DECEMBER 1 e Elijrij, 5ko£ 2 F Bibijana + 3 S FrančiSek Esav. 4 N 2. Advcntr.a 5 P Saba, opat 6 T Nikolaj 7 S Ambrož © 3 G Spoj. M. D. 9 P Peter Kanizi: + 10 S Janez Veliki 11 N 3. Advcntna 12 P Otilija 13 T Lucija, dev. U 14 S Kv.-Spiridijon+ 15 C Kristina PRVI SLOVENSKI OST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ca pravico in resnico — od boja do tmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) in^n'Tii i('lj if'.' irn'i^ii tm NAjSlASEjSt IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH... STEV. (NO.) 237 CHICAGO, ILL., SOBOTA 10. DECEMBRA — SATURDAY, DECEMBER 10, 1938 LETNIK (VOL). XLVII. Prijateljski pakt, sklenjen med Nemčijo in Francijo, zna-či, da Hitler ne vidi v Franciji več ovire za svoje prodiranje proti vzhodu. — Vzhodne države drži Nemčija razdvojene in slabotne. — Gospodarski kulturni vpliv. in Berlin, Nemčija. — Dočim ^kateri krogi z začudenjem zro na novi prijateljski pakt, ki se te dni sklenil med Nemčijo in Francijo v Parizu, češ, da je z n]im Hitler ravnal navidezno popolnoma v nasprotju s svojimi lzjavami v knjigi 'Mein Kampf', Pa trdijo drugi, da je Hitler do-Se£el s paktom ravno isto, kar le glasom knjige nameraval do-Seci z mečem, namreč olajšanje Sv°jega gospodarskega in kulturnega prodiranja proti vzhodu. V Mein Kampf stoji dobesed-sledeče: "Nespravljiva in ®tortna sovražnica nemškega 'iudstva je in vedno bo Franci-' V smislu teh besed bi se sedanji nemški pakt s Franco nekaj nedoslednega. Opravičilo zanj pa se vidi v besedah, 1 so pisane na drugem mestu v isti knjigi, namreč: "Nemčija vidi v uničenju Francije v res-R:ci le sredstvo, da bo mogla Mojemu ljudstvu nuditi mož-"Ost ekspanzije na drugi točki." Razvidno je iz teh drugih be-Sed, da je smatral Hitler Franco sovražnicam Nemčije le v toliko, v kolikor mu je ta ovira-^■ njegov pohod "na drugi to-in ta druga točka je vzhod. °l'ang nach Osten", — prodi-anJ'e proti vzhodu, je bila srč-a želja Nemčije že za časa sta-re£a kaizerja. Uresničenje je s^etovna vojna sicer preprečila, Pa ideje same uničila in Hit- Hi k*"Se je je oprijel še z večjo vne-0 kakor poprej kaizer. Ko je ^ Pisal gornje besede, je bila lola»cija tej ideji v resnici v si-in • ov*ro' kajti vse vzhodne Jugovzhodne države je imela j. Sv°jo kontrolo in v svoji ezi tako, da se je zdelo skoraj emogoče, da bi jih mogla Nem-lej? kdaJ odtrgati. Od tod Hit-Jev sklep, da mora biti Fran-uničena. , 0 monakovskem sporazumu _ Nastal v Evropi popolnoma vag,8Vet- Ko je padla Cehoslo-0(j ' je z enim mahom tudi p _a vsa vzhodna Evropa od i^ije in s tem je istočasno Se a Nemčija povod, da bi 80^?alje smatrala Francijo za Hi ?|aŽnico- Sedanji pakt torej ^ a Hitlerja nič nedoslednega, fij- V(!Č Je nasprotno izvršil z t. ** dober diplomatski čin, kaj-tnu -etno J'e imeti državo, ki ljicon! Več škodljiva, za pri jate-vai. 111 si s tem popolnoma za-nje^ti hrbet, med tem, ko bo dr„Va Pozornost obrnjena na J^o stran. b0 v,^'akuje se lilhko zato, da se « s katero so naziji pro- doslej' na vzhodno stran D,« p.e: P° Paktu s Francijo še (,a bodo tamkajšnje sltim ^ave pod takim nazij-ij p)livom, da se niti greniti Pri t mogIe- Zanimivo pa je da Hitler v teh državah da jj.t0.m°i'da močnih zaveznic, ^e^. zedinjene priklenil na ob0r ,J0 in s tem ojačil njeno niu *»<> moč. Nasprotno, gre tjn, "l da ostanejo te države ajb°lj slabotne in pred- DEMONSTRACIJE V_TUN1SU Nove demonstracije poglobile * prepad med Italijo in Francijo. Tunis. — Tukajšnje mesto, prestolica francoske kolonije v severni Afriki, po kateri je Italija dvignila zahtevo, je bilo to sredo zvečer zopet pozorišče burnih demonstracij, ki so še bolj poglobile prepad, kateri je zazijal zadnje čase med Italijo in Francijo. Nemiri so dosegli višek skrajne srditosti in jim je bila policija komaj kos. Kakor hitro je namreč razgnala razgrajajoče množice na enem mestu, že so se te zopet zbrale na drugem kraju. Niso pa se vršile demonstracije samo za Francijo, marveč pred nosom francoske policije so imeli tudi tukajšnji Italijani toliko drznosti, da so napravili obhod po ulicah, zahtevajoč, da se ima Tunis izročiti Italiji. Kako nevarna napetost obstoja med obema državama, ka.že tudi to, ko se poroča, da ima Italija pripravljenih okrog 40,000 vojakov na špansko-francoski meji, in je torej možno, da namerava Italija v resnici z orožjem doseči svoje zahteve. —o- INDUSTRIJALCI ZA SPRAVO Industrijalci izjavili, da se bodo "poboljšali." New York, N. Y. — Dasi se sliši precej neverjetno, vendar je resnica, da so se ameriški industrijalci izrazili, da so pripravljeni k "poboljšanju", namreč, da ne bodo več nadaljevali svoje sovražnosti napram vladi. Ta presenetljiv sklep se je sprejel tukaj zadnjo sredo na zborovanju zveze industrijalcev. Takšno "skesanost" so zboroval-ci pokazali, da so celo podali izjavo, da ' mi, v industriji priznavamo naš del-zmot." V točkah, ki so jih sprejeli, so obljubili, da bodo priznali pravice, ki gredo delavstvu, da ne bodo zahtevali izpremembe Wagnerjevega zakona, da bodo poskrbeli za več zaposlitve, da se ne bodo upirali več vladnim regulacijam in da bodo zvišali kupno moč s pospešeno produkcijo. — Ali je to iskrenost, ali je le nova bojna faktika ? MALO PRETOPLO ZA BOŽIČ Los Angeles, Cal. •— Dasi v decembru, je prebivalstvo tukajšnjega mesta zadnje dni metalo hrepeneče poglede na okna, o-krašena za božič, ki nudijo zimske slike s snegom in ledom. Veter je namreč prinesel iz puščavskih krajev tak vroč in sub zrak, da je vladala prava poletna vročina. Tako