ČAO, ČAO TRGOVINE VELEPOSLANIŠTVO SLOVENIJE V IZOLI ^ iš t L mr S A M Mr' MIKLAVŽ JE PRINESEL RIBE (Mef) Letošnji november je bil za številne izolske obrtnike, trgovce in gostince eden najslabših v zadnjih letih, pravzaprav šokantno slab, tako da smo za nekaj časa postali kar nekakšno umetno turistično mesto v Španiji, ki živi le poleti, pozimi pa ga zaprejo. Kaj se je zgodilo, zakaj se je, sicer živahna Izola, tako izpraznila in skoraj odumrla, bo treba še ugotoviti, prav gotovo pa to ni posledica uspešnega nadaljevanja zgodbe o uspehu, ki so nam jo podjetni državni ekonomisti prodajali še pred kratkim. V vsesplošnem mrtvilu praznih ulic in trgov se je večina stvari dogajala ob mandraču, kjer so mali ribiči IC Banka Koper U.december 1998 prinašali na obalo polne mreže molov in druge bele ribe. Manjkalo ni ničesar. Bili so kovači in riboni, listi in girice, pa tudi kakšna hobotnica se je našla vmes. Vsako dopoldne se je mandrač spremenil v pravo malo ribjo tržnico, kjer je bilo sicer več firbcev kot kupcev, toda ribiči se nad novembrom in decembrom zares nimajo kaj pritoževati. To pa seveda ponovno opozarja na pobudo, da bi ob mandraču ali na malem industrijskem pomolu uredili nekakšno ribarnico na prostem, kar bi lahko postala izolska turistična in nakupovalna atrakcija, še posebej ob sobotnih in nedeljskih dopoldnevih. Zelo pogosto se sklicujemo na ribiško tradicijo našega AVTODELI TRGOVSKA 4 OBRTNA CONA IZOLA tel.: 066/646-608, 645-778 fax: 066/645 - 779 DODATNA OPREMA Adriatic :M VAŠA zavarovalna! agent tsl - . ?7C mesta, manj pogosto pa iz te tradicije znamo kaj pametnega narediti. Sklicevanje na nekakšen ribiški muzej, ki naj bi ga zgradili povsod kjer je treba olepšati različne zazidalne načrte, je še vedno pravljica za male otroke, saj vsak novopečeni ekonomist ve, da današnji čas še zdaleč ni primeren za takšne, nerentabilne naložbe. V mandraču pa imamo muzej "v živo", z igralci, ki vsak dan zares odidejo na morje, s praznimi in polnimi mrežami, z znanimi ribiškimi prepiri in gledalci, kijih nikoli ne zmanjka. Da le ne bo komu padlo na pamet, da bi začel pobirati vstopnino? 'splošno GRADBENO PODJETJE^ fi*V^** PORTOROŽ Obala 114, Portorož tel.: 066/770-328, 770-728 fax: 066 / 770 329 PTT's NOT DEAD je rubrika v kateri objavljamo nenaročena pisma bralcev Mandrača. Seveda objavljamo le pisma, ki so napisana tako, da osebno ne žalijo nikogar in omogočajo pošten ter kulturen nivo dialoga o pomembnih vprašanjih o Izoli in v zvezi z Izolani. Pisem objavljenih v tej rubriki ne honoriramo, pa tudi tista v drugih delih časopisa zelo poredkoma. Vseeno smo hvaležni vsem, ki s svojimi prispevki pomagate k demokratizaciji dialoga v naši občini. ODPRIMO TA PROSTOR? Med volitvami je bilo videti, slišati in prebrati, da je Izola (in še kdo) lep, najlepši... Vse je bilo »zavito« v presežnike. Če bi trajalo še kak mesec in če bi bilo še kje kako prosto stojalo ali kaka obešanka, bi tudi najbolj skeptični začeli verjeti. Po volitvah je z zapleti ob dodelitvah mandatov poskrbljeno, da volitve ne utonejo takoj v pozabo. Več kot očitno so ob slabi volilni udeležbi zmagali »odpiralci prostora«. Njihova prijazna vodilna misel obljublja dialog, sodelovanje. Lepo zveni! Pri večnih dvomljivcih in dobrih poznavalcih izolske politične scene se porajajo dvomi. »Streznitev« pride že s prvo konstitutivno sejo novega občinskega sveta. »Izvoljeno ljudstvo« - novi občinski svet(niki) s svojimi rdečimi kartončki ne dajo besede ljudstvu, poosebljenem v osebi na javni seji prisotne občanke. Utemeljitev: smešna. Farsa torej!!! Prostor ni odprt! Zaprtje! Vrata zapahnjena! Nova priložnost se občinskemu svetu ponuja na nadaljevanju seje, ob sestavljanju delovnih teles občinskega sveta: V najpomembnejši komisiji so predstavniki le ene opcije. Ključ, ki ga pri sestavi podobnih delovnih teles uporablja državni zbor in mestna sveta v Mariboru in Ljubljani, (če naj omenimo največje) v Izoli ne odpre vrat. V drugih odborih in komisijah se zgodba ponovi. Od vseh 53 prostih mest jih je le 10% na voljo ne-poziciji (pa še teh 5 »prostih« mest dobi le ena stranka, ki po svojem zatrjevanju na tiskovnih konferencah v sebi nima nič rdečega -razen rdeče vrtnice seveda). Kriterij strokovnosti? Ne bodite, no, smešni! Dobrih »kadrov« v Izoli vendar primanjkuje! Dobri kadri namreč razmišljajo s svojo glavo. Prav gotovo niso najbolj predvidljivi, poslušni in ustrežljivi. Ker z glavo skozi zid (in skozi od znotraj zapahnjena vrata - kot v starih časih) ne morejo, preprosto odidejo. (Če imajo kam - ampak to je že druga zgodba.) Jelka Morato-Vatovec P.S. Naj mimogrede še opozorim na dva huda »poraza«: L Ženske (približno polovico populacije oz. volilnega telesa) imamo v občinskem svetu samo eno zastopnico (v prejšnjem tri). 2. Podeželje (približno tri četrtine izolske občine) ima v tokratnem občinskem svetu samo 2 predstavnika (v prejšnjem tri). OBVESTILO NAROČNIKOM Naročniki, ki ste v prejšnji številki Mandrača prejeli I položnico za plačilo naročnine za leto 1999 očitno niste imeli ■težav s plačilom položnic in z veseljem ugotavljamo, da Vas je veliko obnovilo naročnino za leto 1999. Vsem, ki ste to že I storili se iskreno zahvaljujemo, seveda pa je časa še dovolj, tako da z optimizmom pričakujemo, da bomo število prijateljev Mandrača letos še povečali. Naročnina je koristna za časopis in za Vas, ki se odločite za takšen način prejemanja časopisa. Časopis si zagotovi minimalna sredstva za redno izhajanje, vi pa boste dobili časopis za 90 tolarjev, medtem ko bo cena v trafikah 120 tolarjev. To pa še ni vse. Med tiste, ki boste pravočasno plačali naročnino bomo izžrebali deset zelo lepih nagrad, ki jih prispevajo izolski trgovci. V teh letih smo dokazovali, da smo resni in odgovorni novinarji, nismo strankarsko pristranski niti občinsko trobilo. Smo časopis, ki lahko gre ponosno v vsako roko. Takšni bomo tudi ostali: seveda le z vašo pomočjo in vašo zvestobo. ŠE SPOROČILO ZA NOVE NAROČNIKE V naslednjih dneh boste v vaš nabiralnik dobili našo posebno novoletno čestitko, ki bo hkrati naročilnica na Mandrač. Lahko se boste naročili Vi ali pa boste naročnino dali za darilo kateremu od vaših sorodnikov ali prijateljev. Če pa se Vam zelo mudi lahko pokličete na telefan 600 010 in poslali Vam bomo položnico s katero boste lahko poravnali naročnino ter prišli v poštev za žrebanje 10 lepih nagrad. REPUBLIKA SLOVENIJA REPUBBLICA Dl SLOVENIA UPRAVNA ENOTA IZOLA UNIT AMMINISTRATIVAISOLA Številka: 009-2/98 Datum: 17 12 1998 Upravna enota Izola na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (UL RS, št. 46/92) in Odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o financiranju izgradnje TET 3 kot je predlagano v predlogu Zakona za zagotavljanje sredstev za sofinanciranje izgradnje in o poroštvu republike Slovenije za najetje kreditov za izgradnjo termoelektrarne Trbovlje 3 (UL RS, št. 79/98) izdaja naslednji RAZGLAS 1 Splošni volilni imeniki za izvedbo zakonodajnega referenduma o financiranju izgradnje TET 3, ki bo v nedeljo, dne 10 01 1998, bodo javno razgrnjeni v prostorih Oddelka za upravne notranje zadeve Upravne enote Izola v Izoli, Sončno nabrežje št 8, soba št 2 v času od 17.12. do 24.12.1998 ob uradnih urah 2. Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico pogledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek 3 Državljan lahko zahteva popravek, če sam ali kdo drug m vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati: če je vpisan kdo. ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča, če je vpisana oseba, ki je umrla: če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega 4 Popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan ustno ali pisno pri pristojnem upravnem organu najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja, to je do 24 12 1998 Branko ANDREJAŠIČ, univ.dipl.prav. NAČELNIK Numero: 009-2/98 Data: 17.12.1998 In ottemperanza delTarticolo 12 della Legge sui Registri del diritto elettorale (Gazzetta Ufficiale RS, n. 46/92) ed in base al Decreto sulTindizione del referendum legislativo sul finanziamento della costruzione della Centrale termoelettrica Trbovlje 3 - TET 3 come proposto dal disegno di Legge sul reperimento dei fondi per la partecipazione al finanziamento e sulla funzione della Repubblica di Slovenia di garante dell'assunzione dei prestiti per la costruzione della Centrale termoelettrica Trbovlje 3 (Gazzetta Ufficiale RS, n 79/98), TUnita' amministrativa Isola NOTIFICA I che gli elenchi eiettoraii generali per 1'attuazione del referendum legislativo sul finanziamento del progetto TET 3, indetto per domenica, 10 01 1999, saranno esposti al pubblico nei locali del Dipartimento per gli affari interni dell’Unita' amministrativa Isola, Riva del Sole no. 8, stanza no. 2, per il periodo compreso tra il 17.12. e il 24.12.1998, durante le ore d’ufficio; 2. che clascun cittadino della Repubblica di Slovenia ha il diritto di consultare gli elenchi eiettoraii generali e richiederne la rettifica. 3. che il cittadino puo' richiedere la rettifica delTelenco elettorale nei seguenti časi: se egli stesso od un altro cittadino non risulta nelTelenco elettorale generale relativo al seggio in cui ha il diritto di votare, se Telenco riporta il nominativo di un cittadino cui non spetta il diritto al voto ovv di un cittadino il cui diritto elettorale non si riferlsce al seggio in cui questl risulta iscritto, se Telenco riporta il nominativo di una persona deceduta: se II nome od un altro dato relativo a lui stesso o ad un altro cittadino non sono scritti In modo corretto 4 che il cittadino puo' richiedere la rettifica delTelenco elettorale generale a voce o per iscritto, presso il competente organo amministrativo, entro il quindicesimo giorno precedente il giorno della votazione, ossia entro e non oltre il 24/12-1998 Branko ANDREJAŠIČ laur. in legge CAPOUNITA' NAPAČNA IN NEPRAVIČNA VOLILNA MATEMATIKA Zapisal sem nekaj pripomb v zvezi z objavljenimi volilnim i rezultati za župana in občinski svet občine Izola, ki so bile 22. II. 1998. Po uradnih podatkih Občinske volilne komisije je od skupnega števila 11. 419 volivcev z območja občine Izola, glasovalo 5.971 volivcev ali 52,29 % vseh volilnih upravičencev (prva stran uradnih rezultatov), kar se ujema s seštevkom na drugi strani. Ti rezultati pa se ne ujemajo s seštevkom na tretji in četrti strani. Na teh dveh straneh je seštevek, koliko je bilo skupaj oddanih veljavnih in neveljavnih glasovnic, kar bi moralo biti enako prejšnjemu številu 5.971, kot je navedeno na prvi strani uradnih objav, na tretji strani je število skupaj oddanih veljavnih in neveljavnih glasovnic za volitve župana 5.869, prav toliko je na četrti strani število oddanih glasovnic za občinski svet. Po mojem mnenju je seštevak na drugi strani, pri voliščih od 901 do 998 (volitve po pošti in predčasno glasovanje) nepravilen, saj ne gre za dvakrat enako število volivcev za župana in občinski svet, ampak najverjetneje za iste volivce, ki so pač glasovali za župana in občinski svet. Predčasno in po pošti sta glasovala 102 volivca za župana in prav toliko za občinski svet. Pri seštevanju je volilna komisija upoštevala 2 x 102 volivca, kar je nepravilno. Dejansko je vililo tolikšno število volivcev, kot je bilo oddanih veljavnih in neveljavnih glasovnic, to je 5.869 oziroma 51,40% in ne,kot je objavljeno v rezultatih volilne komisije: 5.971 ali 52,29%. Na to napako sem ustno opozoril na sestanku predsednikov strank, vendar sem dobil ustni odgovor tajnika volilne komisije, da so zadevo preverili in da je v računalniku nastavljen program, ki ne dopušča napak in da so objavljeni podatki točni. Nekaj pripomb imam tudi glede delitve mandatov po D'Hondtovem sistemu. Mislim, da je ta delilni sistem nepravičen predvsem do manjših strank, čeprav je splošno mnenje, daje naklonjen in favorizira prav manjše stranke. Iz spodnje tabele je razvidno, kakšen procent so pri volitvah v občinski svet občine Izola dobile posamezne stranke in kolikšen procent bodo dejansko imele glede na število svetnikov in pri dejanskem odločanju v občinskem svetu. Stranka število glasov % glasov mandatov 21= 100% % dejanskih alasov v OS 1. SF 222 4,2% 1 4,76% (+0,56) 2. 1. 