ŠOLSKI PRIJATEL.
Izhaja vsak torek na pol poli in velja na leto 2 fl. 12 kr. po pošti, t fl. 3(> kr. brez pošte.
čislo 7.	v torek 14. februarja 1854. III. tečaj.
Tonček v šoli.
/ hite tj. Alj še veste, kaj smo unokrat brali? Kdo daje, da sonce sije, — da deži, da travica raste itd. Oh! kako mogočen je dobri Bog, vse je on stvaril, vse je njegovo. Oh! kako moder je dobri Bog, vse je tako dobro in lepo stvaril in vravnal, da bolje in lepše biti ne more.
Na tega ljubega Očeta v nebesih nikoli ne pozabite, serčno ga ljubite, vselej ga bogajte! — Uni dan ste rekli, da so vam g. katehet pravili, daje Bog vse stvaril in kako. Vzemite dones abecednik, bomo dalje brali, bote slišali tudi nekaj od stvarjenja. Le lepo u bukvice gledajte in dobro poslušajte, kako jaz berem, da bote tudi tako poskusili.
Učitel bere počasno in glasno: „U začetku je Bog stvaril nebo in zemljo." Poskusi ti Tonček tako brati, še ti Nanca — še ti . . . Sedaj mi pa povedaj Tonček, od koga si bral?
Tone. Sem bral od Boga.
Ubit. Res od Boga si bral; kaj pa si bral od Boga?
Tone. Od Boga sem bral, da je v začetku stvaril nebo in zemljo.
Učit. Kaj pa so djali g. katehet, da se pravi stvariti?
Tonč. Stvariti se pravi iz nič kej storiti.
Učit. Glejte! Bog ni imel ničesa, le rekel je: Bodi! in je bilo; to se pravi stvariti. — Kaj si bral, daje Bog stvaril?
Tone. Bog je stvaril nebo in zemljo.
Učit. To že veste, kaj in kje je nebo; to tudi, kaj je zemlja. Povej mi to. Dobro ! Še nekaj si bral: kdaj je Bog stvaril nebo in zemljo. Alj mi veš povedati ?
Tone. Bog je v začetku stvaril ... To hoče reči: narprej je Bog stvaril . . popred ničesa ni bilo, le sam Bog je bil.
Ubit. Poslušajte, bodemo dalje brali: ,,Zemlja je bila pusta in temna, globoke vode so jo pokrivale." Le beri ti, še ti . . . od česa si pa bral Tonček ?
Tone. Od zemlje.
Ubit. No! kaj pa?
Tone. Da je bila zemlja pusta in temna.
Ubit. Alj je sedaj zemlja tudi pusta? Alj nič ne raste na zemlji, alj je žalostno na zemlji? Alj je zemlja tudi temna, alj nič ne vidimo, kdaj pa pravimo, daje temno? Kaka je bila toraj zemlja, ko jo je Bog stvaril? .. Kaj pa si še bral?
Tonb. Globoke vode so jo pokrivale, to hoče reči: veliko veliko vode je bilo na zemlji, ni bilo nič suhega viditi.
Ubit. Berimo spet dalje, kako jc Bog vse tako lepo stvaril: „V šestih dneh itd. .
Tako postopa od stavka do stavka, da pride do kraja. Potem vkaže še vse lepo in počasno prebrati.
Ubit. Kej lepe reči smo od ljubega Boga v nebesih brali-tih ne smete nikolj pozabiti. Zato morate to, kar smo dones brali, doma večkrat prebirati, tako dolgo, da bote vse lepo brez bukvic iz glave znali. Prihodnič bom to baral; bom vidil, kdo bo tako priden in mi vse to iz glave povedati znal. To bi bilo lepo, ako bi vsi to lepo znali! —
Ubit. Sedaj bodemo pa tudi nekaj rajtali. Glejte tukaj je spet lestvica, ki ima 10 šprekel. Naredim spodej še 2 čerti, koliko jih je sedaj: dve na deset, koliko je to?