je v tukajšnjem mestu dosegla temperatura 88 stopinj, v raznih drugih mestih južne Kalifornije pa še znatno več, kakor na pr. v San Bernardino celih 93. VSAKA STVAR NA SVOJEM MESTU Joliet, 111. — Tukajšnje mesto je te dni ukrenilo, da se sme v bodoče prodajati pijača v steklenicah samo v trgovinah s pijačami. Lekarne in trgovine s cigarami so sicer vložile protest, ker jim bo s tem vzet del zaslužka, toda niso nič dosegle. -o- LOKALNI PATRIJOTJE SE OGLASILI I Detroit, Tex. — Država Texas bi rada videla, da bi iz njene srede prišel prihodnji predsednik, in konservativni' stari demokrati so našli v sedanjem podpredsedniku Garnerju primernega moža. Zadnje dni so ustanovili poseben klub, ki bo že zdaj začel propagirati za Garner ja. Garner je znan kot precejšen konservativec, ki sicer sodeluje z Rooseveltom, a ne s posebnim navdušenjem. REKA BO SAMA POVEDALA VIŠINO . Memphis, Tenn. — Reka Mississippi bo v naprej lahko sama povedala, kako visoko stoji voda v njej. Vremenski urad bo namreč instaliral v njej posebni aparat, ki bo avtomatično registriral višino vode in tudi dal po telefonu tozadevno informacijo. Potrebno bo samo, zvezati se s tem aparatom na enak način kakor s katero drugo številko, in aparat bo z rahlimi udarci na-značil število čevljev. -o- AVTO LICENCE V PRODAJI Chicago, 111. — Prodaja avtomobilskih licenc za 1939 se je pričela v Springfieldu in v tukajšnjem mestu ta četrtek. V Chicagi se dobe licence v uradu državnega tajnika na 120 So. Ashland ave. POBIJANJE SE NADALJUJE V ŠPANIJI Barcelona, Španija. — Skoraj celi teden dni so nacionalistični aeroplani napadali in bombardirali razna vladna mesta, in sicer z večjo silovitostjo kakor kdaj prej tekom vojne. Bombe so ubile, kakor se more ugotoviti, najmanj 300 oseb, ranile jih pa do 1000. vsem razdvojene med seboj. Njegov namen je, da jih izrablja gospodarsko in da obenem zanese v nje nazijsko kulturo, in v tem zadnjem tiči za te države še največja nevarnost. REPUBLIKANEC ZAHTEVA PREGLED GLASOV Vinton, Ia. — Rep. kandidat za senatorja, L. J. Dickinson, se hoče trdno prepričati, ali ga je njegov demokratski oponent, Gillette, pri zadnjih volitvah res premagal. Ker je namreč dobil oponent samo 2,800 glasov več kakor on, je podvzel sod-nijske korake, da se bo šteje u-radnim potom še enkrat vršilo. Najlepše božično darilo je, če naročiš staršem, bratom ali sestram za eno leto "Amer. Slovenca", ali pa mesečnik "Novi Svet"! KRIZEMSVETA — Lima, Peru. — Na tukajšnji vseameriški konferenci se opaža, da je Nemčija napela vse sile, da prepreči, da bi južna Amerika prišla pod vpliv Zed. držav. Nazijskih agitatorjev in agentov baje med delegati južne Amerike kar mrgoli, — Bukarešta, Rumunija. — V izsledovanju pristašev fašistične organizacije Železne garde je policija vdrla v domove številnih uglednih državljanov in aretirala njih sinove. Med aretiranci je celo sin nekega armadnlega polkovnika. Pariz, Francija. — Min. predsednik Daladier ima dobre izglede, da bo v parlamentu prejel priznanje za svoj nastop proti stavkujočemu delavstvu. Eden odborov parlamenta je namreč to priznanje že izrekel. ---o-- BERENGARIA NAPRAVILA ZADNJO POT Southampton, Anglija. — Be-rengaria, eden največjih in najlepših potniških parnikov svoje-Časno, je napravila zadnji torek svojo zadnjo pot, namreč v Jar-row, kjer jo bodo razdejali in porabili njene kose za staro že-lezje. Ta ladja je bila pred vojno last Nemčije, a je bila oddana nato Angliji kot del vojne odškodnine. Zadnjo pomlad so na njej izbruhnili trije tajin-stveni požari, na kar je bil par-nik vzet iz prometa. -o-- LA FOLLETTE UPA V TRETJO STRANKO Chicago, 111. — Governor države Wisconsin, La Follette, je imel zadnjo sredo tukaj govor, v katerem je izrazil popolno zaupanje v svojo tretjo stranko progresivcev, češ, da je tako neizogibna kakor vzhajajoče soln-ce. In nje "prva točka na programu, je dejal, bo ta, da se nacionalizira denar in krediti z ustanovitvijo centralne banke, ki bo te izdajala. SOLIDARNOST ! ZASIGURANA Diktatorske države niso uspele, da bi preprečile dosege sporazuma med ameriškimi republikami. Lima, Peru. — Iz predraz-govorov, ki so se vršili kot priprava na vseameriško konferenco, se more razvideti, da bo južna Amerika sprejela načrt, ki bo na konferenci stavljen od delegacije Zed. držav. Ta načrt govori, naj se vse ameriške republike, 21 po številu, združijo v toliko, da bodo tvorile eno solidarno skupino v gospodarskem in kulturnem oziru in pri medsebojni obrambi proti morebitnemu napadu od zunaj. Dočim pa se bo bržkone podpisal gospodarski sporazum, bo točka glede obrambe tvorila le ustmen sporazum, kajti nekatere države so nasprotne temu, da bi se pismeno obvezale s kakim vojaškim paktom. Tri glavne tujezemske milita-ristične države, namreč Nemčija, Japonska in Italija, so bile te dni do skrajnosti aktivne, da preprečijo dosego solidarnosti med ameriškimi državami, kajti s tem vidijo, da se bo njih vpliv v južni Ameriki nehal, toda oči-vidno je, da njih prizadevanje ni doseglo uspehov. -o- PRODAJA ZEMLJIŠČ ZARADI DAVKOV iz Jugoslavije Odločen nastop proti upravi tovarne na Sladkem vrhu ob državni meji ob Muri, ki je bila pravo gnezdo nem-škutarstva, marksizma in komunizma. -— Smrtna kosa. — Razne vesti, nezgode in nesreče. Nastop proti ponemčevalcem Maribor, 10. nov. — Na Sladkem vrhu pri Mariji Snežnji — tik državne meje ob Muri, je velika tovarna lepenke in papirja. Obrat tovarne je last judovskih podjetnikov iz Zagreba, ravnatelj pa je v njej že 18 lpt neki