Poštnina plačano v gotovini
ŽIVLJENJE
I
1 Q L 9 U B L9ANA 3 2
Štev. 24«
12. junija 1932.
Knjiga 11.

ŽIVLJENJE IN SVET — ilustrovana tedenska revija
Izhaja ob nedeljah in stane celoletno (dve knjigi) Din 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna številka Din 2.—.
Naročnina za inozemstvo: ITALIJA, trimesečno 8 lir, polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. ČEŠKO SLO VASICA, mesečno 6 kron. AVSTRMA, mesečno 1 šiling. Amerika in ostalo inozemstvo letno 1% dolarja. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO.
Urednik: Ivan P o d r ž a j. — Izdaja za konsorcij: Adolf Ribnikar. Za »Narodno tiskarno« kot tlskarnarja Fran Jezeršek. Vsi v Ljubljani.
VSEBINA št. 24: Uganka afriške razpoke. — Umetni gama žarki. — Veliki možje in njihove sestre. — Gramofonske plošče iz aluminija. — Zuidersko jezero ločeno od morja. — H. M.: Jadralni let. — Današnja francoska poezija. — Japonska v sliki in besedi (nadaljevanje). — Slike iz življenja in sveta. — Iv. Podržaj: Bedakova osveta (nadaljevanje). — Kajenje je užitek. — Strah pred navidezno smrtjo. — Potovanje v Siam. — Dr. Oskar Reya: V belem peklu Piz Paliia. — Človek in dom. t— Demantna polja Južne Afrike. — Znamke pripovedujejo. — šah. — O smislu
mode. — Humor.
O smislu mode
Navidezno tako preprosto vprašanje, zakaj se človek prav za prav oblači, je v resnici zelo težko vprašanje. Kajti natančnejša preiskava je pokazala, da vpliva tu cela vrsta razlogov čisto praktične ali tudi psihološke narave, vendar v čudni medsebojni zapletenosti.
Med drugim je nastala trditev, da je človeku dal obleko čut sramežljivosti. Poznamo pa ljudstva, pri katerih se gibljejo ljudje brez najmanjšega figovega peresca, a vendar s samo ob sebi umevno naravnostjo. Moralni pomisleki zoper goloto so se zbudili bržkone šele tedaj, ko je bila nošnja obleke že daven običaj. Bolj verjetna je domneva, da je obleka rabila naj-prvo kot zaščita zoper vremenske neugodnosti, čeprav tudi ta domneva ne velja brez ugovorov. Indijanci v Ognjeni deželi nosijo le lahka oblačila, pa jih ostri viharji tamošnjih krajev po vsej priliki pravnic ne motijo. In spet poročajo potovalci, da so naleteli pod žgočim ravniškim soncem na zamorske rodove, ki so tem bolj ponosni, čim več kosov obleke imajo na sebi. Če so odločali samo klimatski oziri pri nastanku obleke, zakaj se ni človeštvu v teku stoletij posrečilo ustvariti enotnega tipa obleke, ki bi ne potreboval nadaljnjih izboljšanj? V resnici pa se oblačila neprestano spreminjajo in tu odloča najbolj tista muhasta tiranka, ki jo imenujemo moda.
Modi so dali glavno besedo čisto drugi razlogi nego potreba po zanesljivem zaščitnem pripomočku zoper vremenske ne-prilike. Kaj vodi največji del ženskega »veta k temu, da se brezpogojno vdaja diktaturi, ki odloča čisto samovoljno q
tem, da-li naj nosi krožnike, zvonce, čelade, piskre, ptičja gnezda ali cvetlične košare na glavi ali široka, ozka. kratka, dolga, gladka ali nagubana krila? Ali je samo naivno veselje do lišpanja, hrepenenje po lepoti ali želja, da se izrazi pripadnost !k določenemu razredu? Ali je nekritično posnemanje kakšne eksponirane osebnosti družabnega življenja, kakšne milijonarske 2ene ali filmske zvezde? Ali je brezmisel-no priznavanje izdelkov oblačilne industrije? S takšnimi estetskimi in sociološkimi pretehtavanji so skušali rešiti to uganko in dejansko so vplivali bržkone vsi ti momenti. Najtehtnejšega razloga pa s tem Se niso obsegli.
Da zveni v spremenljivosti mode tema »žensko telo« v neštevilnih različicah, od-visi od skrivnostnih vezi, ki jih narava plete med spoloma. Ženska hoče biti v moških očeh vedno mična, da bi si je moški poželel in jo ljubil ter bi se Izpolnil njen namen biti mati. Tudi moda je na koncu zvijača narave, ki hoče zagotoviti na vse načine obstoj in razmnoževanje vrste. Ta volja se izraža tudi v oblikah ženske obleke različnih zgodovinskih dob. Kar je gotika sramežljivo zakrivala z nagubanimi oblačili, je renesansa drzno podčrtavala m kar je neudobna španska noša ob koncu 17. stoletja asketično skrivala, je rokoko pikantno razgaljal. Med temi nasprotji niha modni okus, toda vedno usmerjen na interese moškega.
Pri tem ne smemo za molčati, da se tudi moški vdaja modnim zakonom. Toda to je
(Nadaljevanje na predzadnji a t r a n Ц,
ZIVDEN1E IN SVET
ŠTEV. 24.
LJUBLJANA, 12. JUNIJA 1932.
