244                                                                 Listek.
zakaj le-to se opira na trdno podlago njegovih preiskovanj in del. Sezidal je ogromno poslopje primerjajoče slovanske slovnice in dal slavistiki trdno podlago za daljši razvitek s svojimi razpravami o staroslovenščini. Ta velikanska zgradba neumornega truda in ge-nijalnega duha je tako temeljita, da je ne razruši nobeden napredek v znanosti; na nji se ne bode nikoli mnogo poznal zob neizprosnega časa. Bodoče generacije v slavistiki bodo na tej zgradbi izpremeuile samo to ali ono, te in one ornamente dodale in posameznosti razvijale dalje, toda delo samo v svojih glavnih potezah ostane delo Miklosichevo. Naj se pečamo na obširnem polji slavistike s tem ali onim vprašanjem, vedno nas spremlja nevede* in nehote duh Miklosichevih del in razprav, samo da ne čutimo svoje odvisnosti od njegovih mislij in dognanih resnic, ker jih zmatramo že za obče znane. To neizmerno izgubo, katero je zadela z Miklosichevo smrtjo slavistiko, čutili bodemo prav živo šele za nekaj časa, ko izostanejo one dragocene razprave, katere nam je podajal leto za letom in katerih je vedno le težko pričakoval vsak slavist. Zdaj je umolknil naš mojster. Njegova beseda ne bode več kazala v slavistiki pota, toda nauki njegovi nam bodo tudi v bodočnosti odločilni voditelji, in kdor se le nekoliko bavi s slavistiko,  dobro  ve",  da je v slavistiki Miklosich bil,  a  da Miklosicha ne bode več!
V. O. Miklosichev večer v slovanskem seminaru na Dunaji. Kakor navadno, zbrali so se slušatelji Jagičevi v sredo II. t. m. na večer v seminaru. Toda ta seminarski večer ni bil odmenjen seminarskim vajam in znanstvenemu predavanju, nego spominu in pieteti onega moža, čegar ime se je tolikokrat imenovalo na vsakem seminarskem predavanji, moža, ki je dunajskemu vseučilišču s svojimi deli priboril prvo mesto v slavistiki, našemu Miklosichu. Zbralo se je ta večer toliko občinstva, da ni bilo dovbfj prostora. Najprej se je spominjal prof. Jagič, vidno ginjen, nenadomestne izgube, katera je zadela slavistiko, in v krepkih potezah narisal z jedematimi besedami velikanske zasluge svojega učitelja in razložil pomen Miklosichevega znanstvenega delovanja. Njegove zasluge sicer priznava in ceni ves učeni svet, toda izgubo bode živo čutil šele pozneje, ko se prikažejo v znanosti one praznine, katere so dozdaj napolnjevale leto za letom izhajajoče razprave Miklosicheve. Posebno se je pa spominjal Miklosicha kot svojega učitelja. Prišel je iz Hrvaške, da se bavi s klasiško filologijo, toda Miklosicheva predavanja so ga napotila, da se je z ljubeznijo poprijel slavistike, posebno odkar se je osebno seznanil z Miklosichem, kateri je bil takrat tudi še uradnik v dvorski knjižnici. In tako je Miklosicheva zasluga, da se je po končanih vseučiliških študijah vrnil v svojo domovino klasiški iilolog na popirji, ali v srci slavist. In tudi pozneje ga ni zapustila Miklosicheva naklonjenost; ostal je ž njim v zvezi, in učitelj je svojega nekdanjega učenca še vedno vzpodbujal. Že takrat mu je pisal v Zagreb, naj se pripravlja temeljito v slavistiki, da bode pozneje na dunajski stolici njegov naslednik. Seveda je morala ta velika naklonjenost in to priznanje slavnega učenjaka mladega gimnazijskega profesorja silno vzpodbujati na daljše delovanje v slavistiki, h kateremu ga je itak vleklo srce. Tudi leta 1870. je posredoval Miklosich,. da je dobil on stolico v Odesi, in ko se je osnovala sto-lica za slovansko filologijo v Berolinu, bil je zopet Miklosich, kateri se je spominjal nekdanjega svojega učenca in ga priporočal po slavnem Miillenhoffu. Tako je ostal Jagič v tesni zvezi z učiteljem svojim in ko je osnoval svoj zbornik za slovansko filologijo, tedaj je Miklosich takoj odobraval to potrebno podjetje in se vedno živo zanimal za vse tamkaj objavljene razprave. Skoraj po vsakem zvezku je pisal Jagiču, kaj mu ugaja, s čim se strinja in česa ne odobrava. In ko je moral Miklosich zapustiti stolico dunajsko, kjer je zastopal četrt stoletja slavistiko, budil ljubezen do te stroke v mladini in na ta način vzgajal narastaj,   kateri   bode nadaljeval   početo delo,   hotel je zopet,   da mu bode Jagič
listek.