madžarski jud. Tovarna je bila zgrajena pred vojno, velik razvoj pa je dosegla šele po prevratu, ko je dobila veliko, brezkon-kurenčno tržišče v Jugoslaviji. Opremljena je z najmodernejšimi stroji ter zaposluje nekaj sto delavcev. Zanimive so narodnostne razmere v tej tovarni. Tujec, ki je prišel v podjetje, se je lahko upravičeno čudil. Mislil je, da je že na oni strani državne meje. Občevalni jezik je v tovarni absolutno nemški, mojstri in uradniki nemške narodnosti, napisi v tovarni v nemščini. Vsa okolica je dobila zaradi te tovarne tujeroden pečat, saj so tudi delavci, ki so Slovenci po rodu, v teku teh 20 let vedno videli, da ima kljub temu, da žive v jugoslovanski državi, tujeroden element vse pravice in so začeli zaradi tega tudi v svojih družinah nemškutariti. Povrhu Chicago, 111. — Novi okrajni zakladničar, John Toman, se je obrnil te dni na okrajnega sodnika Jareckija, da se izda dovoljenje za prodajo raznih zemljišč v vrednosti nad 26 milijonov dolarjev, za katere se niso plačali zapadli davki za 1937. Sodnik je zadevo odložil do 17. decembra, da se nudi lastnikom prilika za vložitev prizivov.Zem-ljišča, katerih lastniki se do omenjenega dneva ne bodo priglasili, bodo šla na dražbo 19. decembra. ČJSTKA Mr£D INDIJANCI Montreal, Que. — Poglavar Iroquoise rodu Indijancev, J. Delisle, se je odločil, da bo izvršil "čistko" v rezervaciji svojega rodu, katera se imenuje Caughnawaga in leži blizu tukajšnjega mesta. Pravi namreč, da se je že preveč drugih oseb priteplo v rezervacijo, relifni denar pa, ki ga dobiva, zadostuje komaj za Iroquois rod. Med tistimi, ki so na listi, da imajo biti izgnani, je hči poglavarja samega, ki je poročena z nekim kanadskim Francozom, a zdaj oba živita v rezervaciji. Letnica ujedinjenja Jugoslovanov se obhaja V NEDELJO 11. DECEMBRA TYRŠ DVORANI, na 2619 So. Lawndale ob 3. uri popoldne. — Bogat program. — "Amer. Slovenca". Vstopnica samo 25c. V SOKOL HAVLlCEK-Ave., Chicago, 111. Začetek Vstopnice dobite v uradu I pa je bila tovarna tudi gnezdo marksizma in komunizma, kakor so to že po navadi podjetja, v katerih prevladuje judovski kapital. Sedaj pa je posegla v te idilične razmere v tovarni vendar krepka roka oblasti. Ravnatelj, ki se v 18 letih bivanja v naši državi ni mogel naučiti besedice slovenski, je dobil izgon. Njegovi zagrebški judovski prijatelji so se trudili na vse krip-lje, da bi to odredbo preprečili, pa so bila njihova ^prizadevanja k sreči zastonj. Izgnan je tudi neki mojster — nemški državljan, ki za Slovence nikoli ni imel prijazne besede ter nas je smatral za manjvredna bitja. Trda roka je posegla v poslovanje tovarne in pokazali so se čudoviti uspehi. Še preostali inozemski uradniki in mojstri se-) daj kar tekmujejo med seboj v 1 učenju slovenskega jezika, da se tudi njim ne bi kaj takega pripetilo. Nemški napisi v tovarni so izginili, slovensko delavstvo pa je postalo samozavestneje ter se je začelo zavedati svoje narodnosti. Potrebno pa bo še ostro nadzorstvo nad takim podjetjem, da ne zapade zopet v stare razvade in da se zaščiti tu na severni meji ugled naše narodnosti in našega jezika. » -o- Po amerikansko Slatina Radenci, 15. nov. — Največja zanimivost v pričetku gradnje velikega mostu čez Muro v Petanjcih je bila selitev mlina, ki je bil na poti novi gradnji, katerega je tja postavil pred leti mlinar Franc Sap. Po navadi so mlini na Muri postavljeni kar v strugo, tako da se z dvigom vode dvigne tudi mlin. Sapov mlin pa je zgrajen na suhem, precej ven iz struge, zato se je zelo začudil, ko so mu rekli, da bodo morali mlin prepeljati na drugi kraj, kajti na tem mestu bodo stali temelji za novi most. Pa so to napravili kar po amerikansko. Šestnajst mož je ves dan vleklo mlin, ki so ga bili postavili na velike lesene valje in premaknili za 10m od njegovega prvega prostora ob navzočnosti mnogo ljudstva, ki je prvič v življenju videlo kako se dajo cela poslopja seliti, ne da bi jih bilo treba podreti. --o- Nesreča V bolnico je bil pripeljan 31 I letni pečar France Bukovec iz ! Ljubljane, ki je bil zaposlen na j Battelinovem gradbenem podjetju. Pri Mengšu ga je podrl neki avtomobilist in mu prizadejal hude poškodbe. i --o- Smrtna kosa V Ljubljani je umrla Frančiška, vdova Klančar. — V mariborski bolnici je umrla Helena Walthauser, soproga železničarja, stara 39 let. -o- Konj ga je poškodoval Ko je 26 letni Ivan Zerovnik iz Ivence pri Vojniku vozil s konjem v Globoče pri Frankolo-vem, ga je konj brcnil s tako silo, da mu je zlomil nogo v členku in je moral Zerovnik v bolnico. Rimski grobovi Pri kopanju temeljev za neko zgradbo v Ljubljani so delavci, ko so urejevali kanalizacijo, naleteli na rimske grobove. Dalje so našli tudi nekatere zidove starega rimskega mesta'Emone, ki je stalo na mestu sedanje Ljubljane. N -o- Nesreča Nedavno sta v Ljubljani na nekem križišču trčila skupaj dva avtomobila. Pri tem je dobila poškodbe učiteljica g. Anica Kravanja z Rakeka. -o- Ustavljen obrat Državna tovarna svile v Novem Sadu je pred nedavnim prenehala z obratovanjem. Po nekaterih vesteh nameravajo tovarno spremeniti v delniško družbo, nakar bi zopet' pričela obratovati. Tovarno cenijo na 30 milijonov dinarjev, dolgove pa na 15 milijonov din. V tovarni je bilo stalno zaposlenih okoli 150 delavcev. -o- Eksplozija V Božnarjevi lesni industriji v Polhovem Gradcu se je pri delu težko ponesrečil 33 letni kovaški pomočnik Vinko Kavčič iz Polhovega Gradca. Imel je o-pravka z varilnim aparatom, ki mu je pa v roki eksplodiral in mu prizadejal resne poškodbe, da so ga morali odpeljati v ljubljansko bolnico. -o- [ŠIRITE AMER. SLOVENCA 'AMERTKANSKI SLOVENEC' Sobota, 10. decembra 1938^_ Amerikanski Slovenec frvi imjukurejit xlvn enaki liat t Ameriki. V »ume vi j en lata 1891. tzl»ja vaftk «Un razun nedtlj, pone-^»ljlMV ia iknevev pe praznikih. Izdaja in tiska: EBINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 184» W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto ......................................