KNJIGA 1L

H. SMREKAR: Potepuh
Uganka afriške razpoke
,	z 'bodoče vsemirske ladje po-
1 gledana ta se videla afriška 1 celina kot enakomerna, nekoli-;	ko ukrivljena plošča, le na
vzhodu bi se opazila velika zaseka od eevera proti jugu. Ta razpoka pa ni omejena samo na Afriko, marveč se za-Cenja že v Mrtvem morju in se končuje feekje v Indskem oceanu. Vidi se, kakor <a celina ni mogla vzdržati nekega notranjega pritiska in se je razpočila. To razpoko imenujejo geologi »afriški sistem jarkov«, njega dolžina znaša ca. 6900 kan.
Zanimivo je, da so ti jarki obdani od Btrmih skalnatih sten. Največji vdor vsega sistema je Rdeče morje, drugo pa -so zdaj večinoma gorska jezera brez odtokov, katerih dno leži včasi globoko pod morsko gladino.
Znanost že dolgo razglablja, kako neki so te razpoke nastale. Znameniti avstrijski geolog Eduard Siiss je prvi sodil, da so nastale razpoke zaradi sil v smeri ravnika, ki jih zemeljska Skorja ni mogla prenesti. Njegovi pristaši pa so zagovarjali tudi teorijo, da je počila celina zaradi tega, ker se je potopil kontinent Godvana, ki je nekoč, v pradavnih časih spajal Afriko z Indijo, pa se je potem potopil v valovih današnjega Indskega oceana.
Siissov učenec, glasgowski profesor Gregory je 1893 organiziral ekspedicijo, ki naj bi proučila teorijo njegovega učitelja. Takrat je bil zelo tvegan po-
Geolog DR. BALLE Y WILLIS
dvig, ker so morah raziskovalci potovati po terenu, kjer so se venomer bih boji med posameznimi afriškimi plemenu Gregory pa je s svojo odpravo srečno prodrl in se prepričal, da s.) razpoke res nastale zaradi delovanja gorotvornih sil kakor je trdil Siiss. V tej teoriji je našel tudi tragično preminuli učenjak dr. Alfred Wegener dokaz, da je pravilen
Pogled na del aktivnega ognjenika Njamlagira. V ospredju globoko mrzlo
jezero

Po njegovem mnenju so tiste razpoke posledica začetnega stadija oddaljevanja velikega dela afriške celine proti zapadu. Vzhodno od razpok bi zaostala vrsta otokov, kakor je nekoč že zaostal otok Madagaskar.
Znanost pa se s temi dokazi ni zadovoljila. Pokazala so se namreč nekatera protislovja zlasti, da zemeljske skorje ob razpokah ne trga narazen, marveč da jo ponekod celo stiska, tako da se plasti prekladajo druga preko druge in da so morda prav zaradi tega vmes nastali jarki.
Vprašanje ali tektonske sile zemeljsko skorjo stiskajo ali pa vlečejo narazen pa je postalo s tem kardinalno vprašanje geologije. V polemiko učenjakov je zato posegel tudi Carnegiejev institut in poslal v Afriko geologa dr. Willi-sa, ki je po skrbnem proučevanju izrekel mnenje, da sistem afriških jarkov ni nastal iz enotnega vzroka, marveč da so nastale nekatere razpoke zaradi natega, druge pa zaradi pritiska.
Izmed sil, ki preoblikujejo zemeljsko obličje, pa je nenehoma na delu zemeljska privlačnost, ki pa ima uspeh le takrat, če zemeljski temelji odnehajo. Ti pa so tako trdni, da se zemeljska skorja le redkokdaj vdre. Nasprotno se celo
Ognjenik Nina Ngongo (Kongova mati) visok 3000 m, aktiven vulkan na severu jezera Kivu
njegov nauk o premikanju kontinentov.*)
*) Glej »Nastanek zemeljskih, celin«, žis» knjiga 6, str. 562.
Kotlina jezera Naivaša. Levo gmota lave, ki jo je izpodjedla voda bivšega
jezera. Y ozadju, ognjenik Longonat
vm
opaža, da se zemeljska skorja pogosteje dviga in baš afriška planota je primer take velike valovite vzpenine, ki je nastala proti delovanju zemeljske privlačnosti. Vzrok tega pojava je po najnovejših dognanjih zemeljska toplota.
Toplota se prav neenakomerno prevaja po posameznih delih zemeljske skorje. Na nekaterih mestih se tako koncentrira, da stali kamenine in povzroči izbruhe ognjenikov. Tudi v Afriki so taka mesta baš ob razpokah. Preden se pa kamenine stale, se pa močno ogreje tudi okolišna zemeljska gmota, in skoraj si ni moči zamisliti, da bi ostalo tako ugretje brez večjih posledic.
Kamenine se zaradi vročine raztegnejo kakor vsa telesa, učinek raztezanja pa je razmeroma neznaten. Toda zaradi temperature se lahko spremeni tudi kristalinična sestava zlasti nižjih zemeljskih plasti Dostikrat pa se zaradi tega spremeni tudi kemična sestava kamenin, zlasti ker učinkujejo nanje plini in tekočine, ki se tvorijo v zemeljski skorji. Pri teh spremembah pa se pojavijo molekularne sile, ki so vobče najmočnejše v prirodi. Saj je znano, da pritlikav lesen klin, če se napije vode, razžene granitno skalo, in da kakor mrenica tenka plast olja umiri razburkano morje.
