokončno odločil za zaprtje. Zahvala gre tudi uradu župana, oddelku za promet, ki je vestno in agilno kaznoval naše stranke, ki so parkirale pred mesnico. Janez Podgoršek, mesarski mojster, Kamnik, Glavni trg 11 Kamniški OBČAN 30. maja 2002 15 .............. UUli U SVOJ MHAR KUPOM JI HW£HEJ£l! TEHNIČNA TRGOVINA Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 MALI GOSPODINJSKI APARATI BOSCH, SIEMENS VJL , - 10% POPUST "'-^J5-* AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE GORENJE AKCIJA BARVNIH TV GORENJE, EVELUX VODOVODNE ARMATURE -10% ■ ...1.; BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.: 01/83 94 614 041/680-751, 041/800-946. SIL EST PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE • urejanje vseh vrst delovnih razmerij • vknjižba etažne lastnine • druge poslovne storitve Steletova 8a, 1241 Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 e-mail: silvest@siol.net Telo Tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa Žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker Tebe več med nami ni. ZAHVALA Ob nepričakovani bolezni nas je v 74. letu življenja zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, tast, brat in stric LOJZE HRIBAR s Studene Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem iz podjetij Menina, Eti Saint Gobain, Stol ambienti in PP Kamnik. Posebna zahvala gasilcem, pevcem, trobentaču, župniku Danielu Kastnimi za lepo opravljen pogrebni obred in govorniku, ki se je v imenu gasilcev poslovil od našega ata. Še enkrat hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, za svete mase ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Maj 2002 Kamniški Občan 01/83 91 311 041/662 450 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - SEMENA V VREČKAH Pri nakupu nad 10 vrečk vam 1 podarimo. RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE, primernega za krmo, po 30 SIT/kg. Cene za krmila so tovarniške. že od 1.918.783 SIT cena je informativna in odvisna od valutnih razmeri) Novi Polo - prepričan o svoji odličnosti. Ni čudno, saj še nikoli ni bil tako velik in njegova karoserija še nikdar tako privlačna in trdna. Osnovna oprema omogoča še večjo varnost in udobje. Varčni in zmogljivi motorji pa so kos tudi zahtevnejšim izzivom. Prišel, prevzel, zmagal. Novi Polo. www.NoviPolo.com AS DOMŽALE Informacije Ljubljanska c. 1 Domžale Tel. 01 721 50 59 www.as-domzale-servis.si Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje UŽ/no .jenstoKostimt .kratte,capriMa&: $e?a svr ««r od 1.495 srr ~ spodnje perilo nogavice .Jcnstetojke PESTRA PONUDBA 3EANSA novo: jfenske jeans obleke za vikende, camp prikolice...: vzglavniki 60x80 cm - 1.690 SIT Odprto: 9h-19h, sobota 8h-13". STORITVE Z AVTODVIGALI 20 t in 50 t i STORITVE Z VILIČARJI: 12,5 t. ' \ \\ MUŠIČ - MENGEŠ C ,CT 01/7230-400. ir-v^vT^ ■i J i RENAULT AKCIJE v Avto Set - Setnikar ... . .. 'eiH> KLIMA BREZPLAČNO + POPUST t?tefeg@ AIR skupni prihranek 313.000 SIT* CUo AIR skupni prihranek 423.000 SIT • M&gane AIR skupni prihranek 580.000 SIT " .Sečnic AIR skupni prihranek ' pflhranki vHjiJo il> ni* up u omcjtnr Mri)* Alf). ^^o^y^ LACfUNA SP0RTWAY prihranek do " prihranek vrlja ob nakupu DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure, SERVIS: od 8. do 17. ure. SOBOTA: od 8. do 13. ure RENAULT AVTO SET d.o.o. Dragome] j 26, Domžale Prodala novih vozil: 01 / M 27 111 Prodaji rabljenih vozil: 01 / K 27 111 Servis: 01 I m 27 333 Nadomestni deli: 01 / M 27 222 Fax: 01/88 37 444 E-miil:tDmai.setni)iir.avtoHt^d(aler.rtniult.ii STEKLARSTVO IRMI 1 HOMEC - DOMŽALE P^Y^J_ 01/721 57 17, 01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Telesa naša - vrč dragoceni, v njih shranjena vsa dediščina davnin. Peka nas v prsih soki njih ognjeni, kipeča sla radosti, bolečin. ZAHVALA msmr- ._J%J Tiho je živel, tiho je po težki bolezni odSel od nas dragi ata, stari ata, brat, stric in tast EDVARD KUNEJ starejši iz Volčjega Potoka Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in očeta pospremili na zadnjo pot. Hvala g. župniku, pevcem Lire in g. Grebencu za zaigrano Tišino. Žalujoči: vsi njegovi Volčji Potok, Kamnik, Kozje, maj 2002 let prijetnih nakupov Sončnecene ČOLN S TLAČILKO IN VESLI 200 cm Peugeot servis posluje po standardih, ki časovno normirajo vsak najmanjši servisni poseg na avtomobilu. Zato je cena naših servisnih paketov vnaprej znana in fiksna. Ker veste pri Čem ste, se pri nas resnično lahko počutite kakor doma. Paketi vključujejo material, delo in pregled 26-ih kontrolnih točk na vozilu. PEUGEOT SERVIS. PRI NAS VESTE, PRI ČEM STE! RODEX d.0,0. Rova. Rovska cesta 2,1135 Radomlje, tel,: 01 722 70 10 Posojilo za vse namene in vse letne čase* O podrobnostih se pozanimajte tam, kjer so za to strokovnjaki: Poslovalnica Glavni trg, Glavni trg 10, 1241 Kamnik, telefon: 831 85 24 Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, 1241 Kamnik, telefon: 831 83 71 Ker smo banka z rešitvami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik s 1. 5. smo znižali obrestne mere Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, Domžale telefon". 01/722 05 60; 01/722 00 20 fax: 01/72132 88; e-mail: dom@sam.sl Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje ta, Stahovica telefon: 01/83 27 030; 01/83 27 033 fax: 01/83 37 048; e-mail: sl@sam.si Od 4. do 8. junija dnevi odprtih vrat v SAM-u belinka DODATNI POPUSTI STROKOVNO SVETOVANJE V PETEK 7. JUNIJA Vljudno VABLJENI