$5.00 Za pol leta .............................-......... 2.50 Za četrt ieta ...................................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto .......................................S" M Za pol leta ........................................ 3.8« Za četrt leta ................................... 1.75 Fosamezna številka .......................... 3c Tke first and the Oldest Slovene Newspaper in Amerioa. Established 1891. Issued daify, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: ..$5.00 .. 2.50 or one year .......................... or half a year ...................... ®r three months ............................ 1-50 Chicago, Canada and Europe: or one rear ....................................$<3.00 or half year .................................... 3.00 or three months ............................ 1.75 ingle copy ..................................... 3c •opisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in »ol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas de četrtka depoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo n« vrača. Entered as secoud class matter November 10, 1925, at the post office at Rhicago, Illinois, under the Act «f March 3, Brez naslova že. N. pr. Hitlerjevega nacizma v Ameriki niso oboževali prva leta. Ko je pa Hitler dosegel v zadnjem letu par velikih zmag in to se brez vsakih žrtev, je njegov upliv čez noč zrastel tudi med ameriškimi Nemci. Res je, da obsojajo nekatera njegova dejanja, ampak v splošnem pa trdijo v nemških krogih, da je Hitler junak dneva ne samo v Nemčiji, ampak v Evropi sploh. Danes se ustanavljajo v tej deželi v vseh večjih nemških naselbinah nazijske organizacije. Ali ne pomeni to, da je nemško javnost v Ameriki v gotovi meri osvojila nazijska miselnost? Skoro podobno je z Italijani. To kaže, da politična čustva, ki prevladujejo doma, uplivajo več ali manj tudi na izseljence vsake dežele. To prav dobro vedo ameriški političarji in te miselnosti tudi z pridom vporabljajo, bodisi za ali proti v vseh mogočih slučajih. Pri prihodnjih narodnih volitvah, bo v naši ameriški politiki dirindaj, kakoršnega ta dežela še ni imela. — t pismo oddati, sem izvedel, da je preminu rojak George Kotze, Jr. v starosti 33 let. Bil je mirnega in dobrega značaja. Sele letos se je bil poročil, meseca julija, pa že je moral zapustiti ta svet. Zapušča žalostno soprogo, žalujoče starše in pet sester, katerim izrekam globoko sožalje. Pokojniku naj sveti večna luč! Da neke vrste fašistična miselnost dviga tudi v Ameriki glavo, menda ni treba posebej dokazovati. Ne gre tu Z9 sedaj za take vrste fašizme, kakoršne nahajamo v Evropi. Gre za enkrat le bolj za neki fašizem v gospodarstvu, katerega pravo podobo za enkrat še ni mogoče pokazati. Pojav "srebrnosrajčnikov", ki nosijo srebrnosi-ve srajce na svojih zborovanjih sistematično propagirajo proti judovsko mišljenje, za tem pa tudi delno rasno sovraštvo. Dela se po določenem programu. V industrijskih krogih se na zelo premišljen način širi mnenje, da nemire med delavstvom širijo po največ židje, ki so najbolj zgovorni in uspešni organizatorji. Ti agitatorji, pravijo, da zanašajo v industrijska okrožja nemire, organizirajo strajke, potem pa delavce puste na cedilu. V nekem listu piše neki delavec iz Wisconsina tako le: "V našem kraju smo delali stalno in če tudi nismo imeli posebno velike plače, imeli smo pa le stalno delo in kruh. Pa so nas zvodili •rganizatorji, ki so prišli iz Chicage in Detroita. En mesec so bili med nami in ker tovarna ni odprla, so se organizatorji poslovili, mi smo pa še zdaj brez dela in nekateri ga tu ne bomo najbrže nikoli vec dobili. V takem stanju smo že nad leto dni." — Vzemi kdo navedeno kakor hočeš, nekaj resnice je v tem. Predno se družinske očete potegne v kak tak položaj, bi bilo treba s čutom odgovornosti vse to premisliti. V Chicagi in nekaterih drugih večjih mestih pa za-saamujejo tudi podžiganja k rasnemu sovraštvu. V tem, čutijo borbo proti vladni administraciji. Tu gre največ radi tega, ker se zadnja leta zamorske družine selijo v severne industrijske kraje. Ker jih industrija ne more zaposliti, padejo na javno podporo in pa na vladno ustanovo WPA, ki zaposluje brezposelne. Šepetalci pravijo, da na jugu prejemajo zamorci na vladnih delih po $10. do $12. na mesec, dočim v Chicagi in drugih večjih mestih na severu pa po $55. do $60. Dalje podžigajo s tem, da ti ljudje ne plačujejo davkov, a podporo vlečejo tu, dočim za bele delavce, ki so tu rojeni, ki so tu že desetletja posestniki, plačujejo davke itd. pa ni mesta za košček kruha. Vsa ta natolcevanja puščajo med ljudmi vsa mogoča mišljenja. To natolcevanje je preračunano. Namen istega je ustvariti mržnjo proti vladni administraciji in če se posreči to, ae z vsakim človekom, ki se ga tako prepriča, vzame tudi volilca za demokratsko stranko. Tu je point. • Da se zanaša tudi v vrste A mer i kancev antisemitsko razpoloženje je dokaz tudi to, da je te dni zvest pristaš ''srebrnosrajčnikov" vehementno