Molekularne sile lahko privzdignejo tisoče metrov debele plasti kamenin nad seboj. Preobražajoči se kristali lahko prodro kilometre debelo zemeljsko skorjo in nagrmadijo kamenine v tisoče metrov visoka gorovja. Milijardne mere in teže so zanje igrača.
Po mnenju dr. Willisa so bile prav te sile, ki so dvignile afriško visoko planoto od morske gladine na višino več tisoč metrov. In molekularne sile tudi še zdaj dvigajo svet okrog velike afriške razpoke, le da učinkujejo na vulka-ničnem terenu ob Keniji in Tangenjiki drugače kakor n. pr. ob Albertovem jezeru, kjer ni ognjenikov. Tamkaj se je zemeljska skorja vzpahnila in je počila, tu pa so plasti zastajale in se potisnile druga preko druge.
Učenjaki so se torej po nepotrebnem prerekali, ker je nastal sistem afriških jarkov prav tako zaradi sil, ki trgajo, kakor tudi zaradi tistih, ki stiskajo zemeljsko skorjo. Nesoglasje je nastalo pač zato, ker pred dr. Willisom noben učenjak ni imel prilike prepotovati in proučiti vse razpoke od Mrtvega morja do Sambesija,
Kadar je suho vreme, ne nudi vzhod-aoafriska visoka planota ekspedicijam
Člana plemena Suk ob abesinski meji
nikakih večjih zaprek. Dr. Willis je prepotoval vso progo od Kaira do Kapske-ga mesta v avtomobilu. Gorâ, kakor pri nas, v tem delu Afrike ne poznajo. Samo obronki posameznih planot se dokaj strmo spuščajo v nižino in samo ti se včasi vidijo kakor gore. Gozdov, ki bi zapirali pot, ni, ker so jih že pred tisoči let uničili požari. Le neizmerne stepe in džungle dajejo nekaj življenja tema enoličnemu svetu.
Umetni gama žarki
Ustanovitelj moderne rf'mtgenske tehnike ameriški znanstvenik Coolidge, je konstruiral rôntgensko cev, ki deluje z električno napetostjo 700.000 voltov. To pomeni silen napredek, zakaj doslej so lahko delovale rôntgenske cevi največ z 200.000 volti. Sorazmerno z zvišano napetostjo je večja tudi energija žarkov nove Coolidgeove cevi, ki se že zelo približujejo gama žarkom, nastajajočim pri radioaktivnih procesih. Ker se rontgenski in gama žarki radia razlikujejo le po energijski vsebnosti, kar prihaja do izraza v valovni dolžijni, lahko smatramo tako močine rontgenske zanke za umetne gama žarke. Množina žarkov nove 700.000 voltne Coolidgeove cevi odgovarja množini, ki bi jo izžarjalo 400 do 600 gramov radija.
Veliki možje in njih*
zgodovini velikih mož poznamo mnoge primere, da jih je vezalo tesno prijateljstvo z last-
_nimi sestrami in da so sestre v
njihovem življenju igrale veliko vlogo.
Nagnjenost, ki jo je čutila Kornelija Goethe za svojega brata, je prevladovala vse njeno življenje. Videla je v njem svojo nepopolno čud, izpopolnjeno do viška, živela je popolnoma v njegovem sijaju, in sicer tako, da je bila
e sestre
vse svoje življenje hotel napisati roman, v katerem bi bila ona osrednja junakinja, toda hrup življenja mu je to preprečil, kakor mnogo drugih načrtov.
'Slične so bile vezi, ki so vezale Mendelssohna in njegovo sestro Fanny, ki je bila nekoliko let starejša od njega. Sama je bila upoštevanja vredna glasbenica. Igrala je klavir kot prava vix-tuozinja — njen brat jo je primerjal i največjimi pianisti svojega časa — in ia


MOZART s svojo sestro Nannerl i
vse življenje odtegnjena drugim moškim vplivom.* Goethe je s svoje strani čutil za svojo starejšo sestro nežnost, kakršne ni naklonili mogoče nobenemu drugemu bitju. Videl je v njej »neumlji-vo in neopredeljivo bitje«, in do nikogar ni imel toliko brezpogojne odkritosrčnosti. Bila je varuhinja njegovih otroških let in tovarišica njegovih iger; pozneje je postala zaupmica njegovih mladeniškifi ljubezni, neke vrste izpove-dovalka. Njej je razkrivaj svoje pesniške načrte in stremljenja. Ven», da je
* Glej »Goethe in ženske«, Žis, knjiga 11, str. 333.
kal Della Croce, Salzburg 1780—81)
komponirala. Več njenih del bi bilo vrednih, da bi stale v knjigi »Pesmi brez besed«.
Fanny se je poročila s slikarjem Wil-helmom Heuslom in še istega dne se je odpovedala umetniški karieri, da se je lahko posvetila svojemu domu. Ni se odpovedala glasbi, saj so na nedeljske matineje, ki jih ie prirejala doma, prihajali najodličnejši Berlmčani. Sama je igrala in vodila zbore in orkester tsr skušala seznaniti javnost z mladimi, ki jim je priznavala nadarjenost. Brat je visoko cenil njeno sodbo in ji vselej dajal svoja dela v oceno, preden jih je ob-
(javil. Njena prezgodnja smrt je bila zanj hud udarec. Leto pozneje ji je sledil v grob.