5>L5> 372 7% 1 4,76% (-2,24) 3. SKD 459 8,6% 2 9,52% (+0,92) 4. ZZP 704 13,2% 3 14,29% (+1.09) 5. LDS 972 1 8,3% 4 19,05% (+0,75) 6. SDS 485 9,1% 2 9,52% (+0,42) 7. SLS 127 2,4% 0 0 8. ZLSD 1313 24.7% 6 28,57% (+3,87) 9. IDZ 301 5,7% 1 4,76% (-0,94) 10. DeSUS 367 6,9% 1 4,76% (-2,14) To ni pravilno razmerje glede na dobljeno število glasov, kot je navedeno v 13. členu o proporcionalnih volitvah. Tudi ni v skladu s splošno razlago D'Hondtovega sistema, ki se interpretira češ, da so po tem sistemu favorizirane manjše stranke. Iz pregleda volilnih rezultatov je razvidno, da je odstotek vladanja šestih svetnikov Združene liste pri skupnem številu 21 svetnikov, dejansko 28,57 odstoten, za to listo pa je bilo oddanih skupaj 24,7% glasov, kar pomeni, da je pri delitvi mandatov ali odločanju v občinskem svetu dobila dodatnih 3,87% oziroma še več, glede na to, da se je v celoti izgubilo 127 glasov ali 2,4% glasov za SNS. Iz zgornje tabele je razvidno, daje največ izgubila SLS (2,24%) in takoj za njo DeSUS (2,14%). Do poštene delitve bi prišlo le tako, da bi se upoštevalo dejanske ostanke volilnih glasov. /V« koncu pa bi se rad še v imenu Demokratične stranke upokojencev Izola iskreno zahvalil vsem cenjenim volivkam in volivcem za izkazano zaupanje, ko ste oddali svoj glas naši stranki. Želim Vam vesele praznike in srečno novo leto 1999. predsednik Stanko Jenko MALI OGLASI - KUPIM GARDEROBNO OMARO, tel 62 - 440 - Računalniki - NOVI - RABLJENI z brezplačno dostavo, montažo in inštrukcijami, programi, igre od 20.000 SIT naprej, tel 066 645 818 - Nudim varstvo otrok, pomoč invalidom, starejšim osebam in pomoč v gospodinjstvu v dopoldanskem času do 15.ure, plačilo po dogovoru. Tel.648-604. - Prodam rabljen pralni stroj Gorenje. Tel. 645-245, pokličiti kadarkoli. SESTAVLJENI ODBORI IN KOMISIJE Občinski svet se je na nadaljevanju konstitutivne seje spopadel z zahtevno nalogo sestavljanja odborov in komisij. Poseben problem namreč predstavlja določilo po katerem mora biti vsaj polovica članov teh organov iz vrst svetnikov, to pa preprosto pomeni, daje vsak od svetnikov dobil najmanj po eno članstvo, nekateri, posebej tisti, ki so zastopani z manj svetniki, pa so morali sprejeti članstvo v več komisijah in odborih, čeprav se nanje strokovno komaj kaj spoznajo. Toda, kar je je, sestavljanje teh organov občinskega sveta je prepuščeno politiki in ne stroki in pomoči preprosto ni. Zato brez dodatnega politiziranja poglejmo, kako so sestavljeni osamezni odbori in komisije: Odbor za gospodarstvo in finance: Vinko Franetič (ZLSD), Zvezdan Jerman (IDZ), Marino Mohorčič (SDS), Silvano Sau (narodnost), Aleš Bohinec, Marjan Jovanovič in Zvonko Petreš Člani odbora za okolje in prostor so: Lucio Gobbo (ZLSD), Tomaž Martin Jamnik (ZLSD), Branko Mahne (ZZP), Bojan Zadel (SDS), Igor Franca, Bruno Giachin in Pavel Vičič. Statutarno pravno komisijo sestavljajo: Marino Domio (ZLSD), Aleksander Krebelj (ZZP), Robert Mulec (LDS), Mojca Ivančič in Bruno Orlando. V odboru za družbene dejavnosti so: Zdenka Bolje (ZLSD), Tomaž Kovač, Dragan Sinožič, Gianfranco Siljan (narodnost), Bojan Klančič (LDS), Dino Dodič (DeSUS) in Marino Ferfolja (LDS). Odbor za stavbna zemljišča: Vinko Gregorič (ZLSD), Zdravko Hočevar, Aleksander Lozej, Branko Simonovič, Branko Mahne (ZZP), Dušan Repič (ZZP), Bojan Zadel (SDS). Komisija za narodnost: Liliana Peterzol, Silvano Sau (narodnost), Maurizio Scotto di Minico, Gianfranco Siljan (narodnost), Mariza Višnjevec Tuljak. Komisija za verske skupnosti: Elvino Chicco, Luccio Gobbo (ZLSD), Sašo Merkandelj, Marino Mohorčič (SDS) in Bojan Klančič (LDS) Komisija za kmetijstvo in ribištvo: Branko Pišlar, Dušan Repič (ZZP), Jožef Skočaj, Marino Ferfolja (LDS) in Marino Mohorčič (SDS) 2. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA V ponedeljek se bo na svoji 2. redni seji sestal novoizvoljeni izolski občinski svet, svetnike pa že čaka naporno delo, saj so jim pripravili kar 19 točk dnevnega reda. Med temi posebno pozornost vzbujejo nekatere točke za katere je predvideno sprejemanje po hitrem postopku, zagotovo pa bo posebne pozornosti deležen rebalans občinskega proračuna, ki predvideva dodatno prerazporeditev nekaj več kot 4 in pol milijona tolarjev. Po skrajšanem postopku bodo obravnavali tudi osnutke odlokov s katerimi bi uredili upravljanje z zemljišči v zahodnem zalivu in na območju marine. Poleg teh točk bodo obravnavali še začasno financiranje v letu 1999, odlok o organiziranju JP Komunala IZola in kategorizacijo cest. CJLC-/računalniške storitve Goran FRANOVIČ s.p. / Izola 9.korpusa 4, Izola / Tel.: 066/ 600 850 Mobitel: 041 628 507 / E-mail: malin@siol.net V V z nakupom do 15-jan-99 brezplačna zamenjava programov, ki bodo prilagojeni zakonu o ■ i RAČUNALNIŠKI PROGRAMI: • Knjigovodstvo za podjetnike in obrtnike (knjiga prejetih in izdanih računov, knjiženje temeljnic, opomini, zamudne obresti, obračun prometnega davka, obračun plač in prispevkov, osnovna sredstva, bilanca uspeha, davčna napoved, statistika,.j osnovna sredstva za zasebnike in podjetja; izdelava računalniških programov po naročilu ye tednjk izoianov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel :066/600 - 010, fax: 600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, Orlando H. (fotoreporter), K. Bučar / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 100 Sit. Založnik/elektronski prelom: GRAFFIT LINE, doo Izola tel.: 600 - 010 / E-MAIL: MANDRAC @ S-NET. NET ŽR: 51430 ■ 603 - 32431 / Tisk: B/ROGRAFIKA BORI. Izola_________ VRTOVOM SE ČRNO PIŠE IIJ V četrtek, 10. decembra je bila v dvorani občinskega sveta javna razprava o Zazidalnem načrtu Svetilnik, ki smo ga v grobem predstavili v prejšnji številki Mandrača v pogovoru s predstojnico Urada za prostorsko planiranje, Jano Gojanovič Purger. Razprava je bila vse prej kot mirna, zelo podobna tisti, ki smo jo doživeli že pred kakšnimi petnajstimi leti, ko so nastajali prvi načrti za ureditev tega dela mesta. Ker gre za zelo občutljivo urbanistično območje in hkrati za neposredne interese nekaterih tam živečih ljudi, saj načrt predvideva rušenje posameznih hiš in pozidavo vrtov, so imeli predlagatelji kar precej težav, ko so skušali razpravo pripeljati v ustvarjalno umirjene vode. Po njihovem mnenju je k takšnemu razpoloženju prispeval tudi zapis v Mandraču, ki naj ne bi v popolnosti zajel bistva predloga, zato so se v občini dogovorili, da bodo sprejeli pravila o tem, kdo in kako lahko novinarjem posreduje določene informacije. V uredništvu smo prepričani, da je bil članek novinarsko korekten, možno pa je, da ni zajel vsega, kar so predlagatelji želeli povedati, zato objavljamo nekatera pojasnila, ki jih je na uredništvo poslala Jana Gojanovič Purger s katero je Drago Mislej pripravil pogovor v prejšnji številki Mandrača. UREDITVENI NAČRT ' PRI SVETILNIKU'' Delna navedba podatkov v neavtoriziranem intervjuju o ureditvenem načrtu ("Podzemna garaža na Svetilniku", Mandrač 10. decembra 1998) je povzročila razburjenje, zato zahteva korekcijo in pojasnila, predvsem tistim bralcem, ki niso bili na javni obravnavi prejšnji četrtek v dvorani občinskega sveta na Kristanovem trgu: Območje ureditvenega načrta "Pri svetilniku" (UN) zajema površine znotraj meje, ki poteka od carinskega pomola, preko Smareglijeve, Tartinijeve, zajame Trg sv. Mavra, se nadaljuje preko Levstikove do obale, od tu proti svetilniku in naprej do carinskega pomola. UN je prostorski izvedbeni dokument, s katerim se sprejme "pravila igre" glede možnih posegov v prostor in so podlaga za postopke izdaje (lokacijskih) dovoljenj. V razgrnjenem predlogu je območje UN razdeljeno na 4 sklope z naslednjimi predvidenimi programi in ureditvami: * ožji priobalni pas in morje (od carinskega pomola do svetilnika in naprej do izteka Levstikove): razširitev obalne promenade in površin za kopalce (4-10m), gradnja plažnih objektov; * območje zelenih površin: sanacija in ureditev parka ob domu Dva topola in naravnega parka na severozahodu, ureditev otroškega igrišča in poti ter obstoječih objektov, obnova in ureditev rekreacijskih površin kot razširitev plaže v poletnem času; * mešano območje stanovanjsko - turistične in poslovne zazidave: dograditev starega mestnega jedra z novimi objekti višine do največ pritličje in 2 nadstropji, s cca 26 bivalnih enot, poslovnimi površinami v pritličjih in s skupno podzemno garažo; Odstranitev objektov predvidenih za rušenje, dozidave, nadomestne gradnje, rekonstrukcije in nadzidave obstoječih objektov do višin predvidenih za nove objekte; Ureditev zunanjih površin in dostopov do parka. * območje doma Dva topola in Trga sv. Mavra: rekonstrukcija in dozidava obstoječega objekta ob Trgu sv. Mavra (višina pritličje, eno nadstropje in mansarda), nadomestna gradnja in novogradnja objekta ob Levstikovi ulici (višina od kleti in enega nadstropja do dveh kleti, pritličja in ene etaže); program: zdravstveni in zdraviliški turizem z garažo v kleti; ureditev trga sv. Mavra kot enotne ploščadi z urejenim prehodom v parkovne površine; Predlog UN vsebuje odlok, obrazložitev in grafične prikaze, v katere so vključeni amandmaji, podani ob njegovi obravnavi na občinski skupščini v letu 1994 in zahteve soglasodajalcev. Predlog je javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti na Kristanovem trgu in prostorih občine na Postojnski 3, do 21.12.1998. Namen razgrnitve je evidentiranje predlogov, pripomb in drugih zahtev za uskladitev posegov in ureditve območja. Po zaključeni javni obravnavi se vse pripombe zapisane v knjigah pripomb, zapisniku javne obravnave in tiste, prispele po pošti, pregleda in pripravi pisna stališča, kijih sprejme županja po obravnavi z Odborom za okolje in prostor. Sprejeta stališča do pripomb bodo poslana krajevni skupnosti, kjer bodo na vpogled občanom. Po dogovoru s krajani prejšnji četrtek (10.12.1998) bodo stališča do pripomb, pred obravnavo in sprejetjem na občinskem svetu, javno predstavljena na ponovni javni razpravi. Plačniki izdelave UN: Financiranje izdelave ureditvenega načrta je bilo določeno s pogodbo v letu 1992. Po tej pogodbi je naročnik Sklad stavbnih zemljišč občine Izola, plačnik Društvo mišično obolelih Slovenije (po spremembi imena 1998: Društvo distrofikov Slovenije) in izdelovalec Investbiro iz Kopra. Investitorji: Dosedaj evidentirani večji uporabniki in lastniki zemljišč ter potencialni investitorji v obravnavanem območju so: - občina - za območje naravnega parka, peš površin in kopališča - Društvo distrofikov Slovenije - za območje doma Dva topola - THP Belvedere - za restavracijo v območju parka, potencialni soinvestitor za del podzemne garaže za potrebe obstoječega hotela Marina, kije v kontaktnem območju UN - za dejavnost mejnega prehoda na morju: MPZ-Uprava RS za pomorstvo, UNZ Koper in Carinarnica Koper. Navedeni sodelujejo v pripravi UN s svojimi predlogi in pobudami. Tekom postopkov izdelave lahko pobude podajo tudi drugi zainteresirani. Za mešano območje stanovanjsko - turistične in poslovne zazidave znanega investitorja ni. Sprejeti UN in v njem opredeljeni pogoji ter ocena stroškov izvedbe bodo osnova za pričetek postopkov za izbor investitorja (javni razpis, zbiranje ponudb, dražba,...). Zaradi zahtevnosti načrtovanja in gradnje v apnenčastem terenu ter bližine zgradb ocenjujemo, da se z deli v območju mešano stanovanjsko turistične in poslovne zazidave ne bo pričelo prej kot v 3 do 5 letih. Izvajanje posegov in ureditev predvidenih v UN bo potekalo po območjih in fazah, glede na potrebe, izdelanost načrtov in finančne zmožnosti. V naslednjem letu bodo pripravljeni razpisi za idejne zasnove ureditve zelenic, parka, promenade in kopališča. V idealnem primeru bi lahko ta dela izvedli, do kopalne sezone leta 2000. Predstojnica Urada za prostorsko načrtovanje: Jana Gojanovič Purger, univ.dipl.inž.arh PS V naslednji številki Mandrača bomo dopolnili informacijo o načrtih za urejanje in posege v vzhodnem območju mesta. MANDRAC TUDI V OSMICI Mandrač je časopis za vse Izolane, čeprav se nekateri čutijo bolj Kortežane kot prebivalce tega mesta. Zato smo odšli tudi v Korte in tam posredno (s pomočjo našega specialnega odposlanca Vlada Ostrouške) obiskali osmico Korenika. Dobili smo naslednje poročilo: V znani vinogradniški družini Korenika v Kortah so se dolgo odločali, potem pa le sklenili, da bodo tudi letos odprli osmico. To je njihova šesta osmica in četrta zapovrstjo. Da so se odločili prav potrjuje tudi dober obisk, ki ni nič slabši od rekordnega, lanskoletnega. Zdi se, da je ljubiteljev okusno pripravljene domače hrane in izvrstne kapljice, celo nekoliko več. To