povdarjal, da kandidat, ki bo pri prihodnjih volitvah v Ameriki kandidiral na pro-tižidovski listi, bo zmagal. Silno veliko upanja, kaj ne. Položaj ni še tako resen. Dokazi so pa vendar tu, da je tudi Amerika dostopna za razne miselnosti, ki vladajo v Evropi. Kdo je vse za tem gibanjem izmed pristnih Ame-rikancev, še ni znano. Za enkrat zgleda vse, kakor bi se vse to pojavljalo v širokih ljudskih masah, kar je pa dvomljivo. Nekdo tiči za tem gibanjem, ki mu je na tem, da take miselnosti razširi med ljudi, da s tem skali vodo, da bi potem po premišljenem načrtu ribaril v kalnem. Ne smemo pozabiti, da se bližajo volitve v letu 1940. In če se posreči nasprotnikom sedanje administracije zanesti med ljudske mase zbeganost in nekaki strah pred raznimi na-mišijenostmi, bo s tem pripravljeno najplodovitejše polje za staro gardo, ki bo strašila z vsemi mogočimi gesli proti demokratski stranki. Tako bo mogoče tudi v Ameriki posredno odločena gospodarska in politična usoda za bori ©ea leta potom raznih ztmanjih izmov. Razni izmi bodo služili kot i zborna strašila ob volitvah. Da valovanje raznih izmov sega s svojimi uplivi tudi na ameriško javnost ni treba prav nič dokazovati. V Ameriki živimo ljudje, ki smo potomci evropskih ljudi in narodnosti. In kakor so ljudje za morjem v Evropi pocep-Ijcni na razne stranke in miselnosti, taki začenjamo postajati polagoma tudi tukaj Izjavljanje, da smo v Ameriki, da nas starokrajske razmere nič ne brigajo, mnogo ne dr- KAKO SE IMAJO NAŠI VRHNIČANJE Waukegan, 1*1. V soboto 10. decembra imajo člani dr. Najsv. Imena trimesečno spoved in v nedeljo 11. decembra skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši. Takoj po maši bo za vse člane zajutrek, za starejše in mlajše, potem pa seja, to je letna ali glavna seja. Na tej seji bomo sestavili načrt za delovanje v prihodnjem letu in bo obenem tudi volitev društvenega odbora za prihodnje leto. Zato je prav in potrebno, da se člani v polnem številu udeleže te seje. Ne recite: a, saj bodo vseeno naredili vse tudi brez mene, ampak raje recite tako le: Tudi jaz se hočem udeležiti seje. S tem bote pokazali da se za stvar zanimate. Vsak napredek, pa naj bo pri podpornih ali cerkvenih društvih obstoji v tem, da se članstvo udeležuje sej v velikem številu. S tem pač največ koristijo skupnosti, obenem pa seveda tudi samim sebi. Sprejem novih članov v društvo Najsv. Imena bo enkrat prihodnji mesec, po novem letu. Vsi oni, ki ste se že odločili ali se še bote, bote o tem pravočasno obveščeni. Je še veliko mož m fantov v naselbini in župniji, ki ne spadajo v to društvo, kar ne morejo priti do tega, da bi se odločili in postali člani. Saj vendar lahko vidijo, kako so še zlasti v sedanjih časih potrebna cerkvena društva za vsako župnijo in prav tako tudi splošno za vse katoličane. €e nismo slepi lahko vidimo, kako agilni so nasprotniki katoliške vere po celem svetu. Na vse mogoče načine se organizirajo, samo da bi bili močnejši nasproti nam katoličanom. Zato je potrebno, da smo tudi mi združeni in da skupno zagovarjamo in branimo naše najdražje svetinje sveto vero. Imeli smo cerkveni bazar, ki se je pričel 19. novembra in se zaključil 24. novembra. Čistega dobička je prinesel $2,404.36. Za čas bazarja se je vršil tudi kontest med ženami in dekleti. I\led ženami so bile na kontestu Mrs. Katarina Varšek, Mrs. Frances Svete, Mrs. Agata Mi- količ; dekleta so pa bile Miss Marv Hodnik, Miss Jennie Ose-nek in Miss Mildret Glagovsky. Med temi je največ nabrala Miss Mary Hodnik z 8,37 Utica St., Waukegan in je bila za ta svoj trud kronana kot farna ali župnijska kraljica. — Vsem pa naj bo na tem mestu izrečena najlepša hvala in priznanje za njih delo in trud, ki so nabrale tako lepo svoto, četudi v sedanjih mizernih delavskih razmerah. — Za drugo leto bi bilo pa prav, če bi se v ta namen opogumili tudi moški, da bi tudi oni imeli potem svojega župnijskega kralja. Ženske imajo že kakega pol ducata "kraljic", moški pa še nobenega župnijskega kralja. A. K. KAJ NOVEGA PRI SV. JANEZU VIANEJU Detroit, Mich. Zopet sem se namenil poročati na kratko, kako se imamo pri nas v Detroitu. Najprej bom začel pri cerkvi in povedal, da je sedaj naša cerkev krasno urejena. Oltarji so zelo lično prebarvani in sploh vsa notranjščina je drugačna in lepša kot je bila poprej, bolj prikup-Ijiva, da se nam zdi, ko stopimo notri, da smo prišli v novo cerkev. — Oltarje je krasno vredil dobro poznani faran John Medved. To vam je mojster, da mu ga ni para. Naj mu Bog poplača njegov trud! — Tudi nov krasen kip sv. Janeza Vianeja, našega farnega patrona smo si nabavili, katerega so plačali člani dr. Najsv. Imena. Bolnikov pa imamo pri use kar na koše, kot bi rekli po domače. Na bolniški postelji se nahajajo: Peter Zunich starejši, George Kotze mlajši, Frank Hreščak, Frank Gornik, Alice Kodrich, Louis Prolog in Oskat Jeftich; v bolnišnici se tudi nahaja Mrs. Elizabeta Skoda. — Vsem tem bolnikom želimo, da bi skoraj okrevali in se veselili trdnega zdravja. V nedeljo 11. dec. zvečer ob sedmi uri priredi Oltarno društvo slavnosten banket v cerkveni dvorani. Žene se priporočajo za obilen poset. Poročevalec P. S. Ravno ko sem hotel -o- RAZNE VESTI IZ JOHNS-TOW NA Johnstown, Pa. Kje neki so johnstownski dopisniki, novinarji in poročevalci, da ni glasu iz te naše naselbine že par mesecev? .le mar vse na stavki, da se nihče oglasi? Tako sem si mislil, kajti postalo mi je zares dolg čas, ker ne vidim v Amer. Slovencu prav nič vesti iz našega lepega