Tonb. Že vem : dve na deset je dvanajst.
Ubit. Potegnem še dve čerti: dve na dvanajst . . spet dve: dve na štirnajst . . . dve na osemnajst, je dvajset.
Tako gre na viš s trojko, štirko . . desetko: deset na deset je dvajset.
Vselej je pa treba učencom koj hitro naloge dajati. Imaš Tonček 10 orehov, mamka ti dajo še dva, koliko jih imaš; le reci: dva na deset, koliko jih imaš orehov? Stric ti pridajo še dva, le poskusi: dva na dvanajst.. . S trojko: Mojcika ima 12 jajc, ima
pa svojo kuro, (a jej sncsc 3 jajca, koliko jajc imaš Mojcika: tri na dvanajst je 15, koliko jajc tedaj imaš.
Tako stopa učitelj počasi od desetkc do desetke. Ko je učence do dvajset že dobro naučil, jih jame učiti do trideset, ravno tako, kakor do dvajset. Naredi na deski edno visoko lestvico s 20 špreklami, alj pa, če ta prostora nima, dve zraven eden druge stoječe tako, da vsaka po deset šprekel ima. Začnesenoj-ko: edno na dvajset je . . . edno na edendvajset . . edno na devet in dvajset je trideset. Po tem s dvojko, trojko ... desetko. Po tem načinu uči tridesetke, štiridesetke . . . devetdcsctke do stotke.
Pri tem nauku mora pa to vsigdar pred očmi imeti: «) da otroci vsako število na deski rasti vidijo ; h) da štejejo gor in dol narprej po temelnih in potem tudi po
redovnih številnicali; cf da tudi poskušajo preskakljaje šteti, vendar to ni tukaj tako
imenitno več, kakor pri pervej desetki, in slednič d) da učenci primerne naloge dobivajo, to še le ves nauk oživi in kratkočasen naredi.
v
Narodski običaji v Zeleznikah.
V. Sveti Gregor.
Na predvečer sv. Gregorja o zdrave Marii napravijo fantje na malo diljco nekoliko smole, jo ražgejo ter jo na vodo postavijo, da goreča odplava. To je slika pregovora: „Sveti Gregor luč v vodo verže", ker od zdaj do sv. Mihela čevljarji, krojači in muškre, ki po šterah šivat hodijo, ne šivajo več pri luči, ampak le pri dnevni svitlobi od jutra do večera. Svetega Gregorja štejejo v naših krajih za pervi pomladanski dan. Ljuba pomlad! kdo se pač tebe ne veseli, saj si nam oznanovavka novega boljšega živlenja. Divji in merzli viharji zime potihnejo, zemlja odloži svoj beli plajšeč ter se obleče z novim zelenim oblačilom , okin-čanim z raznimi cvetlicami. Tički žvergolijo v zgodnih jutrih že svoje pesmice in z tem hvalijo Boga, ki jih je rešil hude merzle zime, z eno besedo: vse se veseli prijetnega pomladanskega časa.