seveda ne preseneča, saj so Korenikovi na razstavi v Marezigah za svojo malvazijo prejeli prvo nagrado. V vinogradništvu se moda zamenja vsakih deset let in kriza belih vin, ki jih imajo pri Koreniki še največ, se še kako pozna. Pa vendar gre prodaja počasi le na bolje, pravijo, osmica pa naj bi pri tem odigrala tudi malo propagandne vloge. Tokratno osmico so podaljšali na 16 dni, kar pomeni, da je čez pol leta ne bodo ponovno organizirali. Tako so se odločili predvsem zaradi visokih stroškov, saj brez podaljšanja tudi tokrat ne bi mogli odpreti vrat svoje osmice. Ekonomska računica je tudi pri tem, folklornem običaju, nujna, vendar smo se ob obisku prepričali, da so cene več kot dostopne za vsak žep. Osmica Korenika v Kortah bo odprta do 27. decemhra. VELEPOSLANIŠTVO SLOVENIJE V IZOLI Po štirih letih smo se že privadili na to, da imamo v občinski stavbi pravzaprav dve oblasti: V prvem in tretjem nadstropju občinsko oblast, v pritličju in drugem nadstropju pa domuje država. Prva se imenuje Občina Izola, druga pa Upravna enota Izola. Načelnik upravne enote je Branko Andrejašič, sicer dolgoletni delavec in funkcionar izolske občinske uprave, zdaj pa dejansko prvi predstavnik države v občini Izola. - So bila štiri leta dovolj, da ljudje ločijo upravno enoto od občine? - Vedno več ljudi ve, kam prihaja, ko vstopi v to stavbo. Ko pa se pogovarjajo o tem na ulici vsi rečejo, da gredo na občino, ker pač vsi domujemo v tej občinski stavbi. - Se je količina dela, ki ga opravljate, v tem času kaj spremenila? - Količina dela konstantno narašča. To je pač posledica povečevanja števila prebivalcev. Vsak potrebuje kakšen osebni dokument, kaj gradi, popravlja in tako naprej. Skupaj s povečevanjem števila ljudi se povečuje število upravnih postopkov. - Vi ste torej kot nekakšno veleposlaništvo države v Izoli? - Noja, ravno tako ni. Res pa je, da gre v tem primem vendarle za decentralizacijo odločanja, saj je odločanje prenešeno na raven upravnih enot. Moram povedati, da smo mi na prvi stopnji samostojni pri odločanju, šele če je pritožba na prvostopenjsko odločbo gre to na dmgo stopnjo oziroma na katero od ministrstev. - Vi ste pravzaprav zadolženi za vse upravne postopke, ki jih mora opraviti občan, da dobi kakšen osebni dokument ali dokumente za gradnjo in podobno. - Moram povedati, da ti postopki tečejo zdaj bolje kot prej, ko smo bili le občinska uprava. Nekoč smo bili predstojniki upravnih organov hkrati tudi člani izvršnega sveta, to je občinske vlade. Izvršni svet pa se je ukvarjal izključno z lokalnimi zadevami. Upravni organi pa so vodili upravne postopke, ki so bili večina današnjih državnih postopkih. Ko danes nekateri govorijo, daje občina opravljala 80 odstotkov funkcij za državo, 20% pa za občino, sem prepričan da premalo poznajo delo občin. Če govorimo le o upravnih organih v občini je to res. Če pa govorimo o občini v celoti, z izvršnim svetom in skupščino vred pa je slika čisto dmgačna. Ker smo bili predstojniki zelo zasedeni z delom v izvršnem svetu, torej z lokalnimi problemi, smo se manj posvečali upravnim postopkom in vsemu okrog tega. Tako so bili delavci bolj prepuščeni lastni iznajdljivosti kot danes, ko imamo v upravni enoti največji obseg dela ravno pri upravnih postopkih in mislim, da smo pri njih uspešnejši, bolj strokovni in jih tudi več rešimo. - Se kdaj križajo interesi med vami in občino? - Te težave nastanejo zato, ker bi pač vsi radi v najkrajšem času in po najkrajši poti prišli do vseh potrebnih dokumentov. V odnosu z občino pa je problem predvsem pri ljudeh na vodilnih funkcijah. Če smo strokovni in ne mešamo politike so stvari zelo jasne. Pri posegih v prostor občina odloča o tem, kaj se bo dogajalo v prostoru in sprejme vse dokumente s tem v zvezi, od dolgoročnih do kratkoročnih planov, urbanističnih in zazidalnih načrtov in podobno. Upravna enota pa lahko izdaja upravna dovoljenja le za tiste projekte in gradnje, ki jih je občina v svojih planskih dokumentih in prostorskih aktih določila. Res pa je, daje ta upravna enota dolžna spremljati, kako se ti individualni postopki vodijo. To pomeni, da morajo biti zakoniti, da morajo biti spoštovane pravice vseh strank v postopku in upravna enota mora poskrbeti, da so enakopravni v takšnem dogajanju vsi, od pravnih do fizičnih oseb in da se nič ne dela mimo zakonodaje. - Zgradba na Sončnem nabrežju je bila zrušena, zgrajena pa ne, ker so dela ustavljena. Sta se tukaj križali občina in Upravna enota. - To je primer, ko se mora vse voditi po zakonu. V tem primeru je stranka dala vlogo za nekaj drugega, kar je v resnici naredila. K vlogi je v resnici predložila soglasje spomeniškega varstva, manjkalo pa je cel kup dodatne dokumentacije za rekonstrukcijo, ki je bila predvidena. Kasneje se je pokazalo, da ne gre za rekonstrukcijo ampak za rušenje starega objekta in zidavo novega. To pomeni, da potrebuješ projekt za rušitev z vsemi soglasji, projekt za novogradnjo z vsemi soglasji, vmes pa je tudi potrdilo o komunalnem prispevku, ki ga obračunava občina in je njen čisti prihodek. - Zdaj imate polne pisarne računalnikov, kaj pa število zaposlenih? - Upravna enota ima enega delavca več kot na začetku in to iz praktičnega razloga, ker se je porodnišnica preselila v Izolo in en matičar iz Kopra se je preselil v Izolo. Ostali smo pri istem številu zaposlenih kot 1. 1. 1995. - Kako so občani zadovoljni z vašim delom? - Glede na to, da nimam kakšnih posebnih pritožb in glede na to, da sem na moje presenečenje slišal celo nekaj pohval, kar je v uradniški službi redkost, sem zadovoljen z našim delom. Zagotovo imamo tudi mi nekatere slabosti, ki pa jih lahko odpravimo le tako, da se prizadeti obrnejo name, če imajo občutek, da se jim je zgodila kakšna krivica. Če za napake ne izvem pa je težko ukrepati in popravljati stvari. - Zdaj vas čaka izvedba referenduma kot čisto državna naloga. - Mi imamo svojo volilno komisijo pri upravni enoti, sicer pa vse rešujemo v okviru obstoječih 23 delavcih. Vodja oddelka za gospodarstvo in občo upravo je tako Uidi tajnik volilne komisije, ki ga čaka veliko dela. - Lahko vprašam za Vaše mnenje o tem referendumu. - Se bom vzdržal, ker menim, da se politizira čisto gospodarska investicija. - Je vaša funkcija strokovna ali politična in kako je z mandatom? - Načelnik upravne enote nima mandata, ker ga imenuje vlada, ki ga lahko tudi razreši. Zaenkrat še ni bilo primera, da bi kakšnega načelnika razrešili. Res pa je, da takrat ko vlada imenuje načelnike ima svoje kriterije po katerih jih imenuje. Pri načelniku se zahteva visoka univerzitetna izobrazba z najmanj desetimi leti izkušenj na področju uprave, zato se računa predvsem na strokovnost. ČAO, ČAO TRGOVINE (Mej) Za izolskimi, pa ne le izolskimi, trgovci je eden najslabših poslovnih mesecev v zadnjem času. Novembrski promet je bil zelo blizu tistega, kar so napovedovali strokovnjaki za trgovino, ko so pesimistično govorili o 20 odstotnem padcu kupne moči prebivalcev, ki pa je bil dejansko prikrit z različnimi ugodnostmi, ki so jih nudile banke, trgovine in nekatere druge finančne inštitucije. Ta zakrit padec kupne pomoči je udaril na dan v trenutku, ko je zmanjkalo dejanskega in celo fiktivnega kritja velike porabe, ki je bila posebej močna v letih 1994 in 1995. Takrat so se nam čudili v razvitem svetu, doma pa smo že začeli govoriti o zgodbi o uspehu. Zdaj je zgodbe že konec, trgovci pa se stežka privajajo na nove pogoje poslovanja, saj skoraj nihče nima dovolj obratnega kapitala, da bi lahko razmišljal o investicijskem vlaganju v ponudbo ali opremo lokala. Svoje so storili še trgovski magnati, ki se združujejo z zelo preprostim ciljem: pobrati tisto, kar je zdaj še morda ostalo malim trgovcem in obrtnikom. Megacenter v Kopru je dobro pretresel tudi velika trgovska podjetja na obali, male trgovce v Kopru in okolici pa je povsem sesuL Dokaz so zaprte trgovine v starem delu mesta, vse bolj tarnajo tudi trgovci na tržnici in v drugih trgovskih središčih. Seveda je odprtje takše trgovine imelo posledice tudi za male izolske trgovce, ki s strahom spremljajo odhode Izolanov po nakupih v Koper, oziroma v megamarket, ki je ta trenutek večji bau bau celo od Trsta. In kako naj bodo optimisti, ko hkrati poslušajo o načrtih za odprtje podobnega modernega nakupovalnega središča v obrtni coni v Izoli, ko o odprtju večje trgovine v industrijski coni razmišlja Agraria, ko rastejo nekakšna trgovska središča v marini, pri Ladjedelnici in še kje in ko se je trgovski center Ruda že dobro uveljavil v tem prostoru. Pred časom je vrata zaprla trgovina s perilom v Postojnski ulici, zdaj se na nekaj podobnega menda pripravlja Merendina, vrata zapira nekdanji Naš dom, trgovski ulici, Koprsko in Ljubljansko, vse bolj zasedajo storitvene dejavnosti, čeprav sta bili narejeni prav za trgovsko ponudbo. Odpravite se na nedeljski opoldanski sprehod po megamarketu v Kopru in poglejte koga boste tam srečali Hitro vam bo jasno, da je navček že zazvonil nad izolskimi trgovci Pa naj, saj je božič.________________________________________ - Kaj bi zaželeli Izolanom ob novem letu? - Upravna enota je servis občanov, saj servisiramo občane na tem, papirnatem področju. Občanom zato, poleg vsega splošnega, želim, da bi imeli čimmanj težav v kontaktu z nami in storil bom vse, da bodo naše storitve še hitrejše in v nekaterih primerih celo bolj strokovne, čeprav si upam trditi, da smo v nekaterih primerih že dosegli zares visoko stopnjo strokovnosti. - (DM) Drevored l.maja 4a Izola /tel.: 647 -050 HTP San Simon, Morava 25 tel.: 066 646-211 tudi letos smo pripravili DECEMBIRSKO DARILO Za vsako razvijanje filma in izdelavo fotografij vam bomo od 21.12.1998 do 9.1.1999 podarili FILM<135/24) ISOLA TRA Časopis oziroma revijo z naslovom ISOLA NOSTRA poznajo mnogi starejši Izolani, posebej tisti italijanske narodnosti, saj izhaja v italijanskem jeziku, izhaja v Trstu že polnih 34 let, izdaja pa jo Skupnost Izolanov, natančneje Skupnost izolskih ezulov, ki živijo v sosednji Italiji. Že pogled na uredniški odbor pove, da gre za potomce nekaterih znanih izolskih družin. Odgovorni urednik je Franco Stener, tajnika pa sta Anita Vascotto in Ferruccio Delise. V uredništvo smo, po dogovoru o izmenjavi časopisov, sklenjenem ob praznovanju Marije Loretske v Jagodju, prejeli božično novoletno številko, ki prinaša zapis o praznovanju sv. Mavra in o srečanju v Jagodju, predstavljen je slikar Fulvio Cazzador in veslaški klub Pullino, zanimiv je članek o Izolanih v svetu, dodatek pa je koledar s fotografijami izolskih ulic, vendar z imeni, ki sojih nosile pred in med vojno. Še posebej zanimiv pa je predlog izolskega grba, ki ga je izdelal Giovanni Russignan in ga bomo natančneje predstavili prihodnjič. V teh dneh je postalo Kulturno društvo Korte bogatejše za italijansko različico knjižice Nade Morato POPOTOVANJE PO IZOLSKEM PODEŽELJU -ITINERARI DELL’ ENTROTERRA Dl ISOLA. Knjižico je prevedel Marino Maurel. Avtorica fotografij je Bojana Turk, oblikoval pa jo je Aniir Muratovič. LJUBLJANSKA 51, IZOLA, TEL.: 648 042 SALON ZDRAVJA IN LEPOTE (žpilkuette SMREKARJEVA 37, IZOLA, TEL.: 646 403 oouTiouE ninn LJUBLJANSKA 40, IZOLA IZKORISTITE IZJEMNO PRAZNIČNO UGODNOST. \VpECEMBRU VAM NUDIMO DO 30% P0PUST!y DECEMBER V GLASBENI SOLI Učenci in učitelji glasbene šole Izola se želimo od starega leta posloviti čimbolj svečano in zato zelo delovno. V decembru smo vse svoje aktivnosti usmerili predvsem na javne predstavitve v obliki nastopov, srečanj in koncertov. Drugega in šestnajstega decembra smo pripravili drugi in tretji nastop učencev , kjer so se pokazali tisti, ki so najbolj pridno delali v prvem polletju, oziroma v jesenskem delu šolskega leta. To so bili mladi pianisti iz vseh petih klavirskih razredov učiteljic in profesoric mag. Aleksandre Alavanja, Maje Cilenšek, Darinke Jug, Nine Molina in Brede Pečnik-Božič, flavtistke iz razreda Silvie Di Marino, pihalci iz razreda Sebastijana Petriča, trobilci in tolkalci iz razreda Zlatka Tote, violončelisti iz razreda Igorja Švarca, violinisti Raffaelle Petronio, harmonikarji Mirjane Gvozdenac in kitaristi Boštjana Andrejca. Prof. Maja Cilenšek je s svojim Otroškim zborom dislociranega oddelka glasbene šole iz Kort ob klavirski spremljavi mag. Aleksandre Alavanja v soboto, 12.12. gostovala v Trstu na Goethejevem institutu na dobrodelnem koncertu v korist otrok nerazvitega sveta. Koncert je priredil tržaški odrasli pevski zbor »Clara Schumann«, ki je na koncertu tudi sodeloval. Sodelovala pa sta še dva odrasla zbora: »Alpi Giuglie« iz Trsta in »Lavaredo« iz Padove. Naš zbor je bil povabljen k sodelovanju po posredovanju prof. Silvie Di Marino iz Trsta, ki poučuje flavto pri nas. Do sodelovanja med ustanovami pa je že prišlo pred časom, ko je v Trstu že gostoval tudi naš Mladinski pevski zbor pod vodstvom prof. Kristine Babič. V torek, 15.12. so se v koprski glasbeni šoli na že tradicionalnem srečanju pomerili pianisti vseh treh obalnih glasbenih šol in predstavili predvsem svoje tehnično-muzikalno znanje, saj je bila tema večera »etide z vsebino«. Na to srečanje se je prijavilo toliko mladih nadebudnežev (46), da je bilo potrebno prirediti kar dva nastopa, kar je spet dokaz, da so tovrstna srečanja vedno bolj priljubljena in očitno tudi zaželjena. Tik pred božično-novoletnimi počitnicami pa so se želeli naši najmlajši pa tudi oni že nekoliko starejši učenci »muzikalno« posloviti od starega leta z razrednimi nastopi: v ponedeljek, 14.12. s skupnim razrednim nastopom pianistov iz razredov Nine Molina in Darinke Jug, v torek, 15.12. so priredili svoj nastop harmonikarji Mirjane Gvozdenac, * danes, ob 19.00 se bodo v dvorani glasbene šole predstavili pianisti kortežanskega in izolskega oddelka mag. Aleksandre Alavanja; * jutri, 18.12., ob 17.30 , prav tako v dvorani šole pihalci iz razreda Sebastijana Petriča ob klavirski spremljavi Darinke Jug in pianisti iz razreda Brede Pečnik-Božič; * v sredo, 23.12., ob 16.00 ponovno v dvorani glasbene šole pa še mlade flavtistke iz razreda Silvie Di Marino ob klavirski spremljavi Maje Cilenšek. Vse bralce Mandrača še posebej prisrčno vabimo na dva koncerta: * Mladinski pihalni orkester glasbene šole Izola pod vodstvom Zlatka Tote se bo predstavil v Kulturnem domu v ponedeljek, 21.12., ob 19.00; * Mladinski pevski zbor glasbene šole Izola pod vodstvom prof. Kristine Babič pa bo zapel na koncertu v torek, 22.12., ob 18.30 v dvorani glasbene šole v Izoli (Besenghijeva palača). Vsem našim prijateljem, staršem in učencem pa tudi sami sebi voščimo vesele božične in novoletne praznike in še veliko ubranih akordov in spevnih melodij v letu, ki prihaja! učitelji glasbene šole Izola DEDEK MRAZ PRI OTROCIH V VRTCU Dedek Mraz in Božiček sta letos že začela svoj obhod. Prvi se je že oglasil v izolskih vrtcih in otroke razvesejil s polnim košem daril. Starši otrok skupine "Mravljic" v enoti Školjka, so pripravili srečanje z Dedkom Mrazom. Obiskal nas je v naši igralnici, v četrtek 10.12. popoldan, v spremstvu zajčka. Otrokom je prinesel darila, pa tudi na Natašo in Dalijo ni pozabil. Srečanje nam bo ostalo v trajnem spominu tudi zato, ker so starši organizirali snemanje in seveda pogostitev. Za prijetno preživete urice se Nataša in Dalija zahvaljujeva staršem, otrokom in seveda Dedku Mrazu. Nataša Muženič LUTKOVNA SKUPINA VRTCA MAVRICA NA GOSTOVANJIH V vrtcu "Mavrica" Izola deluje lutkovna skupina, ki jo sestavljajo vzgojiteljice, kijih veseli delo z lutkami. Letno pripravijo 2-3 lutkovne predstave s katerimi razveseljujejo naše otroke. Za uvod v letošnji "veseli december" so odigrale lutkovne igrice "Prijatelja na zapustiš v nesreči" - za otroke enote Školjka, Livade, Korte in bolnišnični oddelek bolnice Izola. S posebnim veseljem so nastopale za zamejske otroke v Italiji. Povezale so se z vzgojiteljicami v Lonjerju in Ricmanjih pri Trstu ter za njihove otroke odigrale igrico "Urška, zlata punčka". Prvo predstavo so imele v vrtcu Lonjer 4. 12., kjer so jih z navdušenjem sprejeli. Skupaj so se naučili tudi pesmico. Druga predstava pa je bila v kulturnem domu "Babna hiša" v Ricmanjih 11.12., za otroke slovenskih vrtcev iz Milj, Boršta, Doline in Ricmanj. Tudi tam so bili otroci in vzgojiteljice navdušene. Naša lutkovna predstava je bila otrokom "Miklavževo darilo". Z vzgojiteljico iz Lonjerja smo se dogovorili za nadaljnje sodelovanje, saj tako otroci kot vzgojiteljice želijo negovati in ohraniti slovenski jezik. Torej - kmalu nasvidenje. Nataša Muženič PREDELAVA OLJK V IZOLSKI OLJARNI Sezona oljk, oziroma predelave oljk v oljčno olje je bila od nekdaj tesno povezana s Primorsko, zadnja tri leta pa predvsem z Izolo. Takrat je namreč v obrtni coni v našem mestu zrasel nov objekt, imenovan Torkla d.o.o.. Oljarna se lahko pohvali z najsodobnejšo tehnologijo stiskanja oljk. Iz oljk, kijih pripeljete dobite hladno stiskano (stroj, ki meša oljčno maso, jo segreje le od 28-32 ° C) ekstra deviško oljčno olje. Stroji ločijo listje od oljk, oljke operejo, jih zmeljejo v mlinu, kasneje se vsa masa meša, dekanter loči trdne delce (tropine, ki jih odstrani) in čisto tekočo maso, na koncu pa separator loči vodo in olje. Predlani je huda pozeba močno prizadela oljčna drevesa, zato o oljarni ni bilo toliko govora, letos pa je bila sezona kar uspešna, Torkla je predelala okoli 100 ton oljk. Največ olja daje sorta belica, nekaj manj pa sorta leccino. Povprečje izplena olja iz oljk v procentih je v prvih tednih zrelosti okoli 14 %, kasneje pa okoli 20 %. Analize več vrst olja pridelanega v Torkli so pokazale vrhunsko kvaliteto. Sicer pa je Torkla po skoraj mesecu in pol nenehnega obratovanja v petek izključila stroje in jih v celoti servisirala, tako, da so pripravljeni za prihodnjo sezono. (Anja B.) DRUŠTVO UPOKOJENCEV OBČINE IZOLA Želi svojim članom, sponzorjem in vsem občanom Izole: "Zdravo, zadovoljno in uspešno NOVO LETO 1999 !" NOV PROSPEKT IZOLE Ob koncu letošnjega leta smo v Izoli dobili nov prospekt, mapo ter plakat našega kraja. Na predstavitvi, ki jo je minuli torek pripravil izolski GIZ, je Igor Franca, v.d. direktorja GIZ-a povedal, da so med sedmimi ponudniki za izdelavo omenjenih tiskovin izbrali podjetje Polikons iz Ljubljane in s tem predlagani slogan "Mediteran na vašem pragu". Ta naj bi dobro predstavil Izolo predvsem gostom in turističnim operaterjem na sejmih in prireditvah doma in v tujini, prospekt pa je namenjen tudi obiskovalcem, ki se znajdejo v našem mestu. Prospekt je izšel v 30.200 izvodih, v štirih jezikih, poleg slovenščine in italijanščine še v nemščini in angleščini (v vsakem od jezikov 7.600 izvodov). Celoten projekt je veljal nekaj nad 3,5 milijonov tolarjev, od česar je 500 tisočakov prispeval Center za promocijo turizma. Sicer pa je po besedah direktorjev treh največjih izolskih turističnih podjetij Ivana Rcnerja (HTP Simonov zaliv), Branka Simonoviča (Delfin) ter Branka Seljaka (Belvedere), izkupiček letošnje sezone zadovoljiv, z mislimi pa so že v prihodnji sezoni. Pa tudi ta že dolgo ni več omejena le na poletje, saj so hoteli precej zasedeni tudi v preostalih mesecih. Tako so za Novo leto hoteli že povečini zasedeni, nekaj prostora je še v restavracijah, kjer bo Silvestrovanje. V hotelih Belvedere in Marini ter v hotelih Simonov zaliv v prihodnjem letu ne predvidevajo večjih investicij, medtem, ko nameravajo hotel Delfin v januarju zapreti ter se letiti prenove vseh 154 kopalnic, za kar bodo porabili okrog 150 milijonov tolarjev, (kb) Mediteran na vašem p' . ;; ROKOMET 1. liga -moški PORAZ IN DNO PRULE 67: IZOLA 28:23 (17:14) Izolani so zapravili priložnost, da se bolj ali manj rešijo večine skrbi v zvezi z obstankom v ligi. Prodi domačemu moštvu, ki je odigralo zelo slabo tekmo, so namreč bili vseskozi izenačeni in nekajkrat celo v vodstvu, toda izkoristiti niso znali tistega, kar običajno imenujemo prednost: dva igralca več v polju, izključen trener gostov itd. Kljub temu pa ta poraz, ki je Izolane prikoval na dno lestvice skupaj s Krškim, daje nekaj upanja na boljše nadaljevanje prvenstva. Mičovič in Vidmar sta odigrala odlično tekmo, ob bolj kolektivni igri Radosavljeviča in Gologranca pa bi Izolani morali premagati Hrpeljce s katerimi se bodo v lokalnem derbiju srečali že to soboto. Prav Hrpeljci so z zmago proti Slovanu napredovali z dna in zagrozili Izolanom, da jih ne gre kar tako odpisati. Poglejmo še strelce sobotne tekme: Izola: Kastelic, Mičovič 5, Sovdat, Vidmar 1, Dežjot, Matijaševič 2, Vučinič, Gologranc 3(1), Čebular 3, Cah 2, Štor 1, Radosavljevič 6 Rokomet - ženske V soboto je bilo zadnje kolo jesenskega dela državnega prvenstva v rokometu za ženske. Izolanke bodo kljub pričakovanem porazu z ekipo Juteksa iz Žalca prezimile na odličnem 6. mestu. Najmlajša ekipa v prvenstvu je sezono začela odlično z zmago nad sosedi iz Pirana in je visoko formo obdržala vse do polovice prvenstva. Ker se je prvenstvo zaradi reprezentančnih nastopov zavleklo in zaradi šolskih obveznosti je bila prisotnost na treningih nekoliko slabša, kar seje poznalo v zadnjih kolih ko so Izolanke močno popustile. Pred zadnjim kolom so se pojavile tudi poškodbe tako, so v ekipo vskočile še mlajše igralke. Sedaj sledi kratka pavza saj se bo spomladanski del prvenstva pričel že 30. januarja in pretiranega časa za počitek ne bo. Konec meseca bo kar nekaj Izolank opravilo reprezentančne priprave. Sabina Hodžič, Mia Bošnjak, Biljana Šmitran, Katja Višnjevec, Jelena Čvorak imajo priprave z mladinsko in kadetsko reprezentanco Slovenije. Marta Škorjanc, Jelena Čvorak, Nina Franovič, Petra Adamič, Anja Argenti, Ana Petrinja, Tina Sušelj in Nea Bošnjak imajo trening in testiranje reprezentance letnika 1983 in mlajše. Skoraj vse KAPUČINO igralke Ženskega rokometenga kluba Bajc Daewoo Izola, pa bodo v petek, 18.12.98 dobile občinska priznanja za uspehe v pretekli tekmovalni sezoni. Preteklo leto tako ocenjujemo kot zelo uspešno. Uspehi pa se nadaljujejo tudi v letošnji sezoni saj bodo vse mlajše selekcije prezimile na prvih mestih. 1.Državna liga BAJC DAEWOO IZOLA : JUTEKS ŽALEC 18:38 V zadnjem krogu prvenstva so nekompletne Izolanke visoko izgubile z ekipo Juteksa iz Žalca. Žalčanke pri katerih nastopa kar 5 reprezentatnk so s povprečno igro premagale ekipo Bajc Daevvoa v kateri smo kljub mladosti pogrešali večjo borbenost in zagnanost. Visoko razliko so gostje dosegle na račun številnih izgubljenih žog in tehničnih napak domačink, ki se za nameček še niso vračale v obrambo. Zaradi poškodb Dražene Šmitran, Mojce Stubelj, ki niso igrale in Sabine Hodžič, ki je igrala poškodovana sta bili v ekipo vključeni 15 letna Nina Franovič in 13 letna Ana Petrinja. Za obe igralki je bila to prva tekma v prvi ligi in sta se v borbi proti članskim ODBOJKA 2. ODBOJKARSKA LIGA MOŠKI Hoteli Simonov zaliv: ASTEC TRIGLAV 0:3 (-10, -10,-3) Ob dokaj lepem številu gledalcev so v dvorani v Livadah domači odbojkarji odigrali zelo lepo srečanje, čeprav niso nastopili v popolni postavi. Opravka so namreč imeli z vodilnim moštvom drugoligaškega prvenstva, ki so mu nudili več kot dostojen odpor. V naslednjem kolu jih čaka gostovanje v Savinjski dolini pri SIP-u iz Šempetra, ki ima sicer šest točk več od IZolanov, vendar ni nepremagljiv. To pa bi mlado izolsko ekipo popeljalo v varno sredino lestvice. 