Johnstovna, kjer je vedno kaj novega. Zato sem pa sklenil jaz nakoiiko poročati. Novic je namreč tukaj veliko. Veselice, poroke in druge slične prireditve be-že mimo nas ne da bi kdo poročal v javnost, dasi bi vse to zanimalo ne samo nas, ampak brez dvoma še koga drugega, da ne rečem morda vso slovensko javnost v Ameriki, zlasti pa gotovo vse naše znance in prijatelje, ki žive po raznih slovanskih naselbinah. Boičzen ih smrt zadnje čase prav neusmiljeno gospodarita med nami. Sedaj se nahaja prav opasno bolan N. Princ iz Conemaugh, Pa. Skoro Vedno se nahaja kateri naših slovenskih rojakov v 'bolnišnici. Mr. J. Lindič boleha že od aprila meseca. Je sicer že veliko bol ji, pa vendar še ne more iz hiše. Leva stran, zlasti roka mu prav nič ne služi. Želimo vsem bolnikom ljubega zdravja. Sredi oktobra je smrt pobrala dve rojakinji in sicer Mrs. Mary Lambert; bolna je bila komaj par dni; druga je pa bila Jennie Debevc, katero je zadel mrtvoud. Obe sta bili doma z Notranjskega blizu Cerknice, obe sta bili tudi vdovi in zapuščati več sinov in hčera, oziroma vnukov, katerim izrekamo naš/3 sožalje. — Zop to jc na praznik sv. Ste-<]',.!?' nai"e8to četrto nedeljo 25. ker je to nedeljo rav- iio nibra vV^i praznik. Prosi se vse spadajoče člane in čla-IcžH so v P°'"om številu ude-0l)H!njonc seje 2G. dec., ki let,,! ,UlVa(biih prostorih, kajti Hjei)'1 glavna seja je velikega po-ilic()a Zu vsakega člana in da- ^■no prosim in opomi-oi1(! j člane in članice, zlasti Va,,jU ''olj počasni s plače-U la n a«osmenta, da bi skušu-tk,. m.ese« poravnati vsaj do 25. cu ^ «seca la mi bo tako ob kon- ^ Pro, mogoče knjige zaklju- vas tudi, da uc ča- kate do zadnjega dneva, kajti asesment pobiram na svojem domu vsaki dan, ob sobotah pa celi dan. Torej imate dovolj prilike. Na letni seji ne bom pobiral, ker bo več drugih važnih reči na programu, zato upoštevajte ta priporočila. Dolžnost vsakega člana in članice je, da ima svoj asesment plačan in poravnane dolgove, da bomo potem imeli na seji več prilike se posvečati drugim koristnim zadevam. Na koncu vas še enkrat opominjam, da bodite vsaj sedaj ob koncu leta vsaj toliko lojalni do svojega društva, da poravnate svoje prispevke za tekoče leto. Upoštevajte to mojo prošnjo in hvaležen vam bom. — Z bratskim pozdravom. John Barbich, tajnik Opornim ured. — Sosestri, kateri se naj pošlje glasilo, prosimo da pošljete njeno ime. -o- OD DRUŠTVA SV. DRUŽINE ST. 3, DSD. L« Snlle, IH. Vsem našim članom in članicam se naznanja, da je bilo na zadnji icji sklonjeno, da se vas potom glasila Amer. Slovenec povabi na društveno sejo, ki se vrši v nedeljo 11. decembra. Imamo več važnih reči za se pomeniti, zato upa vaš sedanji društveni odbor, da se gotovo vsi udeležite omenjene seje. Obenem ste pa tudi naprošeni, da prive-dete s seboj kakega novega kandidata za v društvo. Malo poa-gitirajte med vašimi prijatelji, morda ne bo zaman. Po seji, na kateri se bomo bratsko pomenili o raznih rečeh v korist društva in ukrenili to in ono, za društvo, bomo imeli volitve novega odbora za prihodnje leto. Da, tudi zaradi volitev uradnikov je letna seja važna, zato ne zamudite v nedeljo 11. decembra in pridite popoldne ob 1 uri na društveno sejo v navadne prostore. — Bratsko pozdravljeni vsi društveni člani, kakor tudi člani cele organizacije DSD ter vam vsem skupaj voščim prav vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto. Anton Stiukelj; preds. -o- IZ URA.DA DR. SV. DRUŽI- NE ŠT. 11, DSD. Pittsburgh, Pa. Članom in članicam omenjenega društva se tem potom naznanja, da bo glavna letna seja našega društva in obenem volitev odbora za prihodnje leto v nedeljo 18. decembra v navadnih društvenih prostorih v Slovenskem domu. Seja se začne ob 9. uri zjutraj. Kako važnega pomena je glavna letna seja, je vam prav gotovo že vsem znano. Saj veste, da kar se sklene na tej seji, velja za dobo celega leta. Zato je potrebno, da ste na tej seji navzoči vsi člani in članice. — Sicer so bile naše društvene seje tekoče leto precej dobro obiskane, za kar gre priznanje vsem onim. ki so tem sejam prisostvovali. Jih je pa kljub temu še precej, ki jih celo leto ni blizu. Take bi bilo vredno'okregati, toda podpisani tega-ne mara storiti, ker v dvanajstih letih se sam ni udeležil več kot dvakrat društvenih sej. — Res, slaba reklama za društvenega tajnika. Tem bolj i je pa društvo lahko ponosno na svojega predsednika sob rata Jo-sepha Pavlakovicha, ki je neprenehoma že 20 let predsednik in ki se je udeležil 239 društvenih sej; samo enkrat je bil odsoten in še takrat se je nahajal v bolnišnici. Vsa čast in priznanje takemu uradniku! Sedaj se obračam tudi na naše oddaljene sobrate, katerim ni mogoče k sejam. Gre se namreč za planske karte Slovenskega doma. Ker sem imel poprej tež-koče, zato jih pričakujem tudi sedaj, tembolj, ker jim moram naznaniti," da bodo članske karte za prihodnje leto $1.00. Poprej sem vsakemu v privatnem pismu omenil, odgovor pa jc bil: "Ni prav, da oddaljeni člani plačajo za karte Doma, ko nikoli ne gredo vanj." — Jaz tem članom samo to rečem, da se lahko počutijo srečne, ker so oddaljeni. Pisec tega povabila in mnogo drugih uradnikov in članov, bi bili danes mnogo na boljem stališču, če bi živeli kakih 100 milj oddaljeni od takih ustanov. — Vendar, pomniti moramo, da je Slovenski dom potreben za naše društvene seje in v to svrho je tudi postavljen. Je last pitts-burghških društev in ker ste vi člani naših društev, ste torej obenem tudi solastniki Doma. Vsa tukajšnja društva imajo