Pri nas mladina od nekdaj sv. Gregorja dan obhaja z posebno veselico, ker se napravijo mali fantiči od 5 do 10 let kakor sol-datje. Že dolgo poprej naprosijo katerega odrašenega, da jim lističe (cegelce) naredi, in vsacemu na listič zapiše, al bo prostak, al koporal al oficir i. t. d. Tudi si vsak preskerbi svojo papirnato soldaško kapo in jermene, svojo puško, sabljo in sulico (se ve, leseno) včasih zveržejo tudi malo krajcarčkov skupaj, da si boben kupijo. Tako z vsim potrebnim preskerbljeni se snidejo ta dan vsi oboroženi skupaj, in kdor se nar bolj umeten šteje, jih napeljuje. Marširajo zdaj večkrat po tergu gor in dol, se pred hišami premožniših ustavijo in se „tnuštrajo". Ljudje male žolnirčike radi gledajo, in se jim tudi večkrat smejajo, ker je skoraj vsaki drugač napravljen. Nekteri si tudi z černilom berke narede, da so bolj junaški viditi. Posebno milo pogledujejo soldatike male dekletice, in z oči se jim'serčna žalost sveti, da tudi one niso tako srečne, se te veselice vdeležiti. Ko tako večkrat po tergu gor in dol marširajo, koračijo poslednič na hrib „snegovnik", tu skakljajo po zeleni livadi in igrajo razne igre, tudi se še muštrajo, potem se v dve versti vstopijo in se vojskujejo. IVar rajši poiščejo kak griček, polovica se jih gor vstopi in brani, polovica pa jih napada. Prav umetno se nekateri branijo, vender mu že pride nasprotnik za herbet, in ga z besedami: „moj je grad" z grička sune. — Popoldan pridejo iz „Snegovnika" nazaj, potem pa navadno napravijo: „Tičjo ohcet". Vsako otroče si sprosi od svoje matere al malo mesa, kako jajce, malo moke, špeha al masla, tudi kaki krajcar. To vse nesejo kaki dobroserčni ženski, ki jim potem iz tih reči pripravi, kolikor mogoče, narboljšihjedil. Fletno je viditi rudečolične otročiče krog mize sedeti, ki dobrim jedilom jako prigovarjajo. Med tako veselo in nedolžno družbico stopivši pač človek poterditi mora resnične besede: „0 blažene leta nedolžnih otrok Vi imate veselje brez težkih nadlog"!
Mladi Jakec.
Jakec, sin nekega najemnika, je bil u majhni bajti rojen , in je v vsem, kar je delal ali govoril, pokazal, da je odkritoserčen
in zvest, vbogljiv in priden, zdrav in vesel fantiček. Lep in lju-beznjiv ie bil, kot šmarnica na polju, in nedolžen , kot angeljček božji. Kdor ga je vidil, se ga je veselil, in kdor ga je bolj na tanjko poznal, ga je častil. Rajši se bi bil lačen spat podal, kol da bi kaj jedel, kar ni bilo njegovega, rajši se bi bil pustil do sraerti pretepati, ko da bi se bil le enkrat zlagal, in rajši tudi vsako veselje opustil, kakor da bi bil volji svoje ljube mamice nasproti ravnal. Če se je od Boga govorilo, je bil ves nekako zamaknjen, ušesa je napenjal, serčicesemu je smejalo, in uočes-cih so mu od veselja solze blesketale. Od kod pa vse to ?
Komaj je bil Jakec rojen, so mu oče odmerli. Mamica so ga odgojili, in njih podučenje je bilo to: „Tvoj oče, ljubo dete! so že davnej umerli, pa so pri ljubem Bogu u nebesih! — Bog je najn oče, preživi mene in tebe. Njegovo oko naju vidi, njegovo serce naju ljubi, njegova roka naju obvaruje, njegov duh naju uči, in njegove nebesa bova enkrat vživala. On je nas stvaril, da bi ga molili in ljubili, da bi njegovo voljo na tanjko spolnovali, in enkrat k njemu v sveti raj priromali . . . Njega bova enkrat gledala od obličja do obličja . . . Njegov sin Jezus Kristus, enkrat fantič kakor ti, je nas vse to učil, naš častiti g. fajmošter te bodo v tih rečeh bolj podučevali, kakor te jaz zamorem. —• Moli, kakor Jezus, delaj, kot on, in nikdar ne stori kaj hudega. Njegove nauke, njegovo življenje in ljubezen imej noč in dan v scrcu in pred