3. DOL-ŽENSKE ŽOK Radio Morje: Brestanica 3:1 (13, -10, 5, 12) Izolanke so se s to zanesljivo zmago proti objektivno slabši ekipi zavihtele na šesto mesto prvenstvene lestvice, v naslednjem kolu pa bodo igrale na Bledu, ki je na lestvici slabo uvrščen in imajo vse možnosti za zmago v gosteh. reprezentatkam Žalca lepo izkazali. Žalčanke so tesno zaustavili najnevarnejšo Izolanko Mio Bošnjak, ostale pa so težko prihajale do priložnosti za uspešno realizacijo. Kljub velikemu številu prejetih golov je dobro branila Biljana Šmitran, ki je dosegla tudi gol iz 7 m dobro pa je odigrala tudi Tašja Božič na mestu krožne napadalke. Za Izolo so igrale: Tina Kofalt, Anja Stubelj, Nina Franovič, Petra Božič, Slavica Kovljenič 3, Tašja Božič 3, Jelena Čvorak 1, Mia Bošnjak 8, Katja Višnjevec 1, Hodžič Sabina 1, Petrinja Ana, Biljana Šmitran 1 DEKLEVA OSTAJA V JADRANJU Olimpijka iz Atlante, Vesna Dekleva, ki je zadnji dve leti jadrala v razredu 470 je pred kratkim sporočila, da nevbo več trenirala in nastopala v paru s Katjo Štraus, saj preprosto nimata dovolj časa za resne in naporne priprave, kot jih terja olimpijsko jadranje. To pa seveda ne pomeni, da Vesna zapušča jadranje. S klubskim trenerjem Olimpica, Jurijem Dorošenkom se že dogovarjata o njenem začesnem povratku v razred Evropa, kujeta pa tudi nekaj drugačnih načrtov. Vse po pričakovanjih, čeprav seje po tihem računalo s presenečenjem.Fantje so v Ljubljani odigrali dobro. Klasični black outi tudi tokrat niso manjkali. Občutek, da če hočejo le gre, je prisoten. Žal se to občuti pri točkah. Ne moremo mimo zgodovine, Kastelic bo odšel z istimi točkami kot je prišel v Izolo. (3 točke). Resje v soboto še derbi z Andorjem. Hrpeljci so Izolane že prehiteli, njihov nalet bo težko zaustaviti. Izolski aduti so dobra obramba (Vučinič), poškodba nevarnega Božeglava (Andor) in pa pomembnost tekme. Hrpeljci imajo trenutno zelo mlado ekipo in Izolani bi morali to izkoristiti. Zmagovalec bo vsekakor mirneje pričakal spomladanski del. Bolj kot se bliža konec jesenskega dela prvenstva večje vprašanj. Uganiti kdo ostaja in kdo gre (mislim igralce) je loterija. Uprava kot vedno deluje zelo mimo, sicer pa oni ne igrajo, bodo pa morli »začeti«. Kar precej časa že pat pozicija, pravzaprav izgubljena partija. Prave in zmagovalne poteze, kako in katere.? Dacwoojevke so prvi del prvenstva končale. Končale bolj žalostno, visok poraz proti Žalcu. Še mlajša ekipa ni imela nobenih možnosti. Vendar pa so kar same pomagale. Poškodbe in pa obveznosti so jim vzele »malo volje«. Po pričakovanju so druga primorska ekipa (žal za Piranom) in kaj dosti višje se ne bo dalo priti. Upam pa, da se dekleta in Čuk z mano ne strinjajo. Dva meseca naj bi bila dovolj za še boljšo pripravo in presenečenja. Bo že tako, da v športu ne smeš nikoli biti zadovoljen z doseženim. Če se boriš za obstanek ni dobro, če si v sredini lestvice tudi ne, ampak vsaj še tri leta so potrebna in pogledovali bomo proti vrhu. Daljnovidnost ali le obljube? Počakajmo, še trije obrati, pa bomo vedeli. Po vseh prvih mestih v mlajših kategorijah, bi se še kako prilegel naslov državnih prvakinj med članicami. Daljnovidnost ali obljube. POD BELVEDERJEM Namizni tenis Rahotinova druga na TOP -u V soboto in nedeljo je potekal v Ljubljani 1. TOP turnir za članice, kjer je nastopilo 24 najboljših članic v državi. Izjeme so bile tri članice državne reprezentance, ki niso igrale zaradi nastopa reprezentance v evropski ligi proti Belorusiji. V1. kvalitetni skupini je bila Rahotinova odlična 2. Prvo mesto je izgubila s Polončičevo iz ljubljanskega kluba. V 2. kvalitetni skupini je bila pravo presenečenje naša Jana Ludvik, kije na turnirju nastopila kot rezerva in osvojila 2. mesto. V tej skupini je nastopila še Romina Umer, kije osvojila 8. mesto in Erika Jauševac, kije bila 9. V sredo odpotuje Jana Ludvik za 5 dni na Portugalsko na mednarodno prvenstvo Portugalske kot članica pionirske reprezentance Slovenije. OBČINA IZOLA URAD ZA KOMUNALNI RAZVOJ Številka: 423-04-75/98 Datum: 17.12.1998 Urad za komunalni razvoj Občine Izola na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91 -1), 67. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95 in 20/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 44/96 - odločba US), 76. člena Statuta občine Izola (Ur. objave, št. 8/95), 8. člena Odloka o ustanovitvi, organizaciji in delovnem področju upravnih organov občine Izola, Občinske inšpekcije ter njihovih strokovnih in tehničnih služb (Ur. objave, št. 2/95 in 3/95) in 1., 5. in 15. člena Odloka o komunalnih taksah v Občini Izola (Ur. objave Občine Izola, št. 17/96, 8/97 in 15/97) s tem JAVNIM NAZNANILOM FESTIVAL ODBOJKE - FO*98 IZOLA, 20.-28. 12. 1998 Ženski odbojkarski klub Radio Morje iz Izole in Center za kulturo, šport in prireditve, organizirata IV. tradicionalni mednarodni turnir mladih odbojkarjev in odbojkaric. V programu festivala odbojke pripravljajo: POKAL IZOLA - 20. 12. ob 9.00 turnir rekreacijskih ekip. Prijavljenih je že 12 ekip (8 ženskih, 4 moške) POKAL MEST - 26. in 27. 12. ob 9.00 sodelujejo mladinske ekipe, reprezentance mest in klubov v kategoriji. Prijavljenih je že 18 ženskih in 4 moške ekipe. POKAL RADIO MORJE - 28. 12. ob 9.00 Turnir v mini odbojki za rojene 1986 in mlajše. Prijavljenih je že 10 ekip. Vse tekme bodo v dvorani OŠ Livade. Neverjetno! smučarska deska + vezi znamke NIDECKER 29.900 SIT zaloga je omejena IN, DA NE BOSTE NA SNEGU GOLI: velika izbira oblačil za smučanje in bordanje Manziolijev trg 1 tel. 648-844 ■AIA BIFE POD BELVEDERJEM PIZZA (npr. 4 LETNI ČASI) + PIJAČA = 800,00 SIT (pivo LAŠKO ali UNION ali BREZALKOHOLNA PIJAČA) HAMBURGER + POMMES FRITES + PIJAČA = 500,00 SIT (pivo LAŠKO ali UNION ali BREZALKOHOLNA PIJAČA) POZIVA VSE ZAVEZANCE ZA PLAČILO KOMUNALNIH TAKS PO ODLOKU O KOMUNALNIH TAKSAH V OBČINI IZOLA, DA ZA LETO 1999 PRIJAVIJO DO 7. JANUARJA 1999 UPORABO VSEH TAKSNIH PREDMETOV NA OBMOČJU OBČINE IZOLA na obrazcih za prijavo taksnega predmeta pri Uradu za komunalni razvoj občine Izola, Postojnska ulica št. 3, Izola. Prijaviti je potrebno stanje in morebitne spremembe pri uporabi taksnih predmetov. V primeru, da se uporaba taksnih predmetov ne prijavi, bo zavezancem za plačilo komunalne takse odmerjena komunalna taksa po razpoložljivih podatkih in uradnih ugotovitvah nadzornega organa - Občinske inšpekcije občine Izola. Obrazce za prijavo taksnega predmeta je mogoče dobiti na sedežu Urada za komunalni razvoj občine Izola. predstojnik Urada za komunalni razvoj Martin PODBREZNIK COMUNE Dl ISOLA UFFICIO PER LO SVILUPPO COMUNALE Numero: 423-04-75/98 Data: 17.12.1998 In virtu' delTarticolo 4 della Legge costituzionale per 1'attuazione della Carta costituzionale fondamentale sulTindipendenza e Tautonomia della Repubblica di Slovenia (Gazzetta Ufficiale RS, n. 1/91-1), delTarticolo 67 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta Ufficiale RS, nn. 72/93, 57/94, 14/95, 20/95 - Delibera CC, 9/96 - Delibera CC, 44/96 - Delibera CC), delTarticolo 76 dello Statuto del Comune di Isola (Bollettino Ufficiale, n. 8/95), delTarticolo 8 del Decreto sulla costituzione, Torganizzazione e il campo d'attivita' degli organi amministrativi del Comune di Isola, del Servizio ispettivo comunale e dei servizi professionali e tecnici (Bollettino Ufficiale del Comune di Isola, nn. 2/95 e 3/95) e degli articoli 1,5 e 15 del Decreto sulle tasse comunali nel Comune di Isola (Bollettino Ufficiale, nn. 17/96, 8/97 e 15/97), TUfficio per lo sviluppo comunale del Comune di Isola con il presente PUBBLICO AVVISO CHIAMA TUTTI ICONTRIBUENTIDELLE TASSE COMUNALI Al SENSI DEL DECRETO SULLE TASSE COMUNALI RISCOSSE NEL COMUNE DI ISOLA DI EFFETTUARE LA DENUNCIA DEI TASSABILI PER L’ANNO 1999 ENTRO IL 7 GENNAIO 1998. LA DENUNCIA SI RIFERISCE ALL’USO DI TUTTI GLIOGGETTI SOGGETTIA TASSAZIONE NEL TERRITORIO DEL COMUNE DI ISOLA. -A adidas UGODNE CENE: ■ ZIMSKE BUNDE, SMUČARSKI KOMBINEZONI SMUČARSKE HLAČE, TRENIRKE člani športnih društev imajo 10% popust ! HIGHROAD La denuncia va presentata sugli appositi moduli alTUfficio per lo sviluppo comunale del Comune di Isola, Via Postumia n. 3, Isola. La denuncia si riferisce sia allo stato che alle eventuali modifiche concementi 1'uso del tassabile. In caso di mancata denuncia del tassabile, la tassa šara’ commisurata in base ai dati disponibili e ai rilevamenti ufficiali delTautorita' preposta al controllo - il Servizio ispettivo comunale del Comune di Isola. I moduli di denuncia sono disponibili presso la sede delTUfficio per lo sviluppo comunale del Comune di Isola. Capo delTUfficio per lo sviluppo comunale Martin PODBREZNIK GLEDALIŠČE STEPS Zvonka Radojevič SEKRIT Scenarij,režija, scenografija in kostumografija Zvonka Radojevič / Asistent režije: Darijan Gorela Glasba Skupina NOB in Gorast Radojevič / Lučni mojster: Danijel Urdih Premiera sobota, 19.12.1998 ob 20.09 v Kulturnem domu Izola Ponovitev petek, 8.1.1999, ob 20.00 Kulturni dom Izola Produkcija:SKLAD RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljubljana in KUD Gledališče STEPS / IGRAJO: Mojca Bordon. Rok Čoga. Primož Grešak. Mateja Golob. Vesna Jugovac, Andrej Jakomin, Janko Jurjec. Ksenija Jambrošič, Damjana Kodarin. Rudi Kofol. Marja Ličen, Veljko Otočan, Adrijana Otočan. Blažka Radoja, Valerija Stramič, Leonardo Spizek, Lada Tancer / Glasbena skupina NOB Od ponedeljka 21. do srede 30. decembra bomo VSAK DAN ob 16.00 uri « BRALI PRAVLJICE Pridite pred knjigarno GRAFFIT na Manziolijevem trgu in skupaj z igralci gledališke skupine STEPS bomo vstopili v čudoviti svet pravljic. Več Vam bosta povedali Katarina in Marjeta iz GRAFFIT-a osebno ali na telefon 648 303 MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA sporoča da bo ODDELEK ZA MLADE BRALCE ZARADI NUJNIH ADAPTACIJSKIH DEL ZAPRT ZA IZPOSOJO OD 14. do 19. DECEMBRA 1998 V tem času lahko bralci vračajo knjige na oddelku za odrasle. V ČASU PREDNOVOLETNI POČITNIC BO KNJIŽNICA TUDI ZA MLADE _______________BRALCE ZOPET ODPRTA.______________ RAZSTAVE / MOSTME Galerija ALGA / Galleria ALGA / Novoletno prodajna razstava / Mostra e vendita natalizia PRIREDITVE / MAMIFESTAZIONI 4.12 ub-alle 20.00 Kulturni dom Časa di cultura KONCERT CONCERTO 3 BIG BAND ORCHESTRA in BIG BAND KRŠKO 5.12. ob-aile 20.00 Kulturni dom Časa di cultura PRFDSTAVA RAPPRF<\FNTA7IONF COMPAGNIATEATRALE "ILGABBIANO" "FINCHECORONO MECIAPE" 11.12. ob-alie 20.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE Mestno gledališče ljubljansko "POLICIJA D.D." ^AN SAMOSTOJNOSTr 23.12. ob-alle 17.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST "PALČEK" Prost vstop-Ingresso libcro 24.12. ob-alle 9.00,10.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE GLEDALIŠKA ŠOLA IZOLA "ČIREN ČAJ IN JUHA H0KUS POKUS" 26.12. ob -alle 18.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE 12.12. ob-allc 17.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE 27.12. ob-allc 17.00 Kulturni dom Časa di cultura Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica "VILINČEK Z LUNE" min^BUFFETTO" Prost vstop-Ingresso libero 19.12. ob-allc 20.00 Kulturni dom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE GLEDALIŠČE STEPS & SKUPINA NOB" TOP SEKRET" 21.12. ob-allc 19.00 Kulturni dom Časa di cultura KONCERT CONCERTO MLADINSKI PIHALNI ORKESTER Izola 22.12. ob- allc 17.00 Kulturni dom Časa di cultura ZAPLEŠIMO V NOVO LETO Baletna šola Izola in Plesne delavnice Ul Izola Prost vstop-Ingresso libero 23.12.ob-allc10.30 Kulturnidom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE TRST "BUTALCI" 28.12. ob-allc 17.00 Kulturnidom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE GLEDALIŠČE STEPS " SALON EXP0N" Prost vstop-Ingresso libero 29.12. ob-allc 16.30 Kulturnidom Časa di cultura PREDSTAVA RAPPRESENTAZIONE y SREČANJE Z DEDKOM MRAZOM V ŽIVO Prost vstop-Ingresso libero 31.12. 98, od-dalle 18.00 do - fino a 01.00,1.1. 99 Veliki trg Izola / Piazza Grande Isola ZABAVA POD ZVEZDAMI / FESTA SOTTO LE STELLE Program - programma: Gledališče - Teatro STEPS, skupina- gruppo NOB in-e BEAT LESS, Dedek Mraz-Babbo Natale IZOLA SPOZNAJTE FAKULTETE Pot v prihodnost vam lahko olajšamo s predstavitvami visokošolskih programov in fakultet. MF ZLSD bo v petek, 18.12. ob 19.30, v restavraciji Izola, ponovno priredil bližnje srečanje s programi FDV-ja in Pravne fakultete. Pridite, skupaj bomo odprli ta prostor, na poti v novo tisočletje. LIKOVNO DRUŠTVO LIK IZOLA obvešča, da imajo člani društva v decembru naslednje samostojne razstave slik: V Izoli: Hotel Delfin Izola: Ivan Stojan Rutar Hotel Marina Izola: Graziella Jerič Pizzeria Porto Apollo: Mira Puhar Bar Mandrač: Čurin Dragana - Dada Pizzeria Palma: Marija Pereza Menjalnica Žniders: Ivan Stojan Rutar Kmetija Medljan, Šared: Zorko Dežjot V Kopru: Bar Vogalček: Ivan Stojan Rutar Bar Mandrač: Čurin Dragana - Dada Kino Odeon Izola Četrtek, 17.12, Petek 18.12., Sobota 19.12. ob 18. in 20. uri: Raztreseni profesor Nedelja,20.12. ob 16.uri Anastazija- risani film ob 18. in 20.uri INJUlAumjSl Četrtek, 17.12. ob 19.00 Vabljeni! PAM TI PIT PART Y 23.12.1998 18.(»°4>^e> TITOV TRG / PIAZZA TITO KULTURNO DRUŠTVO KORTE Raztreseni profesor Torek,22.12. ob 18.uri Ljubi me, ne ljubi me Filmsko gledališče ob 20.30 : Predmestje - Suburbia Sreda. 23.12. ob 18. in 20.uri Ljubi me, ne ljubi me PORTOROŽ, PIRAN AVDITORIJ Petek, 18.12. ob 19.00 Odprtje razstave dekorativnega stekla avtorja Marka Jezernika ob 20.30 BOŽIČNI KONCERT NEW SNVING QUARTET Sobota, 19.12. ob 18.uri Otroška gledališka predstava in Dedek Mraz Otroška gledališka skupina Gib: STRAHOŠTORIJA,Vstopnina 400 sit. Torek. 