Mozart je nastopal, kakor znano, že v nežnih letih kot čudežni otrok, toda ž njim je nastopala njegova sestra Marijana (Nameri), ki je igrala ž njim štiri-ročno. Marijana je bila starejša od njega, še večja pa je bila razlika v njiju genialnosti. Nikoli ni prešla stopnje čudežnega otroka, medtem ko je on raste! od dne do dne. Vendar pa je njiju razmerje ostalo tesno do dne, ko se je Mozart poročil. Marijana ni imela rada njegove žene Konstance, in to je vrglo nekaj sence v razmerje med bratom in sestro. Toda pisma, ki jih je mladi Mozart pisal Marijani, govore o veliki nežnosti, ki jo je čutil zanjo.
Schillerjeva starejša sestra Krištefina ni imela kot osebnost nič izrazitega, razen da je nekoliko slikala. Toda do svojega brata je čutila nagnjenje, ki se je udeleževalo vseh njegovih radosti in žalosti. Zanimala se je za vsako njegovo delo irn je kazala zanje toliko simpatije in okusa, da je morala često-kraif dragoceno vplivati nanj.
Končno so bile ženske, ki jih je osamljenost gnala, da so se zatekale v sestrsko prijateljstvo. Takšna je bila med drugimi Henrijeta von Knebel, sestra enega najboljših Goethejevih prijateljev. Z vsemi silami j-e skušala osvoboditi se osamljenosti in povprečnosti, kar
Gromofonske plošče iz aluminija
Neštetokrat so že poskušali nadomestiti krhke gramofonske plošče, ki so v glavnem narejene iz šelaka, s kakim trdnejšim materialom. zlasti s kovinami. Posebno pripraven bi bi aluminij zaradi r.izke teže. Poskusi v tej smeri pa do najnovejšega časa niso rodili uspeha Vtiskavanje zvočnih riž v čisti aluminij ali v aluminijeve zlitine se ni posrečilo. Šele zdaj kaže, da se ho morda uveljavil nov postopek, po katerem se zvočne riže ne vtiskavajo neposredno v kovino, marveč v tenko plast posebnega laka. s katerim je plošča prevlečena. Dunajska akademija znanosti, ki je preizkušala nove plošče, je našla, da ustrezajo vsem zahtevam glede kakovosti reprodukcije in mehanične trdnosti. Vrhu tega pa imajo veliko prednost, da se da prevleka laka s posebnim toplotnim postopkom vsak čas pretvoriti v začetno stanje, tako da se na stare plošče zmerom lahko vreze nov program.
nam dokazujejo listi njenega dnevnika. Nje brat je živel na dvoru, v okolici, v kateri so umetnosti in leposlovja zavzemali častno mesto. In brat j.i je bil sredstvo, po katerem se je hotela oprostiti vsakdanjosti in stopiti v višji svet. Brat je imel umevanje zanjo in v svojih pismih iz Weimara se je trudil, da bi sestri posredoval svoje misli in svoje izkušnje.
Zelo zanimiva s stališča najtesnejšega razmerja med bratom in sestro je korespondenca med Friderikom Velikim in njegovo sestro, mejno grofico Viljemi no Bayreuthsko. »Nikoli ni bilo večjega prijateljstva nego med nama«, je pisala pruskemu kralju. Sainte-Beuve je posvetil občudovanja in umevanja polne vrste tej »sestri genialnega moža«. Friderik Veliki pa ji je pisal: »Če je živelo kdaj bitje, ki je bilo vredno neodvisnosti. te'dai je to moia predraga sestra«.
Ga. Elizabeta Forster-Nietzschejeva je spet najtipičnejši primer sestre, ki je vse svoje življenje žrtvovala, da se ohrani spomin genialnega brata. Danes šteje gospa že 85 let. Ko je nje brat še živel, mu je bila najbolj mehka in materinska čuvarica. To mu je ostala tudi tedaj, ko se je velikemu modroslovcu omračiJ um. Po njegovi smrti je posvetila -vse svoje sile, da je razširjala njegova dela in branila njegov spomin. Sestrska ljubezen je v njej dobila obliko kulta in apostolstva.
MORTIMER MENPES: Sonce in sence
Zuidersko jezero ločeno od morja
Zuider-sko jezero je nedvomno ena najzanimivejših prirodnih formacij na svetu. Je zaliv Se-
_ vernega morja in hkrati jezero
ali prav'za prav šele nekaj stoletij poplavljena kopnina, ki pa je v svoji pro-stranosti 25.000 kvadratnih kilometrov kakor pravo morje z velikimi pristanišči in visoko razvitim ribolovom, ki zalaga velik del Evrope s slaniki.
Vsa ta morska idila je zdaj pri kraju. Takoj po vojni 1918 se je odločil ho-landski parlament, da pusti Zuidersko jezero izsušiti, pridobljeni svet pa razdeliti na kmetije. V ta namen je bilo treba najprvo morski zaliv na najožjem mestu, to je tamkaj, kjer štrli v ustje podolgovati otok Vieringer, zagraditi od morja z velikanskim jezom. To ci-klopsko delo so pričeli 1927 in bi moralo biti končano 1934. Zaradi izboljšanih delovnih metod in strojev pa se je gradnja tako pospešila, da je bila končana Skoraj dve leti pred terminom. Te dni je Holandska slovesno proslavila uspešno končano delo. Pet let trajajoča težka bitka z mokrim elementom je dobljena. (Glej Žis, knjiga I., str. 503).