245
naslednik. V zadnjem tečaji svojih predavanj mu je pisal v Peterburg pismo v znanem kratkem in lapidarnem zlogu: »Mit Ende dieses Semesters trete ich voii der Universitat zuriick. Icli werde Sie zu meinem Nachfolger vorschlagen. Denken Sie dariiber nach, damit Sie vorbereitet sind, vvenn die officielle Atifrage an Sie gerichtet \vird.« — Najlepše čase je doživel Jagic na Dunaji v občevanji z Miklosichem ; drug drugemu sta razodevala znanstvene svoje namene in se pogovarjala o njih, vzpodbujala drug drugega. Da je hotel Miklosich res Jagiča za seboj imeti, temu je najboljši dokaz, da ga je takoj spravil v dunajsko akademijo. Tudi za slovanski seminar se je Miklosich vedno zanimal od početka. Teden dnij pred smrtjo je še povpraševal Jagiča o seminarskem delovanji in mu čestital radi lepega napredka. Zato je umevno, da je prof. Jagic nekdanjemu svojemu učitelju, poznejšemu prijatelju, s katerim je bil toliko časa v tesni zvezi, s tre-sočim glasom zaklical  »večnaja pamjat.«
Zatem, je dr. M. Murko obširno načrtal Miklosichevo vsestransko delovanje in podal njega životopis. Predstavil nam je Miklosicha človeka in učitelja in poudarjal njegove zasluge za znanost in po^ebe še za razvoj slovenskega književnega jezika. S tem govorom se je končal seminarski večer, večer hvaležnosti in pietete do našega Miklosicha. (Slovenci se smemo pouašati, da smo doslej med vsemi Slovani še najtemeljiteje opisali življenje in delovanje slavnega rojaka našega Miklosicha. Leta 1883. priobčil je g. Anton Trstenjak v letopisu »Matice Slovenske« [1883, str. 1.—54.] životopis njegov, na katerega zavračamo bralce svoje ter jih opozarjamo, naj ga še jeden pot prebero, da bodo tem živeje čutili veliko izgubo, ki je zadela slovanstvo s smrtjo Miklosichevo. Ured.)
»Vienac« o Miklosichi. »Vienac« (1891, št. n.) je posvetil Miklosichu nekaj vrstic, katerih v listu za književnost pač ne bi pričakovali. Dalo bi se o tem pisati mnogo, ali zadoščaj le nekaj  opazek, ker nam je  taka polemika strašno zoperna.
Da Miklosich ni ostal navdušen Ilirec, kriv je — Kopitar: »No došavši u Beč upoznade se s Kopitarom, pa od onda kao da je u njega obamrla sla venska duša.« Tedaj stare bajke o Kopitarji! Dandanes imamo že toliko gradiva o njem (posebno v pismih), da lahko sodimo, koliko krivice so mu delali in mu je še delajo. Novoslovenski jezik je začel Miklosich takrat zaničevati, »jer ga drži umjetnim pokusom.« Tako se piše o Miklosichi, ki je Slovencem utrdil sedanjo pisavo! Izraz »novoslovenski« je pisatelju še bolj nejasen nego našim germanom: ne ve" namreč, da je bil Miklosichu potreben, da razločuje naš jezik od staroslovenskega. Miklosich ,rastavlja' naučno »Maloruse od ostalih Rusa.« Priporočamo pisatelju, naj vendar pogleda enkrat vsaj v Pvpinovo »Isto-riju slavjanskich literatur« zv. I. oddelek o »Južnorussih«, kjer se lahko prepriča, da ni Miklosich ustvaril maloruske narodnosti in jezika. Tam (str. 351.) tudi najde: »Šafafik (tedaj Miklosichev prednik, ki še dosedaj vendar velja za »Slovana«) kategoričeski zajavil, čto v južnorusskom narečii my imeem delo s takim že samobvtnim narečiem kak drugija glavnejšija slavjanskija narečija.« Ali »rastavlja« tudi »Slovake od Ceha«. Miklosichevo gramatiko bi pisatelj tudi v Zagrebu lahko našel ali pa se poučil pri kakem filologu, da ne bi napisal take — laži! Ne bomo se zatorej čudili, da je pisatelj tudi o Miklo-sichevi hipotezi o razmeri Hrvatov k Srbom slišal le nekaj govoriti. »Hotice« Miklosich tudi tukaj ni delil Hrvatov in Srbov, pač pa jim svetoval zlogo ; v vseh njegovih delih nahajamo namreč edini politični stavek, ki se glasi: selbstverstandlich darf diese ausicht nicht als versuch gedeutet werden, beiden volkern die b/ahnen der politik zu weisen: sie bediirfen einander (Vgl. Gramm. I. str.  392., izd. leta  1879 ).
Miklosichu ni treba hvale in slave, ali književen hrvaški list naj bo vendar po smrti — pravičen   možu, ki ima kot   učenjak ogromne   zasluge za vse Slovane, ki je