22.december, ob 18.00 Otroška gledališka predstava in Dedek Mraz Plesna skupina Metulj, Plesno-akrobatska skupina Flip, vstopnina 400 sit KINO AVDITORIJ Četrtek,17.12., Sobota 18.12. ob 20.30, Nedelja 19.12. ob 18.00 in 20.30, Ponedeljek ob 20.30 Nori na Mary Vstonina 500,650 sit Torek, 22.12. ob 20.30 Blues za Saro KOPER GLEDALIŠČE KOPER Petek, 18.12 ob 20.00 GLASBENOPLESNI PROJEKT: ISTRSKE ŠTORIJE koreografija: L. Šantič, glasba E. Štefančič, izvedba: LA1, M.Maljevac Sobota, 19.12. ob 21.00 Jazz koncert 3 BIG BAND Sreda, 23.12. ob 17.00 Titov trg Plesna predstava na prgstem GLASBENA SOLA KOPER Ponedeljek, 21.12. ob 20.00 Koncert: Sonja Pahor - Torre, klavir __ ______ MALI OGLAS Nudim varstvo otrok na vašem domu vsak dan v dopoldanskem času do 15.ure, na obalnem področju, imam lasten prevoz, tel.: 646-604, Jana Prodam JEDILNI KOT. Cena po dogovoru. Tel.: 63 081 Vabi na božično- novoletno prireditev naše skupine Usakoščat z učenci osnovne in glasbene šolev sredo, 23.decembra ob 17.30 v kortežanski šoli. OD POLITIČNE SATIRE DO KRIMINALKE IN TRAGEDIJE V torek 15.decembra je bila v Mestni knjižnici Piran predstavitev knjižnega prvenca Tri zgodbe, ki je pred kratkim izšel v samozaložbi. Avtor, izolski publicist Frane Goljevšček (rojen leta 1936 v Ligu nad Kanalom ob Soči) sicer ni niti rosno mlad, pa tudi med književne začetnike bi ga težko uvrstili, saj se z literarnim snovanjem ukvarja že od mladih let. Njegovo pisateljsko nadarjenost je v minulih letih v precejšnji meri ožigosala razpetost med svetom umetnosti in svetom politike. V treh kratkih zgodbah (Volitve na vasi, Zločin v Otočanih, Dragi maršal Tito) nas avtor popelje v svoj sanjski svet obarvan bolj s temnimi kot svetlimi barvami. "Volitve na vasi" bi lahko opredelili kot politično satiro na račun lokalnih političnih zanesenjakov majhnega kraja v provinci. Tragikomične spletke članov političnih strank pred volitvami razgaljajo tipično predvolilno vzdušje, ko se pojavljajo strankarske kravje kupčije, visokoleteče obljube in nizkotne manipulacije z naivnimi posamezniki. Drugo zgodbo, "Zločin v Otočanih" je avtor opredelil kot kriminalko, ki pripoveduje o najhujšem sodobnem rakavem obolenju- liberalni pogoltnosti posameznikov in "interesnih skupin". Ta združba na lepem prijaznih novokomponiranih poslovnežev pod krinko neskončne tranzicije grabi materialne dobrine in družbeno premoženje, pri tej raboti pa je povsem indiferentna do uničevanja narave in razvrednotenja prostora. Avtor v tej zgodbi v naš prostor presaja pišmeuharsko balkansko požrešno miselnost in zaplankanost, ki jo morda še najbolj uteleša glavni junak Jovan Orlovič (direktor oddelka za urbanizem v Otočanih). Spretno fabuliranje daje tej zgodbi posebno draž in literarno vrednost. Goljevščkova trilogija se zaključi s tragedijo "Dragi maršal Tito”. In zakaj ravno s "tragedijo" ? Poenostavljeno povedano gre tukaj za tragično občutenje ne tako majhnega števila posameznikov, ki so v jeseni življenja soočeni s sesuvanjem vrednot socializma, ki naj bi jih obvarovale pred "izkoriščanjem človeka po človeku". Po drugi plati pa gre za deziluzijo neke generacije, ki svojo prihodnost gradila na utopičnih temeljih Titove karizmatične osebnosti oziroma niti v sanjah ni pričakovala, da bodo nove sistemske spremembe znova aktualizirale stari latinski izrek: Homo homini lupus! Običajno pravimo, da pisatelji živijo v skladu z nekakšnim sebi lastnim vizionarskim čredo. Avtorju pričujoče trilogije bi lahko na jezik mirne duše položili naslednje besede:" Pošteno in naravnost nujno je, da resnici na ljubo žrtvujemo tudi svoja prijateljska čustva, zlasti še, ker smo filozofi. Čeprav nam je oboje pri srcu, vendar je naša sveta dolžnost, da damo prednost resnici." (Aristoteles, Nikomahova etika). _____________________________________________________Slavko Gaberc DRUŠTVO UPOKOJENCEV JAGODJE - DOBRAVA VABI Upokojence na NOVOLETNO SREČANJE v restavracijo HOTELA DELFIN v IZOLI dne 26.12. 1998 ob 19.uri. Srečanje bo potekalo ob veseli glasbi, večerji in kozarčku vina (cena 1.800,00 SIT) Prijave in prodaja listkov je pri g.Krbavčič v Cvetličarni nasproti Lekarne San Simon do 20.12.1998. Pridite, v prijetni družbi je lepše! PRVIH 20 ALBUMOM 1. LADIES & GENTLEMEN - G' 2. TALK ON CORNERS - The 3. THE BEST OF - M People 4. TVE BEEN EXPECTING YOU 5. WHERE WE BELONG - Boyzone 6. ONE NIGHT ONLY - Bee Gees 7. STEP ONE - Steps 8. VOICE OF AN ANGEL - Charlotte Church 9. THE BEST OF 1980-1990 - U2 10. QUENCH The Beautiful South 11. THE BEST OF - Ladysmith Black Mambazo 12. HITS -Phil Collins 13. NO IS - Mariah Carey 14. B*WITCHED - B*Witched 15. BELIEVE - Cher 16. THE MOVIES - Michael Bali 17. HONEY TO THE B - Billie 18. FIVE-Five 19. GREATEST MOMENTS - Culture Club CISTO MLADE VESTI ZDA ROCK LESTVICA, 1. Spiritualized - Live At The Albert ( 2. Beck - Mutations 3. Jon Spencer Blues Explosion - Ai 4. R.e.m - Up 5. Afghan Whigs - 1965 6. Jets To Brazil - Orange Rhyming Dictionary 7. Stereolab - Aluminum Tunes 8. Fatboy Slim - You've Come A Long Way, Baby Ojjacha - Macha ^CRssbo - Without You I’m Nothing )POP LESTVICA 'Brooks - Double Live The Dion - These Are Special Times 3. 'N Sync - 'N Sync 4. Jewel - Špirit 5. Metallica - Garage Inc. 6. 2Pac - Greatest Hits 7. Mariah Carey-# l's 8. Backstreet Boys - Backstreet Boys 9. 'N 5ync - Home For Christmas 10. Shania Twaln - Come On Over ZA NOVOLETNO FEŠT S-Adi Smolar Na Silvestrovo in druge praznike se vedno najde kdo, ki zna igrati kitaro, vendar se v glavnem vse konča pri besedilih, mnogi pa imajo težave tudi z akordi. V pomoč za boljšo fešto bomo do konca leta objavili nekaj znanih slovenskih pesmi z besdili in akordi, tako da boste lahko nabijali in krulili kolikor vas bo volja. Seveda bomo izbirali take pesmi, ki se jih da igrati brez da bi si polomili prste ali poškodovali glasilke. Ne verjamete? Prepričajte se. ZLO POČl!_________________________________ G Pivo sem naroču v oštariji si ob treh. Dans se bom napil!, sem sklenu, bil sem čist na tleh. CBla je ura pol deset poGnoč, ko sem ga spil, ker Djaz D7pijem zlo poGčas! GMe zmerjal je en huligan. Takoj sem šel v napad! Z levo sem zamahnu, z desno ga prijel za vrat! CCelo uro sem ga držal. Ga le enkrat vžgal, ker Djaz D7tepem zlo poGčas! GŽenske nimam, kterokol dobim, me kmal pusti. Več kot teden dni pri men nobena ne vzdrži. CZ mano zadovoljne so poGdnev, ponoč pa ne, ker Djaz D7božam zlo poGčas! GDab' zaslužu dnar, harmonko sem igrat začel, kmalu me za veselico eden je najel. CBIo je dost ljudi, a čist noGbeden plesal ni. ker Djaz D7špilam zlo poGčas! GKadarkol pogreb zagledam, me srce boli. Krsta venci, sprevod, godba ... Vse to zlo hiti! CSi ne morem kaj. da neb' zaGdrl se, kakor zdaj na Dglas: D7PEJTE BOL POGČAS! Jewel ni kar tako. Za njo je debitantski album, ki je bil pred štirimi leti na vrhu ameriških lestvic, od takrat pa je izdala zbirko svojih pesmi in se preiskusila kot igralka. Zdaj je na lestvicah njen novi album in vsi pravijo, da ji je zrelost zelo dobro dela. VVhitney Houston in Mariah Carrey. Bolj zanimivega dueta menda ni bilo že dolgo časa, čeprav se je za prvo govorilo, da je končala na heroinu, za drugo pa, da ne zna peti. Kakorkoli že, spet sta na vrhu, izgledata pa tako, da sploh ni treba, da pojeta. Koprsko Ankaranska KARAMELA je izdala svoj prvenec, čeprav je za njimi že vrsto let igranja, vendar v drugačnih zasedbah z Janezom Bončino. Josipo Lisac in Radom Topičem. Zdaj so pravi rock band, ki igra klasični trdi rock z nekaj simfo primesmi. Zlati Kljun, Marjan Malikovič, Marino Legovič, Boris Krmac in Mare Dugaro so posneli 12 pesmi med katerimi izstopa naslovna Najlepša so jutra, ob njej pa že znana Mehka dekleta ter čisto nova pesem o Kopru in pesem za Maturo. Ploščo imajo, seveda, tudi v Graffitu. Adi Smolar je samosvojo kantavtorsko pot začel v £mi zgodnjih osemdesetih letih. Čeprav je veliko nastopal in postajal iz dneva v dan popularnejši, je prvo kaseto v samozaložbi leta 1991 in to poimenoval N VŠ H SVET SE PA VRTE Po dveh letih je leta 1999 pri I glasbenem založništvu I 111 UD' IN izšla njegova druga I kaseta NO JA, PA KAJ.,,.. posneta v živo, ki je hitro postala tudi prodajna uspešnica in je popularizirala Adija po celi Sloveniji. Kompaktno ploščo z enakim naslovom in nekaj novimi pesmimi je Adi izdal letos spomladi. Tretji izdelek izpod Adijevega peresa sta bili kaseta in kompaktna plošča NEPRILAGOJEN, ki jo je 1. 1994 posnel skupaj z LETEČIMI POTEPUHI. Lani je Adi za ta album prejel PLATINASTO priznanje. Četrta kaseta in druga kompaktna plošča BOGNEDAJ, DA BI CRKNU TELEVIZOR je izšla 1. 1995 in lani je ADI za album dobil prestižno priznanje ZLATI PETELIN, od HELIDONA pa ZLATO ploščo. Adi Smolarje nosilec najplemenitejšega izročila avtorske glasbe saj, ne meneč se za trenutne glasbene trende, še vedno ostaja zvest sam sebi in vedno znova prinaša nič drugega kot življenske resnice. SAJ TE PRIME - PA TE MINE je naslov predzadnjega albuma priljubljenega kantavtorja, ki je lansko leto svojim dotlej znanim in skoraj ponarodelim melodijam dodal še petnajst novih. "Le od kod jih jemlješ, Adi?" so ga spraševali že ob izidu prejšnjih albumov in s tem seveda mislili na vedno sveže in aktualne ideje, kijih trosi kot iz rokava. Isto vprašanje si bodo zastavili tudi tokrat in ADI kratko odgovarja: "Iz življenja!" Kakor se vrti naš svet, se z njim obračajo lepi, veseli, smešni pa tudi žalostni trenutki, ki sestavljajo naš vsakdan in ADI je dovolj tenkočuten avtor, da jih opazi in po svoje komentira, karikira, predela in nam jih poda na svojski način, poln duhovitih domislic in tudi grenkih spoznanj. Big Foot Mama ČRN TULIPAN Album: Kaj se dogaja A Jest sm bog ljubezni, men' ne manjka sanj HmJest začaram srečo, men' zaupi dlan. AJest poznam svetlobo, ki odpira dan HmZ njo si lila žile črn tulipan Ona sanja sonce, čist, kristalen dan Nanjo vsake tolk' pristane Peter Pan V njej je dost ljubezni, mnogo več krvi Nevidna je v temi, prozorna med ljudmi A HmZ ATO PA RASTE TULIPAN EČRN DIVJI PULI PAN A H m Z ATO PA RASTE TULIPAN EČRN DIVJI TULIPAN Vedno, ko posije črn tulipan ToFkrat tud' izgine iskra mojih sanj Včasih se pokaže ta škrlaten dan Da začara srečo črn tulipan KLUB MAONA 18.12.1998 ob 21.30 fešta ob 5 letnici Maone BAHALA BLUES BAND BEATLEES C N.O.B. Sobota, 19. december CABAres, CABArei Ziah A. Sokolovič Costituito il Consiglio della CAN: Silvano Sau presidente Guidata inizialmente dal membro piu anziano Bruno Giachin, si e svolta la settimana scorsa la riunione costitutiva del Consiglio della Comunita autogestita della nazionalita italiana di Isola dopo le rečen ti elezioni portate a termine assieme alle amministrative comunali. A presiedere 1'organismo della comunita italiana per i prossimi quattro anni e stato eletto a scrutinio segreto e a maggioranza di voti Silvano Sau. Alla vicepresidenza, sempre a maggioranza di voti, e stata eletta Lillia Peterzol. Nel corso della seduta i nove neoeletti consiglieri hanno provveduto pure a designare i connazionali che entreranno a far parte dei comitati e delle commissioni del Consiglio Comunale. Seduta costitutiva a due tappe dei neoeietto Consiglio Comunaie E noi, presidenti? Visita lampo del presidente del Consiglio italiano D’Alema alla Slovepia la scorsa settimana. E durata qualche ora, ma sono bastate per affrontare alcuni dei temi piu importanti che riguardano i rapporti bilaterali e per un breve colloauio con il presidente della Repubblica. Con il premier sloveno Drnovšek nanno discusso di cooperazione economica, di rete viaria e di minoranze nazionali. Per noi che siamo, appunto, appartenenti ad una comunita nazionale minoritaria, gia il fatto che due Capi digoverno di Paesi vicini decidano di incontrarsi rappresenta una segnale positivo, che poi nel breve spazio di tempo che hanno a disposizione aecidano addtittura di dedicame una parte alle sorti delle rispettive minoranze assume un significato oltremodo propo-sitivo. Se il tutto, inrine, avviene addirittura il giorno in cui ricorre il cinouantesimo anniversario della Dichia-razione universale dei diritti umani, anche se si stratta semplicemente di un caso, beh, vogliamo credere che le cose non potrebbero andare meglio. Tuttavia, avremmo altamente apprezzato se il presidente del Consiglio D'Alema avesse disposto Ta sua pur brevissima visita anche per un rapidissimo incontro con gli esponenti della nos tra Comunita nazionale. Per felicitarci con lui a poche settimane dall’importante carica cui e stato chiamato e per augurargli di mantenerla a lungo. Ma anche, tempo permettendo, per dirgli di quei due o tre problemi che vorremmo venissero risolti con H concorso diretto dei due Paesi. Siamo con vin ti che chi di dovere Pavra certamente informato di tutto, ma venime informato direttamente dagli interessati e ben altra