Zuiderski jez je po velikosti in jako-sti najsijajnejše delo holandskih gradbenikov, ki slove po svetu kot mojstri
v stavijanju te vrste obrambnih naprav. Njega dolžina znaša skoraj 30 km. Ob vznožju, ki leži do 9 m pod morsko gladino, je širok 200 m, proti vrhu pa se enakomerno zožuje, tàko da znaša nje-
TEMELJ ZUIDERSKEGA JEZU. Zaradi nestalnosti morskih tal so najprvo pogrezali na dno velike butare vrbičja, obtežene s skalami bazalta
ga širina na temenu, ki se dviga povprečno 7 m nad morjem, le še 90 m.
Največje preglavice je delala inže-njerjem plima in oseka, ki povzroča, da se morsko dno na mnogih mestih nene-homa preobraža. Zaradi tega je bilo najprvo treba morsko dno ustaliti, pomiriti, preden se mu je lahko zaupala ogromna teža nasipa. Utrditev dna so dosegli s fašinami, to je z butarami vrbičja, ki so jih z velikimi bazaltnimi kamni obtežene pogrezali drugo poleg druge na morsko dno. Na to podlago so
ne počasi izsuši in spremeni v rodovitne njive in pašnike. Vrše se, kakor rečeno, šele priprave, zakaj popolna izsušitev bi zahtevala pri današnjem neugodnem gospodarskem položaju tako velikanske finančne žrtve, (vsa dela so preračun jena na eno milijardo holandskih goldinarjev), da bi se ne rentirala. To velikansko delo bo moralo pač počakati boljših časov, dokončali ga bodo poznejši rodovi. Izvršeno pa bo na vsak način, za to nam jamči podjetnost in žilavost holandskega ljudstva.
• »•'»■v
JEZ JE DOGRAJEN. Po večletnem napornem delu so te dni z ilovico, glino in peskom zamašili poslednjo vrzel v 30 km dolgem nasipu, ki deli
Zuidersko jezero od Severnega morja.
začeli potem z velikanskimi bagri gro-maditi ilovico, glino in pesek, sam material, ki so ga kopali v neposredni bližini iz Zuiderskega jezera.
Pet let trdega, vztrajnega dela je bilo treba, preden se je slednjič posrečilo zamašiti poslednjo vrzel in dokončati silni branik, preko katerega po človeški sodbi Severno morje nikoli več ne bo moglo vdreti na človeško posest.
Za nasipom, v zdaj že kopninskem Zuiderskem jezeru pa teče delo nemoteno naprej. Tu se zdaj pripravlja vse potrebno, da se večji del jezerske površi-
Za enkrat se je izsušil le eden izmed štirih sektorjev, v katere bo razdeljeno pomerje Zuiderskega jezera, to je četrt milijona hektarjev velik kos, ki leži v zaščiti otoka Vieringen, in ki je bil že prej krog in krog obdan z nasipi. Ta del se zdaj že obdeluje. Prvotni načrt, da bi se vse pomerje razdelilo in oddalo v zakup privatnikom, pa se ni mogel uresničiti, ker se je izkazalo, da so bili stroški osušitve štirikrat večji, kakor pa je vreden sam svet. Zato bo zaenkrat ves svet obdelovala država v lastni režiji.

Zuiderski nasip pa ne bo služil zgolj osušenju Zuiderskega jezera, marveč ustvarja hkrati tudi prepotrebno direktno zvezo med friziško in severnoholand-sko provinco, ki sta bili, dasi tako blizu, dosegljivi doslej le po velikanskem ovinku. Po jezu bo namreč speljana dvotirna železniška proga in široka avtomobilska cesta, razen tega pa še posebna pot za kolesarje.
Ker Zuidersko jezero ne dobiva dotoka vode samo iz severnega morja, marveč tudi od mnogih rek, ki se izlivajo vanje, je bilo treba poskrbeti, da voda v njem nikoli ne bo narastla previsoko. V ta namen so zgradili v jezu na več mestih 25 izpustnih zatvornic, ki so vse tako urejene, da se o plimi, ko začne morje naraščati, avtomatično zapro, za časa oseke pa spet odpro, tako da lahko teče voda samo iz jezera v morje nikoli pa ne obratno. S tem je hkrati preskrbljeno, da bo postala vsa, v jezerski kotlini preostala voda počasi sladka Iz slanega Zuiderskega morja bo nastalo sladko
Ijselsko jezero, tako se bo namreč v bodoče imenovalo po največji vanje tekočI reki Ijsel. Ta sprememba bo imela dale-kosežne posledice. Milijardni roji slani-kov, ki so prihajali semkaj vsako leto na drstenje, bodo izostali. Ne samo zaradi tega, ker v bodoče ne bodo mogli več preko jezu, marveč ker se bodo popolnoma zamenjale tudi rudninske raztopine jezerske vode. Že zdaj se je odstotek soli zmanjšal skoraj na polovico. To pomeni, da bodo morale počasi poginiti v kotlini Zuiderskega jezera vobče vse morske ribe. Ribarstvo bo s tem hudo prizadeto, saj so zaslužili ribiči doslej skoraj milijon goldinarjev na leto. Počasi seveda bodo zaplodili v jezeru sladkovodne ribe, ali od njih vsaj današnji rod še ne bo imel dobička. Toda vse to so le prehodne težave. Ko pa bo izsuši-tev, ki ji je bil z zgradbo glavnega jezu položen temelj, v celoti izvršena, se bo nedvomno pokazal veliki blagoslov tega gigantskega dela.