očmi. Le nobene laži, moj sinček! le nobene golufije, le ne pregrehe! Rajši moraš umreti, kakor kaj hudega storiti ali pa govoriti". Tako so mamica Jakcu od dne do dne na serčice govorili, pa samo to je bilo žalostno, da sami niso brati znali. Jakca se je vsmilil nek sosed, in gaje brati, pisati, računiti, zemljo in svojo domovino poznavati učil. Pa kar so mu mamica povedali, mu je bilo nar ljubši, . . . znali so mu tako lepo pripovedovati, da se je v njegovo serce globoko vtisnilo. Nekega dne, ko je jablan, ki so ga še rajnki oče vsadili, ravno pervo sadje porodil, so mamica tri jabelka vtergali, ktere so bile ravno tako rudeče in lepe kakor zdravje, in tako ljubeznjive kakor Jakec. Prosili so soseda, da je na pervega zapisal: ^pohleven", na drugega: »priden", in na tretjega: „veselTe tri jabelka so potem Jakcu podarili, ko je
bil njegov god, in mu djali: To so tvoje tri bukve, postavi jih na tvojo polico, da jih bodeš zmeraj imel pred obrni, in misli noc in dan na te tri čednosti: vpohlevnost, pridnost inveseljeu. Bodi pohleven, priden in vesel"! Jakec ni vedel od veselja kaj početi, je zmeraj jabelka ogledoval, in svojo ljwbo mamico poslušal, kar so ga učili. Pa ni bilo dolgo, ko so začele jabelka gniti, in mamica mu reko: »Jakec, zdaj pa le jabelka pojej, si jih že u svoje serce vtisnile. Pa fantič jih je preveč spoštoval, ker so bile dosihmal njegovi učeniki, in jih je sosedovi nar mlajši hčerki, ktera je bila dve leti mlajši kot on, v dar podelil. Tako je bil Jakec zmeraj vesel, in s majhnim zadovoljen. Kadar je svoje opravila dokončal, so mu mamica dali kruhka, sadja ali pa krumpirčka jesti. S vsim je bil zadovoljen, in za vse ljubega Boga zahvalil. Tako je Jakec od dne do dne starejši postajal, je bil zdrav kot kri in mleko, in vesel kot ljube ptičice, tako dober kot njegova ljuba mamica.
Otroci, bodite taki, kot je bil mladi Jakec!
Jožef Eržen.
Skušnjava.
Kilian, vbog študentček potova na praznike proti domu in prenoči v nekem mlinu. Gola klop muje postel bila. O polnoči, se prebudivši, sliši na steni aržetenco tikati, ki jo luna tudi lepo obseva. Sreberna ura ga mika — misli jo pobasati in skoz okno se zmuzniti, pa vest ga opomina: Ne kradi!
Zelja, lepo uro imeti, skozi več prihaja; pa Kilian skoči mahoma iz klopi, se splazi skoz okno in odide. Le neke korake stori, ter ga drugič ura mika in vabi, vendar premaga Kilian skušnjavo. Serčno jo naprej maha, pa luna se za goro potone in Kilian u temi pot zgreši. Vleže se vtruden na neki višini in prav sladko zaspi. V jutro pa ga neko krokanje zbudi, in ko oči odpre, ga velika groza prepade. Ležal je pod vislicami, na kterih je tat in razbojnik visel, in vranovi so na njem pasli se. Mislil si je: Glej, ravno taka osoda bi mene došla, ko bi se navadil krasti.
Kilian poklekne in Bogu živo obljubi, tudi prihodnjič vsaki skušnjavi v greh junaško se vstavljati:
»Kroti, človek! poželenje,
Da ne zaideš v pogublenje."	V. Mu si.
Listonoša.
9 Iz Sekorske škofije. Ne srebra, zlata vredne so bukve, ktere si.družtvo izdaja. Veliko njihovo vrednost spoznajo celo prosti Iudje. Kakor brž sem ^Starega Urbana" enemu kmetu posodil, sem čez nekaj časa iz njegovih ust sledeče besede slišal: Častivredni! „ Tako poducljivih , ino kaj še vec, tako gladko slovenskih bukvick še sem v mojih rokah neimel— Oh ljubi mladi duhovni! si je možek zdehnul: ..Bog Vam vaš trud stovrstno naplacaj, da ste nam tako lepe bukve iz daljne Gorice na Goro spravili— Bog živi Gorico z mladim duhovnim trsjem, naj še v prihodno veliko tako koristnega sadja rodi! Lepa hvala mladim duhovnim slave matere Sinom za „Starega Urbana8 v Gorici.	J. G.