svoj denar založen v ta Dom in naša dobra mati KSKJ iz Jolieta ima za $2,500.00 delnic v tem podjetju. Torej bi ne bilo več kot prav, da tudi nje najmlajša hčerka Sv. Družina sledi tudi v tem oziru svoji materi. K sklepu pozdravim vse članstvo DSD ter jim želim vesele in zdrave božične praznike. Članom dr. št. 11. DS1.) pa kličem na svidenje v nedeljo dne 18. decembra na glavni ali letni društveni seji. Njim bo pa naš predsednik voščil božične praznike. George Wetelich, tajnik. Naročniki "Novega Sveta" pozor! Uprava mesečnika "Novi Svet" doioča, da ostanejo nagrade za obnavljanje staph naročnin, kakor tudi za nove naročnine še v veljavi do konca meseca decembra. Vsak naročnik "Novega Sveta", ki bo do 31. decembra' 1938. obnovil celoletno naročnino ali pa kdor se bo na novo naročil in bo plačal v ta namen $2.00 bo prejel dva krasna ZEMLJEVIDA kot nagrado. En zemljevid je od celega sveta, drugi od Združenih držav. Oba zemljevida imata zadaj tiskane zanimive podatke in informacije o prebivalstvu mest, o razdaljah med mesti in raznimi kraji itd. Vsem, ki ta mesec poteče naročnina za Novi Svet se naj poslužijo te prilike, da dobe to nagrado! Uprava "NOVI SVET", 1849 W. Cermak Rd. Chicago, Illinois. ZLATOMAŠNIK LAMPE DAROVAL ZLATO MAŠO V CERKVI KJER JE PEL NOVO MAŠO. Rice, Minn. — (Izvirno.) :— Poročilo o zlati maši preč. g. jubilanta patra Simona Lampe OSB., ki jo je daroval zadnji mesec v Red Lake, Minn, na svoji misijonski postaji je bilo, man in Mary Alice Blenkuš. go življenje. Zlatomašnikova nevestica je bila mala deklica Geraldine Smolej, ki je darovala zlatomašniku lep zlati venec, družice pa so bile Terezika 0- JZ URADA DR. SV. CECILIJE ŠT. 12, DSD. Joliet, 111. Dolžnost me veže, da se najprej v imenu odbora prav lepo zahvalim vsem našim darovalcem in udeležencem zadnje naše prireditve "Card Party" dne 20. novembra. Gotovp smo zelo hvaležne vsem, ki so priskočili na pomoč za vse kar se je potrebovalo na veselici in s tem zmanjšalo stroške. — Udeležba je bila zelo povoljna. Hvala lepa in Bog plačaj! Še nekaj. —■ Rada bi opozorila naše članice na prihodnjo društveno sejo dne 11. decembra, ki bo obenem glavna letna seja. Dolžnost vseh članic je, da so navzoče. Zato drage mi članice, ne pozabite omenjene seje, ker bomo na tej seji imele tudi volitev odbora za prihodnje leto. — S pozdravom. Anna Jerisha, preds. -o-- HOLY FAMILY LEAGUE Joliet, 111. November 11, 1938. Low'fecore ..........121 Low score ..........143 Rostan ..............135 136 141 181 126 150 175 Totals......722 728 752 November 30, 1938. Vice-Presidents Treasurers ..... Secretaries ...... Presidents Petek ................154 Eich ..................144 J. Wedic ............156 Lickovich ..........204 R. Wedic............150 Won Lost 16 8 15 9 9 15 8 16 145 166 147 193 179 210 133 123 188 160 Presidents 'Won 14 Lost 7 Totals......808 830 814 Secretaries L. Wedic ............149 146 145 Slack ................Ill 169 139 Martincich ........148 119 128 Subar ................220 144 163 Rostan ..............181 128 157 Vice Presidents .... 13 8 Treasurers ....... _____ 8 13 Secretaries ..... ..... 7 14 Presidents Petek .............. 188 171 185 Eich ................ 110 116 J. Wedic .......... .129 115 14? Lickovich ........ 160 197 152 R. Wedic 109 163 186 Totals.... .707 756 788 Vice-Presidents Ivnik ................ 148 120 126 Savol ................ 136 167 140 158 165 Hauser ............ ..109 130 165 Zulich ...:.......... 190 170 175 Totals.... ..716 745 771 Treasurers Zelko ............... ..121 136 126 Gasperich ........ .158 200 150 Horwath .......... ..143 141 207 Low score ........ ..135 114' 148 Nosse .............. 182 144 169 Totals... ..739 735 800 Secretaries L. Wedic ......... .154 114 153 F. Wedic ......... 167 156 148 Totals......809 706 732 Treasurers Zelko .................146 Fabian ..............142 Gasperic ............1.54 Horwath ..........128 Nosse .....165 147 128 151 159 148 Totals......735 733 Vice-Presidents ................140 136 ................128 135 Strametz ..........104 135 Hauser ..............151 135 Zulich ................216 193 Ivnik Savol 151 162 142 185 134 774 149 144 146 146 149 že obširno poročano. Toda slovenski prijatelji preč g. jubilanta so pa dvignili glas in rekli, zakaj ne bi gospod zlatomašnik ponovil tudi pri nas pri sv. Štefanu v Borštu zlato mašo, kjer je pred petdesetimi leti pel tudi novo mašo, dne 5. novembra 1888. Pa naj bo, je dejal gospod zlatomašnik, saj zlata maša je samo enkrat v življenju in je ugodil prošnji. V ponedeljek dne 7. novembra torej je prišel g. zlatomašnik na splošno povabilo k nam, da je tudi med nami Slovenci ponovil zlato mašo. Blizu dvajset duhovnikov je prišlo ta dan k sv. Štefanu, večinoma Slovenci in le par drugih. Farna cerkev sv. Štefana je bila polna ljudi, kakor ob kakem velikem prazniku. Vsa fara je šla v procesiji okoli cerkve in zadaj duhovščina. Ko se je procesija pomikala v cerkev in ko je vstopil zlatomašnik v hram božji so se veličastno oglasile ■orgije na koru in pevci so zapeli: "Zlatomašnik bod' pozdravljen, od Boga si nam postavljen !" Ljudje so bili ginjeni od veselja, kakor je bil vidno gi-njen tudi preč. g. zlatomašnik, ko je čul lepo cerkveno pesem v svojem maternem jeziku. Med mašo je imel v angleščini lepo pridigo preč. opat benediktinskega reda pater Alkurin; za njim je pa pridigal še- preč. g. p. Anzelm OFM., v slovenskem jeziku. Po maši so se zbrali vsi čč. gg. v župnišču, kjer so čestitali zlatomašniku in mu želeli še dol- Med slovenskimi gospodji so bili tudi: G. Slapšak iz Cleve-landa, Ohio. Iz West Allisa je prihitel g. Dr. Setničar. G. Smerke je prišel iz Onania, Minn. Drugi gospodje so brli: Tine Schiffrer, Joe Trobec, Rosenthal (Nemec), Janez Trobec, opat Alkuin, Basil Stegman (Nemec) iz našega samostana, Vincenc Božja, Tarman, Edwin Oman, pater Anzelm Murn OFM., Schiels (Nemec), Kitow-ski (Poljak), Eugen OSB. (Nemec) in še drugi. To je mogoče edinstven slučaj med vsemi slovenskimi duhovniki, vsaj v Ameriki bo, da je imel slovenski duhovnik svojo zlato mašo tam, kjer je pel tudi novo mašo. Zlatomašniku želimo, da bi šc čvrst in zdrav, kakor je še zdaj dočakal svoje demantne maše in cla bi tudi isto opravil, med nami pri sv.