H. M.
Jadralni let
e v zadnjem sestavku o letalih* je bilo rečeno, da mora vsako telo, ki se giblje v nekem sredstvu, premagovati upor, katerega smer je zmerom nasprotna smeri gibanja, kar označuje že ime. Zaradi posebne lege in oblike nosilne ploskve pa nastanejo ob njej tokovi, ki odklonijo smer zračne sile (upora) močno navzgor. Po zakonih mehanike lahko vsako silo razdelimo na več sestavnih sil ali komponent in tako se tudi pri letalu razdeli njega celotni upor prvič v neko silo, ki ga drži v zraku (vzgon) ter drugič v čelni upor, ki ga mora premagovati motorna sila.
Če se motor med letom ustavi, letalo še ne strtnoglavi na tla, ampak počasi drsi poševno navzdol. Vodnik ima med tem čas, da poišče v bližini najprimernejši teren za zasilni pristanek in da tjakaj usmeri letalo.
Od kod dobiva letalo energijo, da more leteti z ustavljenim motorjem? Samo iz težnosti. Energija, ki je bila potrebna, da se je letalo dvignilo na to višino, na kateri se zdaj nahaja, se ni izgubila, marveč je ostala vezana na letalo kot
* Glej »Tehnika letala«, tekoča knjiga str. 406. in 435.
tako zvana potencialna energija. Pri spuščanju letala pa se ta energija spet sprošča in iz nje črpa zdaj letalo silo, ki ga namestu motorja vleče naprej. V to svrho mora seveda spraviti pilot letalo v pravilno lego, da so vse sile, ki zdaj delujejo, v ravnotežju. Kadar letalo z ustavljenim motorjem leti, pravimo, da je v drsečem letu ali da planira.
Jadralni let je planiranje, ki uporablja vetrove in zračne struje. Vetrovi, ki pihajo po ravnini v vodoravni smeri, se odklanjajo navzgor, če zadenejo ob gorovje ali kako drugo oviro. Letalo, ki planira po takih vetrovih, se bo dvigalo do tiste višine, kjer je dvig vetra enak padanju letala. Čim položneje planira letalo, tem šibkejši veter mu zadošča za jadranje.
Jadralni let se navadno tako začne, da nekaj pomagačev potegne letalo z debelo gumijevo vrvjo proti vetru. Letalo dobi proti vetru kmalu zadostno relativno hitrost, ki je potrebna za dvig. Ko je v zraku, ga vodnik tako okrene, da leti najprvo vzdolž gorskega grebena, se na koncu obrne in leti isto pot v nasprotni smeri. To lahko ponavlja, dokler traja ugoden veter.
SPOMENIK OČETU JADRALNEGA LETA Otonu Lilienthalu na griču v parku Berlin - Lichterfelde, kjer je delal
Lilienthal svoje prve poskuse
Kvišku usmerjene zračne struje nastajajo še na druge načine in so zmerom, če so le dovolj močne, uporabne za jadralni let.
Še vedno se pojavljajo konstrukcije jadralnih letal, pri katerih letalec sam teče proti vetru, ali se pa na smučeh požene po zasneženem klancu navzdol, da doseže potrebno hitrost za vzgon. Pri teh konstrukcijah leže ogrodje trupa, krmilni organi in pilotovo telo prosto v zračni struji, kar zelo poveča upor. Imajo pa letala z odprtim ogrodjem to prednost, da ne potrebujejo pomagačev pri startu, in da je olajšano vstopanje in izstopanje letalca, kar je ugodno pri šolskih letalih, s katerimi se izvrši več krajših poletov zaporedoma. Dobre uspehe glede na trajanje poleta, doseženo višino ali dolžino proge pa dosežemo le s skrbnim upoštevanjem vseh erodinamičnih pogojev, t. j. z zmanjšanjem teže in upora in povečanjem vzgo-na. Vzleknjen, zaprt trup, ki ima po možnosti obliko padajoče kaplje, dolga ozka krila in manjkanje vseh drobnih, v zračni struji ležečih konstrukcijskih delov izdaja obliko kvalitetnega jadralnega letala.
Z razmerjem upora proti vzgonu nekega določenega letala se označuje njega erodinamična kvaliteta. Letalo, pri katerem je to razmerje n. pr. V12 (vzgon je 12 krat večji od upora), bo z višine 1 km planiralo 12 km daleč (ob brez-vetrnem vremenu). To razmerje je od-
visno od profila, od razmerja širine napram dolžini in od naklonskega kota. Z ugodno izbero teh količin se zdaj že lahko dosežejo razmerja do V22, med tem ko v začetku letalske tehnike zaradi slabih profilov kril niso prišli preko V s. Merilo za kvaliteto krila je tudi kot, ki ga oklepa smernica planiranja z vodo-ravnico.
Vrednosti, ki jih na ta način dobimo za samo krilo, se pri celotnem letalu seveda precej poslabšajo zaradi vpliva škodljivega upora trupa, vozila in drugih delov. Pri letalu, ki bi bilo izoblikovano zgolj kot nosilna ploskev, bi dosegli najboljšo erodinamično kvaliteto, ki je sploh mogoča.
Slika današnje francoske poezije
Kakor je Th. Gautier ob svetovni razstavi leta 1867 in C. Mendès leta 1900 na uradno vablilo podal podobo takratnega francoskega, pesništva, tako je po svojem nagibu naredil sedaj za naš čas André Fontainas (Tableau de la Poésie française d' aûjourd' hui), ki že od 1919 poroča o pesniškem pokretu v Mercure de France.