*	Iz Dolenskega. Učitelj v C. sc je od nekaj časa močno za slovenščino vnel. Uni dan, kad je pri meni bival, ga prašam, kako se kaj u šoli vede; mi odgovori, da gre vse po slovensko, ker gaje žalostna skušnja zmodrila, da JŠvabšiua uk le opovera. Slava mu!
Togasimsetud jaz sam zadostno prepričal. Učil sim namreč našo M. mladino od Vuzina preteklega leta do sada. Ko sim to težavno delo prevzel, so nekteri mislili, zadaj se bo še le Aban-dranje in Abvandlanje prav pričelo; pa so se jako prevarili. Jaz sim sicer abandral, toda le mesto poprejšne nemščine sim slovenščino vpelal in sim se u kratkoj dobi prepričal, da poduk u milem materinskem jeziku vse bolj tekne in veliko dobrega sada za prihodnost obrodi. Deca so mene razumele in nije jim bilo po dva - trikrat treba kakove reči razlagati.
Drobtinčica.
*	Celovška dehantija zastran jezika nema sreče. Ona šteje 11 slovenskih in zunaj mesta 7 nemških far. Vendar je že več kot 20 let, kar ni imela dehanta, ki bi slovensko zastopil. Dehant pa tudi ljudske šole pregleduje. Gospod toraj, ki ne zasfopi slovenske besedice, gleda na slovenske šole, posluša, kako otroci odgovarjajo, kako slovensko pišejo, kako katehet in učitel dolžnosti spolnujeta. Alj to ni čuda? Le eno leto so imele šole Celov-
ske dehantije slovenskega dehanta; alj Bog je tega pridnega in zvestega delavca prezgodaj k sebi poklical. Te dni srno dobili novega korarja in fajmoštra stolne cerkve. Škoda, da slovensko ne zna. Govori se, da bojo za fare na deželi posebnega dehanta in šolskega ogleda postavili, ki slovensko zna. Tako je tudi nekdaj bilo. Fare na deželi so imele svojega dehanta, in mesto Celovec je stalo ravno pod konzistorijem.
Društvo sv. Mohora.
% 800 iztisov „Djanja Svetnikov" smo že razposlali. Za Goriške družtvenike nam nekaj iztisov premalo hodi. Smo že poskerbeli, da jih dobimo, prosimo malo poterpeti, bodemo skoraj postregli.
* Ternovpriilir. Bistrici. Po Tvojih listih si _š. pr," nam blage darila za vstanovlenje družtvene matice izobčil. To prebravši se je v meni goreča zelja obudila, da bi pač ta za našo domovino sveta početba dostojno podpornikov našla.
Iz hvaležnosti do slavnega družtva sv. Mahora in do Tebe ljubi »šolski prijatel", po kterem je nam učiteljem in zlasti slovenskemu narodu že toliko podučnega došlo, sim se namenil pri tukajšnih iskrenih domorodcih darila v ta blagi namen nabirati. 10 fl. 12 kr sr., kar sem nabral, tukej pošlem in serčno želim, da bi ta naš; najhna daritev tudi drugod za posnemanje služila.
Za g uovo smemo upati, da bo vsacega za svojo domovino vnetega c morodca ta neobhodno potrebna naprava „družtvene matice", pokteri se le zamore družtvo vtemeljiti, iz serca veselila, in sveto ž mudila, s združeno močjo to doveršiti, kar se je za slavo in b gor našega naroda načelo.
Z ve kini veseljem tudi naznanim, da so nam družtvene knjige, ka or tudi „šolski prijatelj" zlo všeč.
Za to pa čast in hvala slavnemu odboru, in vsim podpornikom!
Bog daj srečo!
Ternov pri ilir. Bistrici 28. prosenca 1854.
Lavoslav Belar, učitel.