-Štefanu v Kranjskem Borštu! Poročevalec -O- Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče! "Trailer" na prodaj Moškemu s trnkom ali brez njega, se proda "trailer" za razvažanj-e živilskih produktov. Dolgoročne pogodbe, dobra plača. 2512 Archer Ave., Chicago, HI. Totals......739 --o- 734 736 TIHOTAPSTVO Z UMETNIMI ZOBOVJI Po naključju je prišla ho-iandska carinska oblast na sled široko razpleteni tolpi tihotapcev, ki je vtihotapljala iz Nemčije umetna zobovja. Tolpa je imela svoja oporišča v najrazličnejših holandskih krajih. Ker velja umeten zob v Nemčiji 15 centov, na Ho-landskem pa v veletrgovini 40 centov, so tihotapci imeli Velike dobičke. Policija je .zaplenila na tisoče umetnih zobovij. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' Naznanilo in zahvala Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo žalostno vest, da je dne 29. oktobra po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, preminula preljubljena soproga in mati, =5\ Čas za božična darila je tukaj Za Božič se bote spomnili svojih domačih z malim darom. V takem slučaju se $ram priporočamo, da pošljete svoje denarne pošiljke potom nas. Denar dostavljamo točno brez vsakega odbitka na dom prejemnikov po pošti. Ob izidu te številke so bile naše cene: Za 100 Dinarjev................. ......$ 2.50 Za 200 Dinarjev................. ......$ 4.85 Za 300 Dinarjev................. ......5 7.20 Za 500 Dinarjev................ .....$11.60 Za 1000 Dinarjev................ ......$22.50 Za 2000 Dinarjev................. ......$14.50 V ITALIJO: Za SO Lir............................ .......$ 3.25 Za 100 Lir......................... .......$ 6.30 Za 200 Lir............................ .......$12.00 I'o&iljamo tudi v amerikanskih dolarjih. Za dnevne cene valutam glejte v dnevnik Am. Slovenec. Vse pošiljalve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cennak Road, Chicago, Illinois (roj. VESEL, por. PERUSKOVA, rojena 17. oktobra 1877. v Globeli, fara Sodražica. Najlepša hvala Rev. B. Bernan in Rev. O'Brienu, katera sta jo večkrat obiskala in tolažila. Nadalje se zahvalim bolničarki, An ni Burnskole, vsem onim, ki so darovali vence in za sv. mase. Za maše so darovali: Mr. in Mrs. John Gornik & family; Mr. in Mrs. John Schiltz & family; Mr. in Mrs. Louis Schiltz & family; Mr. in Mrs. George Schiltz & family; Mrs. Jennie Benchi-na & family; Mr. in Mrs. Anselm Lustik & family; Mr. in Mrs. John Ozbolt & familv; Mr. in Mrs. Joseph Yanish & family; Mrs. Antonia Drassler & familv; Mrs. John Drassler & family: Mr. m Mrs. John Ponickvar; The Brunskol family; Anton Prijatelj; Holy Family Society; Mrs. Anna Yakofcich; Mr. in Mrs. B. J. Studer & family; Mr. in Mrs. Frank Holfer; Mr. George Krall & family; St. Cecelia's Lodge; The McCay family; Mr. :n Mrs. Anton Krizan, Sr. & Jr.; Mr. in Mrs. Joseph Jamnik; Mrs. K. Klobučar & son; Mr. in Mrs. B. Lamontagne; Mr. in Mrs. K. Metcluliet; Mr. Nick Marentich; Mr. in Mrs. P. Pechel; Mr. :n Mrs. Leo Pechauer; Mr. in Mrs. Charles Ponickvar; Mr. m Mrs. Leo Rittmanic, Mr. in Mrs. G. Rittmanic; Mr. Anton Staltzer; Mr. n Mrs. los. Starasinich; Mr. in Mrs. J. Skube: Mr. in Mrs M. Stefanich; Mr. :.n Mrs. John Zajc; Our Lady's Guild; David Bradley Office Force; Mr. in Mrs. Frank Novak; Mr. in Mrs. Robert McKenna; Mr. in Mrs. A. J. Hadapp, Mr. in. Mrs. L. ko-renchan; Mr. in Mrs. Roman Klept; The Jos. Laraauc :amily; Mr. in Mrs. H. D. AUen & family; Martha Suhodoleik & 'amily; Mr. in Mrs. Jos. Baker; Mr. in Mrs. Math Novak; A. J. Beland' Anna Goodrich; William Stua; Mrs. E. J. Stelter; Mrs. Joy. Mulligan. — Za rože so darovali: Harry M. Shore and Frank Wal-len; Employees Superior Sleenrite Corp.; Mr. in Mrs. Joe White; Mrs. Gustafson & Son; Neighbors; The Taylor Trrnsfer Co.; Mr. in Mrs. Clarence Loch; Friends Longtin Scrvxe Station; Louis Schiltz & family; John and George Schffitz; Mr. in Mrs. John Gornik ,& family; Employees of David Bradhv Mfg. Co.; H. E. Patmaude; Anton Prijatelj; Mrs. Genevieve "Windal; Mc-Farlan family; Mr. in Mrs. Ernst Tuntland. Posebna zalivala na Mr. in Mrs. John Gornik, Iflr. n Mrs. Ponikvar iz Clcvclanda, bratoma Shiltz Kalifornije. \*em oruni is Waukegana in Chicage.. Ti prcijubliena in nepozabna nam soproga in mati, ostaneš nam v naiblažjem spominu, v molitvi in z najdražjim spoštovanjem se Te bomo spominjali, dokler nas ne pokliče an;;elj smrti, da se za vedno združimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: JOHN LUST1G, soprog; JOHN, LOUIS^ JOSEPH in FRANK, sinovi; FRANCES. KOZI, AiJl^'JA, GA-BRIELA, EMA, hčere; TOMAŽ :n LOUIS VNESEL, brata v starem kraju. Dradlev, Illinois, 29. oktobra 1938. 'AMERIKANSKI SLOVENEC' Sobota, 10. decemb.ra 19,38 Tovarna novega človeka " »' 1 ■'■ '"' ' >.i-