Najprej ugotavlja, da sodobniki malo čitajo verze, vendar izhaja še precej veliko število pesniških zbirk. Od prejšnjih struj sta zlasti dve, ki nočeta izumreti: posamezni pesniki .iz leta 1930 so še pod vplivom romant.ikov iz leta 1830; drugih zvoki pa nedvomno spominjajo par-nasovcev iz leta 1866. Izrabljajo pa ss poleg tega tudi doneski simbolizma iz 1890.
Večina sodobnih bardov se ni oprostila
teh mnogoterih vplVvov. Zan-einarM pa
ne smemo razkolnikov, ki so ee usmerili drugam. Ene je Fontainas spojil v poglavje: ^Pesništvo v službi naukov in občutkov (vtiskov)«. Tn je raœbral bitek 'katoliškega pesništva, filozofskega in ezo-terskega (skrivnostnega). Sem deva ana-miiimizem, nato pa malce hudomušno postavlja surrealiste in dadaïste za fan t ar z isti in humoristi, preden se loti pokreta: nazaj k klasičnim oblikam, pokreta, ki obsega znamenite pristaše in je po Mallar-méjevem vplivu prišel do besednega aske-tizma (zatajevanje vse bohotnosti) 4n do brezčutne strogosti, točnosti. Na mislih imam strujo, nazvano čista poezija, 'ki se mii zdi nekak pojmovni parnasizeim t« oskuben simbolizem.
Od 235 imen Fontainasove ribirke naj navedem trii stare, a še vedno čile borce: Sébastien Charles Leconte, Fernand Gregh, Alfred Droin.	A. D.
Po dolgih pogajanjih so Perryju dovolili izkrcanje, ko je bil zapretil, da bo nastopil s silo, če bi ga odbili. Ameriški mornarji so odkorakali po zvokih svoje godbe na mesto določeno za sestanek. Tam je bilo izročeno pismo na mikada njegovim zastopnikom, a Perry je odplul proti Kitajski in obljubil, da se vrne po odgovor.
Japonska je z veliko naglico začela graditi trdnjave, pripravila topove in strelivo, da bi odbila Perryja ob njegovi vrnitvi. Ko pa so se njegove ladje spet pojavile ob japonski obali, so japonski voditelji iz-premenili svoje načrte. Perry je bil sprejet, sklenjena je bila pogodba in spet so se obnovili odnosi z vnaniim svetom. To se je zgodilo 31. marca 1854.
Desno spodaj: Mohamedov vnebohod (po stari muslimanski sliki). 8. t. m. je poteklo 1300 let po Mohamédovi smrti. Mohamed, roj. okoli 570, je bdi najprvo trgovec v Meki, kjer je imel vizije in sanje, ki so dosegle višek v njegovem 40. letu. Začel je oznanjevati novo vero, zmes židovskih, krščanskih in arabsko poganskih naziranj. Ker pa med domačini ni našel odziva, je bežal v Medino, kjer je našel rodovitna tla za svojo vero. Osvojil si je Meko in kmalu se je razširil islam po velikem delu tedaj znanega sveta. Mohamed je umrl 1. 632
|> L-*
-1
m pliili L
i
ШШт^

Ш

Zgoraj levo: Italija slavi Garî-baldijevo ženo. Prenos prahu Anite Garibaldi, ki so ga pripeljali iz Nice v Rim, h Gari-baldijevemu spomeniku, kjer so položili urno v poseben grob ob vznožju spomenika. (Glej »Anita Garibaldi« v št. 23., str. 608). — Desno: Poletje na Temzi. Slika kaže značilne angleške rečne čolne z nedeljskimi izlefniki. — Spodaj levo: Vojvoda in vojvodinja Yorška s hčerjo, princeso Elizabeto, princesa Mary in viscounta Lascella sin Gerald na poti k vojaškim dirkam.
Kajenje je užitek
za onega, ki kadi počasi in ne preveč!
gromne so številke, ki kažejo koliko kilogramov tobaka in koliko milijonov denarja po= ženejo ljudje z dimom v zrak. Kljub vsemu prizadevanju, da bi se kajenje tobaka zaradi zdravja in go= spodarskih ozirov za posameznika čim bolj omejiio, kažejo statistike o po* rabi tobaka cclo naraščajočo tcnden» co, ki izvira v glavnem odtod, ker sc kadilcem tobaka v vedno večji meri pridružuje tudi ženski spol. Splošna gospodarska kriza je trenutno ne« koliko omejila porabo tobaka, toda znano je, da marsikateri s praznim že» lodcem rajši prižge cigareto kot poje kos kruha; brezposelnost razburja živce, tobak pa jih miri, vsaj navidez» no in prehodno ...
Zakaj pa ljudje prav za prav kadi» jo? Znanost se je bavila tudi že s tem vprašanjem. Tobak je brez dvoma zgolj sredstvo za užitek, torej snov, ki ustvarja nekakšno zadovoljstvo. Se» veda se tudi glede njega — kakor gle» de ostalih sličnih sredstev — ne da reči, ali je potreben ali ne; gotovo pa je, da je narava samo živalim onemo« gočila uživanje takšnih sredstev, ljudje pa jih poznajo in uporabljajo od pamtivekov. Zato je vsak poskus, da bi ljudje uživanje takšnih sredstev popolnoma opustili, že v naprej ob» sojen na neuspeh. Prav to so n. pr. dovolj dokazale izkušnje s prepo»
vedjo alkohola na Finskem in v Se» verni Ameriki. O tobaku sc pri tem lahko še trdi, da spada med razmero» ma najmanj škodljiva opojna sred» stva. Uživanje tobaka deluje razbur»
Ijivo na nekatere živce in žleze; razen tega učinkuje deloma tudi narkotično, ker je znano, da se nervozni in razbur» jeni ljudje pomirijo, ko potegnejo vase pfve dime.