cosa. Pero, come dicevo, cisaremmo accontentati anche di un salu to “lampo”, visto che si trattava di una visita “lampo”, magari quei due-tre minuti pr ima di salire in macchina e ripartire, per una semplice stretta di mano. Se non altro, per sentirci un po’ meno soli e isolati. S.S. Nella prima parte si e svolta la verifica dei mandati in seguito ai risultati delle ultime elezioni amministrative. Confermato nella sua carica il Sindaco Breda Pečan, che come si sa e risultata eletta gia al primo turno. Piu elaborata, invece, la verifica dei consiglieri in seguito a due ricorsi presentati da esponenti di due formazioni politiche, della Lista Unita e dei Cristiano Democratici, sul lavoro della Commissione elettorale comunale. Dopo due interruzioni, che hanno impegnato soprattutto la Commissione per i mandati e le nomine, e dopo un dibattito alquanto vivace, il Consiglio ha deciso di rivedere le proposte della Commissione comunale e - pur senza modificare il numero dei seggi spettanti ai singoli partiti - assegnare il mandato diversamente da come previsto in un primo momento. Su proposta del Sindaco, quindi, la seconda parte delfordine del giorno, che prevedeva la nomina dei Comitati, delle commissioni e del Comitato di controllo, veniva rimandata di qualche giorno, per dar tempo ai consiglieri di formulare le proposte e alla Commissione preposta di preparare le liste. Organismi che sono stati finalmente nominati il venerdi successivo, all’infuori della Commissione di controllo. In parte perche il numero dei candidati era insufficiente, in parte perche le candidature erano sprovviste degli allegati richiesti, in parte ancora perche la stessa commissione per le nomine aveva chiesto delucidazioni sulla clausola che esclude da possibili candidature coloro che fruiscono dei mezzi del bilancio comunale. Infine, sempre su iniziativa del Sindaco, e stato presentato uno studio elaborato sul problema della viabilita a Isola. Studio - e stato rilevato - estremamente interessante, del quale bisognera tener certamente conto durante le singole fasi di progettazione dello sviluppo urbanistico della citta negli anni a venire. Lunedi prossimo nuova seduta del Consiglio Comunale, con alfordine del giorno una revisione del bilancio comunale di guesto 1998. ‘Progetto Manzioli”: periti edili... Recentemente si e tenuta a Isola una riunione per concordare Porganizzazione dei corsi di formazione alPinterno del “Progetto Manzioli”. In merito abbiamo ricevuto una lettera del Prof. Alessandro Bianchi, direttore del Dipartimento di Architettura e Analisi della Citta Mediterranea delPUniversita degli Studi di Reggio Calabria al quale sono stati affidati detti corsi. Da questa lettera veniamo a sapere che la figura alla quale rivolgere 1’offerta formativa nelPambito del “Progetto Manzioli” sia il “perito edile” che verrebbe specializzato in restauro architettonico, destinato ad assumere una responsabilita di conduzione del cantiere. Per quanto riguarda Porario di svolgimento dei corsi teorici, si propongono le ore pomeridiane, mentre il controllo della frequenza ai corsi stessi andrebbe affidato al Centro scuole medie “Pietro Coppo” di Isola. Bene, non ci rimane altro che augurarci che i tanto discussi corsi di formazione abbiano a iniziare in tempi quanto piu brevi. G.S. Dal mondo della scuola: Aria di festa Anche la scuola elementare Dante Alighieri si sta preparando per ricordare nei migliori dei modi le feste di fine anno. Due spettacoli sono in programma nella penultima e nell’ultima settimana di lezione, uno il 15 e uno il 17 di dicembre. In scaletta canti, balli e le immancabili recite d’occasione. La cooperativa scolastica organizzera un mercatino, dove tra 1’altro verra venduto il materiale (biglietti di auguri e decorazioni natalizie) prodotto durante una giornata culturale. Lavoratori e alunni hanno provveduto anche ad abbellire gli ambienti con festoni, disegni e altri addobbi. Il mese di dicembre era iniziato con una manifestazione che aveva radunato una quarantina di alunni delle settime e delle ottave classi di tutte le scuole italiane delLIstria e di Fiume. La nostra scuola elementare ha, infatti, ospitato il 5 del mese la XXVI Gara di lingua italiana, organizzata dal mensile per ragazzi Arcobaleno, durante la quale i partecipanti si sono cimentati in un componimento. Contemporaneamente usciva un numero del giornalino scolastico Giorni di scuola, ricco di compitini, poesie illustrazioni e giochi. Non manca in esso un ricordo alla splendida giornata del 20 gennaio, quando con massima solennita veniva inaugurato il nuovo edificio scolastico. Aria di festa pure alla Scuola materna L’Aquilone, dove bambini e personale stanno lavorando alacremente per dare agli ambienti, nei quali si sono trasferiti ormai da quasi quattro mesi, un’atmosfera quanto piu accogliente e piacevole. E, dopo 1’arrivo di San Nicolo, i frugoletti stanno attendendo 1'arrivo di Babbo Natale. Come il vescovo di Bari, anche il simpatico vecchietto che viene dai paesi freddi, e che alFasilo e alla scuola si soffermera la vigilia di Natale, portera allegria e qualche regaletto. I piccoli lo accoglieranno certamente con qualche canto e qualche poesia imparate con molto impegno assieme alle pazienti maestre. Marino Maurel R/CORDANDO IL BUON NATALE II significato del Natale negli ultimi 50 anni e cambiato molto. Una volta non c’erano ne palline colorate ne negozi pieni di giocattoli. II suo čredo era molto piu profondo, semplice e sentito. Le vecchie Isolane ricordano ancora come, da giovani ragazze andavano "sul monte“ a raccogliere il ginepro. Una volta a časa, lo addobbavano con bottoni, carta colorata, fili, mele e solo le 'farriigfie piu benestanti, con qualcne caramella e dolcetto. La sera della vigilia si andava tutti a messa, seguita da una passeggiata notturna per le vie di Isola per farsi gli auguri. 1 regali sotto falbero erano modesti e utili: qualche arancia, matite colorate o un paio di calzari nuovi. I giorni precedenti le festivita erano addetti alla preparazione di dolci e vivande varie. Ecco alcune ricette: BACCALA /N ROSSO Si prende lo stoccafisso, lo si pulisce dalle lische e dalle spine e lo si mette in ammollo. II giorno dopo lo si mette a bollire in acqua fredda e salata. In un’ altra teglia si mette olio di oliva a piacere, soffriggendo aglio, prezzemolo ben tritati e lo stoccafisso lesso, si mescola per benino aggiungendo pepe ed eventualmente šale. Nel tutto si versa concentrato di pomodoro o pelati. Si cuoce a fuoco lento, aggiungendo l’acqua della lessatura. Infine per rendere il sugo piu fisso si aggiunge un po’ di pane grattugiato. FRITOLE Vz kg di farina, 5 dag di lievito diluito con un po’ di latte tiepido, 15 dag di zucchero, 2 tuorli con gli albumi montati a neve, un po’ di šale, buccia di limone e arancio grattugiati, un po’ di latte, un bicchierino di rum o grappa, 10 dag di uva sultanina (messa prima in ammollo), pinoli, 6 dag di burro (sciolto). Si mescola tutto assieme, amalgamando bene e per ultimo si aggiunge il lievito. Lasciar lievitare per un paio d’ ore in un luogo caldo. Quando 1’impasto e ben lievitato, lo si prende a cucchiaiate e lo si frigge nelfolio bollente. Le frittole cosi preparate, si fanno scolare su carta da cucina e si cospargono con zucchero a velo. CROSTOL/ 2 tuorli, Vz kg di farina, Vz pacchetto di burro sciolto, 2 cucchiai di zucchero, un po’ di šale, buccia di limone grattugiata, Vz bicchiere di vino bianco, 1 bicchierino di rum. Mescolare assieme tutti gli ingredienti. Ouando fimpasto e ben amalgamato stenderelo col mattarello. (Prima cospargere il tavolo di farina per evitare alla pastella di attaccarsi). Tagliare forme rettangolari non troppo grandi intagliandoli nei mezzo 1-2 volte. Mettere a friggere in olio bollente. I crostoli cosi preparati si fanno scolare su carta da cucina e se li cosparge con zucchero a velo. Ringrazio tutte le nonne Isolane che mi hanno aiutato nella ricerca di vecchie ricette ed abitudini e che desiderano rimanere anonime. Pevec Bojana Non c’e piu religione Le eiezioni amministrative 1998 sono alle spa/le. II Consiglio del Comune di Isola si e costituito. In esso c’e una prevaienza di centrosinistra. Ma questo non fa piu notizia in una cittadina come ia nostra, di seco/ari tradizioni operaie; cittadina che in un determinato periodo vantava quasi tanti posti iavoro quanti erano i suoi cittadini in eta iavorativa. Oggi, io sappiamo bene tutti, ii quadro e ben differente e per niente edificante. Spettera ai neoe/etto organismo iegisiativo comunaie ad abbellire detto quadro. C'e da sperare che tutte ie reboanti promesse fatte in campagna eiettoraie finiscano sotto 1’albero di natale, ma non per trasformarsi in torba. Buon Natale a tutti. Gianfranco Siijan attivitA comunitaria Tornei di gioco delle carte Due i tornei di gioco delle carte organizzati negli ultimi venti giorni a Palazzo Besenghi: la decima edizione Torneo di Briscola di venerdi 20 novembre scorso - gara aperta a tutti - e la seconda edizione della gara di briscola e tressette riservata ai soci della Comunita degli Italiani “Pasquaie Besenghi degli Ughi” di Isola svoltasi venerdi 11 dicembre. Molti sono stati i giocatori che hanno aderito alla “briscolada” e numeroso e stato il pubblico accorso a tifare per uno o 1’altro partecipante al torneo. Con le dodici le coppie iscritte, il sistema prevedeva il gioco a due gironi. Tra battute e scherzi si e arrivati alla finale che ha portato, e, in questa fase molto seriamente, alla seguente classifica: primo pošto (in palio il tradizionale prosciutto del Carso) alla coppia Batelič - Starič, seconda la coppia Frančeškin - Dodič (che ha vinto la altrettanto tradizionale mortadella goriziana), al terzo pošto (per premio una cassa di vino doc di qualita) la coppia Šukljan - Grbas e quarta la coppia Trbižan - Rangelov (per 1’eccezionalita della decima edizione premiati anche loro con una cassa di vino). II Torneo di Briscola e tressette ha visto invece la partecipazione di sei coppie: pochi ma boni e agguerriti. Sorteggio delle coppie, girone unico - tutti contro tutti. Naturalmente, il numero dei curiosi presente e stato in rapporto ai partecipanti. Terminate le partite, si e dovuti ricorrere ai risultati degli incontri diretti tra le tre coppie a pari punti. II primo premio (prosciutto del Carso) e stato vinto dalla coppia Dario Babič - Mario Krevatin, il secondo (forma di formaggio pecorino!) e andato alla coppia Egidio Novel - Guido Radolovič, il terzo (una cassa di Malvasia nostrano) alla coppia Alfio Longo - Gianfranco Siijan. Lottima atmosfera creatasi durante ambedue i tornei e stata sottolineata dal fatto che la qualita di tutti i premi e stata controllata (leggi: assaggiata) da tutti i presenti. Claudio Chicco BIBLIOTECA La biblioteca della comunita italiana di Isola (Palazzo Besenghi, pianoterra) e aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e giovedi dalle ore 16.30 alle 19. La biblioteca e aperta a tutta la cittadinanza. SALA Dl LETTURA E BAR SOCIALE Apertura da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30 (Palazzo Besenghi, pianoterra). Sono disponibili i periodici Panorama Mondadori e Panorama Edit, L’Espresso, Visto, Grazia, Ouattroruote, Nautica, Storia illustrata, Primorske novice, Mandrač e il Mandracchio nonche i quotidiani La voce del popolo, II piccolo e Delo. MANIFESTAZIONI Venerdi 18 dicembre. ore 19. Palazzo Besenghi SERATA CONVIVIALE Dl FINE ANNO Incontro di connazionali, attivisti e simpatizzanti organizzato dalla Comunita Autogestita della Nazionalita Italiana di Isola. L’Occasione per la “ciacolada” e gli auguri per il 1999. Canti, balli e giochi per tutti. Tombola con ricchi premi. Conduttori: Guido Merlot e... tutti gli altri! GRUPPI DELLA COMUNITA ITALIANA IN TRASFERTA Sabato 19 dicembre. Teatro di Vertenealio Partecipazione del Gruppo Minicantanti e Gruppo musicale (Autori e compositori) della Comunita degli Italiani “Pasquale Besenghi degli Ughi” di Isola al “Voci nostre”, festival di canzoni per bambini e ragazzi organizzato dalFUnione Italiana in collaborazione con 1’Universita Popolare di Trieste. // Mandracchio, foglio della Comuniti italiana tli Isola Redattorc rcsponsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, 13. Pevec, C. RaspoliČ, S. Sau, G. Siijan, A. Šumenjak Indirizzo: via S. Gregorčič 76, 6.310 Isola, Slovenia iel.,fax: ( + 386 66) 645031, 645853 Za zdravo življenje STRES IN ZDRAVA ŠPORTNA AKTIVNOST Šport v glavnem deluje na stres tako, da ga izničuje oz. zmanjšuje njegovo moč, lahko pa je tudi glavni vzrok za njegovo pojavljanje. To se seveda dogaja le v vrhunskem športu, kjer je stres izrazit in ga sistematično premagujejo. Rekreativna vadba pa ima izredno pozitivno delovanje na jačanje celotnega organizma tako, da je ta proti stresu odpornejši oz. ga lažje premaguje. Neznaten, kratkotrajen stres čutijo pri rekreativni vadbi le tisti, ki se po daljši neaktivnosti ponovno vključijo v redno športno dejavnost. Kaj je stres? Stres je osebni odgovor oz. prilagoditev na življenske situacije in okoliščine. Stres nas sili v akcijo. Je fiziološki odgovor na specifične notranje ali zunanje stimulacije. Veliko ljudem šele zmeren stres omogoči, da aktivirajo vse svoje sposobnosti, ki jim omogočijo doseči zastavljene cilje. Včasih je lahko stres mil in neopažen ter našega splošnega počutja ne pokvari, marveč ga zaznamo kot dodatno stimulacijo. Drugič pa lahko predstavlja izjemno breme, ki z vsemi spremljajočimi simptomi zmoti zdravo duševno in telesno počutje. Stresna situacija sproži telesni odziv za "boj ali beg". Npr. zastrašujoče obnašanje psa bo v našem telesu vzbudilo dogajanja, ki nam bodo omogočila tak odgovor: pospešeno se pričnejo izločati hormoni kot adrenalin in kortizol, ki pospešita srčni utrip, povečata napetost mišic, povišata krvni tlak in tako telo pripravita na akcijo, resnično ali umišljeno. Kako se naučiti prepoznavati in upravljati stres? Zavedati se moramo, da stres lahko izzovejo različni dražljaji: bodisi drugi ljudje ali nepričakovane okoliščine, lahko pa - kar je najpomembnejše - naše lastne misli, interpretacije in dejanja. V glavnem so naše lastne misli tiste, ki sprožijo čustvene odgovore in obnašanja. Ko ugotovimo glavni vzrok stresa, je potrebno razkriti in prepoznati simptome, ki jih stres povzroča: glavoboli, nespečnost, prebavne motnje,... Psihološki znaki, ki kažejo na stres pa so povečana razdražljivost, cinizem, pesimizem in jeza. Lahko pa tudi občutek žrtve in zmanjšano samospoštovanje. Ko je stres prisoten, ni pa prepoznan, se ljudje večkrat počutijo zbegani zaradi sprememb, ki so nastopile in nemalokrat jih prežema občutek krivde, kar situacijo dodatno poslabša. Ko smo stres prepoznali, se ga poskušamo znebiti na ta način, da skušamo odstraniti oz. razrešiti vzroke, ki so ga povzročili. Poleg tega pa je potrebno znova vzpostaviti ravnovesje v umu in telesu, ki smo ga zaradi stresa izgubili. V ta namen je bistveno naučiti se učinkovitega sproščanja. Koristi, kijih bomo dosegli, če se bomo znali dobro sprostiti so med drugim tudi te, da bomo: -povečali lastno zavedanje in kontroliranje fizioloških odgovorov, kijih stres izzove, -znižali anksioznost in mišično napetost, -odstranili nespečnost, -izboljšali koncentracijo za telesne in miselne napore. Na splošno lahko različne metode sproščanja grobo delimo v dve skupini. V prvi so tiste, ki vključujejo tehnike "OD MISLI K MIŠICAM', v drugi skupini pa so metode" OD MIŠIC K MISLIM". Primer metode sproščanja "OD MISLI K MIŠICAM": V okviru teh metod obstaja veliko različnih tehnik, katerim je skupno to, da s pravilnim usmerjanjem uma na telo dosežejo sprostitev duha in telesa. Oglejmo si primer. Poiščemo si miren kotiček in izberemo položaj telesa, ki omogoča popolnoma sproščeno držo telesa (ležanje, sedenje v kočjaževi drži,...). Nato nekajkrat globoko vdihnemo in čimbolj sproščeno izdihnemo. Sedaj z mislimi potujemo po vseh delih svojega telesa, začenši pri prstih na nogah tako, da v mislih sprostimo vse mišice v tem predelu telesa. Tako postopoma sproščamo mišico za mišico v vseh delih telesa od nog do glave. Ob taki usmeritvi misli na posamezne dele telesa dosežemo dvoje- um smo preusmerili daleč proč od negativnih, stresnih miselnih tokov in dosegli psihično sprostitev, poleg tega pa smo popolnoma sprostili tudi telo, saj so mišice težke, tople, ohlapne in brez napetosti. Primer tehnike sproščanja "OD MIŠIC K MISLIM": Ena izmed najlepših in najenostavnejših primerov takih tehnik je RAZTEZANJE ali STRECHING, kije danes že vsesplošno uporabljena metoda v fitnesih, šolah in seveda pri športnem treniranju. Poleg tega, da streching omogoča sprostitev telesa in s tem posledično tudi uma, je izredno pomembna predvsem zato, ker zmanjšuje nevarnost poškodb mišic, kit,... če se tehniko redno izvaja pred, med in po telesni vadbi. Metoda je zelo primerna tudi zato, ker sejo praktično lahko izvaja kjerkoli in kadarkoli. Bistvo streching metode je v tem, da mišice počasi, a maksimalno raztegnemo in jih v raztegnjenem položaju zadržimo 5-20 sekund. Ob tem umirjeno in globoko dihamo. Na ta način "obdelamo" vse glavne mišične skupine v telesu. Vaje izvajamo umirjeno, z občutkom, lahko tudi ob pomirjujoči glasbi. S takim načinom vadbe smo delovali preko sprostitve mišic tudi na psihično sprostitev. Športna aktivnost kot učinkovit protistresni dejavnik Poleg tega, da lahko s prej omenjenimi tehnikami dosežemo sprostitev, ki je potrebna za ohranjanje oz. ponovno vzpostavljanje ravnovesja, je potrebno izpostaviti koristnost aktivnega športnega udejstvovanja kot učinkovite preventive proti stresu. Zmerno intenzivna in dovolj dolgotrajna telesna aktivnost povzroča preusmeritev miselnih procesov k procesu vadbe, saj le ta zahteva določeno koncentracijo. Na ta način vadeči doseže miselni preklop, odvrnitev od stresnih misli, izboljšanje svojega počutja in razpoloženja. Taka vadba ne vključuje nepredvidljivih situacij, sicer značilnih za tekmovalni šport in tako ne povzroča stresnih momentov. Vadeči ima pri taki rekreativni vadbi vse pogoje, da se med delom popolnoma sprosti, se posveti sebi in tistemu, kar ga zanima. Lahko pa navezuje sproščene prijateljske stike z ostalimi vadečimi, če je temu naklonjen. Tako lahko postane športna dejavnost zanimivejša, saj je obogatena še s socialnega vidika. Kakšna naj bi bila vadba, da bi imela naj večjo korist na psihofizične lastnosti? Športna aktivnost naj bi vključevala večji delež ponavljajoče se vadbe (kolesarjenje, tek, veslanje,...), zmerno intenzivne in dolgotrajne. Vadba naj ne bi bila tekmovalno naravnana, zaradi morebitnega negativnega učinka neuspeha. Spodbujajoče pa je tekmovanje s samim seboj. Aktivnost naj bi potekala po vnaprej določenem programu, tako se izločijo nepredvidene situacije, ki bi lahko delovale moteče, predvidljivost pa okrepi občutek reda in varnosti. Najpomembnejše pa je to, da mora biti vadba individualno prilagojena posamezniku, njemu primerna in zanj prijetna. Z dovolj dolgotrajno oz. intenzivno športno aktivnostjo dosežemo tudi sprostitev nakopičene negativne emotivne energije (jeza, agresivnost,...) in doživimo nekakšno katarzo ali "notranje očiščenje", kar pripelje k večji sproščenosti in umirjenosti. Poleg tega pa se ob dolgotrajnih telesnih obremenitvah v možganih sproščajo endorfmi-"hormoni sreče", ki prispevajo k izboljšanju razpoloženja in dobremu počutju. Naj nazadnje povzamemo le to, da se stresu v današnjem življenju ne moremo ogniti. Od nas samih pa je odvisno koliko nas bo prizadel in kako se ga bomo kar najhitreje znebili. Zato je pomembno, da skrbimo za ohranjanje uravnovešenega, zdravega duha in telesa in eden najprimernejših načinov za doseganje le-tega je primerna in stalna športna aktivnost. Športno društvo Vitalis SVET RflOINflLmŠTVfl Računalniki XC Pri Acerju menijo, da kljub hitremu razvoju osebnih računalnikov tipa PC ti še zdaleč ne zadovoljujejo vseh pričakovanj in potreb različnih kategorij uporabnikov. Zato so javnosti predstavili svojo vizijo in specifikacijo za povsem nov rod računalnikov, ki so jih poimenovali XC ali X-Computer. Za razliko od računalnikov PC, ki so univerzalno in prilagodljivo orodje za najrazličnejše potrebe, naj bi računalniki XC opravljali samo določene naloge. S tem naj bi poenostavili elektroniko, znižali cene, predvsem pa olajšali uporabo računalnikov, ki so še danes za večino ljudi prezapleteni. Acer je prepričan, da bodo XC-ji do leta 2002 po številu prodanih izdelkov presegli današnje PC-je za domačo rabo, do leta 2005 število vseh novih računalnikov PC, leta 2010 pa naj bi bilo razmetje XC proti PC že kar 10:1. XC naj bi imeli pomembno vlogo tudi pri izobraževanju, elektronski zabavi in elektronskemu trgovanju. Acer je javno predstavil specifikacijo za pet različnih tipov naprav XC. Najmanjši je Acer Mobile XI00, prenosni računalnik z operacijskim sistemom v ROM-u, trenutnim vklopom in izklopom ter vgrajeno komunikacijsko podporo. Acer Compact X200 je osnova za elektronske naprave, temelječe na računalniku. Uporabljali naj bi jih s televizorji, omogočali pa bodo dostop do podatkov na ploščah CD-ROM in DVD-ROM. Najšibkejši sistemi v tem razredu naj bi se zadovoljili že s procesorjem 386SX. Za zahtevnejšo domačo rabo bo skrbel Acer Set-top X300, internetni sprejemnik s posebnim poudarkom na zaščiti dostopa in prenosa podatkov (za elektronsko trgovanje) ter podporo za video konference. Tudi X300 naj bi uporabljali kar z domačim televizorjem. Acer Desktop X500 naj bi bil zasnovan na integrirani različici procesorjev X86, predstavljal pa naj bi preprosto platformo za domačo rabo in majhna podjetja. Najzmogljivejši računalnik XC naj bi bil Acer Desktop X700, ki bo zasnovan na procesorjih x86 s podnožjem 7 in hitrostmi do 400 MHz. Ta naj bi bil tudi najbolje opremljen, imel naj bi podporo za 3D grafiko, DVD enote in vgrajene omrežne vmesnike. Ugotovimo lahko, da so vsi računalniki XC postavljeni za stopnjo pod sedanje računalnike PC, o čemer pričajo tudi cene, ki se bodo gibale od 200 do 1000 dolarjev. Acer je že začel s poskusnimi projekti, predvsem z računalniki X200 (Kids Computer) in X300 (Video Server), začetek prodaje pa še ni povsem določen. Adria Computers, Izola Trgovina z računalniki, Veliki trg 11, 066/ 600 660 ICQ N.:7980900 ADRIA /COMPUTER S% KRIMINALIJE Ljudje pa smo res ene tečnobe. Pred leti so od sredine novembra do konca januarja po ulicah in trgih letele petarde kot da bi bili v Beirutu, pa smo vseeno preživeli. Zdaj pa poči osamljena petardica in se že odpirajo okna, za mladim pospeševalcem zvoka pa se usuje ploha težkih, grozečih besed, pri dečkih pa zvoni telefon, kot da bi komu medcelinska raketa priletela v spalnico. Skratka, z živci smo tako na koncu, da bomo zdaj zdaj sebe prepričevali, da ne smemo več odpreti ust. Do takrat pa je še ostalo nekaj gradiva za to rubriko. DOBRO POVPREČJE V tem tednu se je na izolski policijski postaji zglasilo 15 otrok, ki so skupno predah 650 petard, kar pomeni, daje vsak od njih prdal dečkom v povprečju 46,333 petarde. Seveda so vsi počakali, da so policaji petarde zmetali v vedro z vodo, potem pa so si postregli z nagradami. V glavnem so izbrali videoigrice, tako da odslej ne bodo šli več na živce sosedom ampak svojim staršem. GASILCI NA DALJAVO V stanovanjski hiši v Gregorčičevi ulici je zagorelo v električni omarici. Najprej so zagorele žice, potem pa še električna omarica, ki je bila starejšega tipa. Požar je v glavnem pogasil prisebni občan, dokončno pa so ga neutralizirali poklicni gasilci, ki so sicer hitro prišli iz Kopra do Velikega trga, do Gregorčičeve ulice pa jim ni zneslo in so morah tja kar peš. POVRATEK K NARAVI Takšne misli so verjetno rojile po glavi neznancu, ki je s pobočja nad Cesto v Jagodje na mimovozeče avtomobile metal grude zemlje. Še sreča, da ni prišlo do kakšne hujše nesreče, sicer bi si dobro zapomnil to naravovarstveno ah pa zgolj pobalinsko akcijo proti pločevinastim strojem. FOTOKOPIRC ŠE DELA Čeprav je bilo na ta račun že toliko opozoril se prevare s fotokopiranimi desettisočaki nadaljujejo. Tudi ta teden je neznani mojster barvnih fotokopij uspel vnovčiti enega od svojih izdelkov, eden od izolskih trgovcev pa je spet zmanjšal svoj dnevni zaslužek za enako količino denarja. MIROVNA POGODBA Skupina mladoletnikov iz Izole je v navalu mladostnega navdušenja nad tako lepim življenjem poškodovala baldehin pred počitniško prikolico v avtokampu Jadranka. Dečki so za dogodek sicer izvedeli, vendar so spor z veliko razumevanja lastnika in dobro voljo staršev rešili brez uradnih postopkov. O. O Co CL O H skrpmU mu prostem, p:a \VBVdar tv (toplih pmft:or!i!b nm'Š:e miumiejje? )P(oMMe Hm mzmvmlji.e (d/oM/eirJjlihJjre Ise fkuj, melbpp (<#'ppM$0re mu (teh: MB 333 .ErRT^Kf17.12.'98; del.oblačno