Kakšne so torej posledice, ki jih povzroča kajenje tobaka v človeškem organizmu? Nikotin, ki se spremeni v dim, gre deloma v telo, kjer ga vsrkajo predvsem sluznice, ki pa ga kmalu zo» pet izločijo, tako da so hudi kadilci že po 10 do 20 urah popolnoma »deniko» tinizirani«. Tobačni dim vsebuje ra« zen nikotina še razne druge kemične snovi, med njimi amoniak in piridin.
Da zmerno uživanje tobaka ne po» vzroča nobene škode, kažejo preiska» ve športnikov, ki so deloma tudi ka« dilci (kakor se je mladina sploh zelo oprijela tega užitka). Na račun zlorab pri kajenju so šle do pred kratkim sploh vse pritožbe o zdravju; kdor ni imel zdrave barve, komur so prekmalu osiveli lasje in kdor je imel prizadete krvne in ostale žleze, je pripisoval svoje bolečine nikotinu.
Res je.-da jc pri nekaterih nevarnih boleznih (želodčnih čirih, težkočah pri nr^bavi, sladkorni bolezni, padavici,
jetiki, raznih katarjih itd.) neobhodno potrebno, da se bolnik vzdrži kajenja. Toda navada je železna srajca in zato se ob takšnih prilikah pokažejo pri hudih kadilcih gotovi neprijetni znaki. Za olajšanje tega stanja se priporoča« jo razna sredstva, ki so v glavnem iz= brana tako, da kadilcu pokvarijo okus za cigaro ali cigareto..
Večjega pomena so poskusi, da bi se tobačnim izdelkom odvzelo čim več škodljivega nikotina ali pa sploh izde* lovali iz tobaka brez velike množine

nikotina. Zaradi odvzema nikotina so uvedli neke vrste filtracijo dima skozi posebne »higienske ustnike«, ki vse* hujejo s kemikalijami napojeno vato. Razen tega so znane metode, po kate* rib se v vsako cigaro ali cigareto vbrizgne neznatna količina gotovega kemičnega sredstva (železnega klorida ali sličnega). Vse te metode so imele dozdaj polovičen uspeh in imajo med kadilci prav za prav malo ljubiteljev. V prizadevanju za čim večjo izločitev nikotina iz tobakovega dima bi bilo
končno omeniti še poskuse, da bi se dal vzgojiti tobak, ki bi vseboval malo nikotina; ti poskusi so dobro uspeli in če se bodo za ta sistem odločile tudi velike države, ki pridelujejo tobak, jc verjetno, da bomo v dogledni bodoč» nosti dobili novo vrsto tobaka, ki bo imela manj nikotina in bo torej manj škodljiva in razen tega tudi cencjša.
Razumljivo je, da zdravniki — po« sebno nckadilci — v interesu ljudske» ga zdravja podpirajo abstinenčno gi» banje proti tobaku, toda prav za prav ni zdravnikom naloga, da načeloma prepovedujejo uživanje sredstva samo zato, ker povzročajo škodo in zlorabe. Za vsakogar velja glede tega drugač» no pravilo in treba se je pač poznati, ali in koliko tobaka prenese telo v normalnih mejah. Tudi za uživanje nikotina velja isto kot za kavo ali ah kohol; komur škoduje, je pač edino pametno, da ga ne uživa. Zmeren ka» dilec naj pokadi — povprečno — 3 do 4 lahke cigare ali 10 cigaret. Na vpra» Sanje, ali je bolj zdrava cigara ali ci» gareta, se ne da odgovoriti točno. Pri cigari gre več nikotina (50%) v dim kot pri cigareti (25%). Dim cigare se nikoli ne potegne do pljuč (ker vsebuje mnogo amoniaka), kadilec cigaret pa dosledno inhalira ves dim; pri dobro natlačenih in tenkih cigaretnih oblikah se izgubi v dim najmanj nikotina. Kdor more naj ogorka v zadnji tretji* ni ne vleče več, ker vsebuje največ nikotina. V ostalem naj velja pravilo:
Kaditi je treba počasi in ne prevei% nikdar pa ne na prazen želodec ali pred jedjo, še manj pa med telesnim delom ali v športu.
Ce priporočimo še tedensko po en dan brez cigarete in dnevno vsaj po 12 ur Diez nikotina, smo menda zbrali rsto nasvetov tudi za one, ki so vsa» ko telesno ui duševno nerazpoloženie pr'visovali zastrupijenju z nesrečnim ri:knt,nom.
Balkan v francoskem tisku
Marcel Dunan, pisec dela Bolgarsko poletje (L'été bulgare}, je objavil osebne zapiske in spomine o srbskem umiku 1. 1915 pod naslovom Srbska jesen (L' autumne serbe). Henri Prost, ki že deset let živi na Bolgarskem kot podravnatelj Balkanske banke in ravnatelj Bolgarske hipotekarne banke. Kritika prikazuje obe deli kot pomembni: prva za zgodovinarja, ki bo želel napisati balkansko dramo za svetovne
vojne, drugo pa kot gospodarski priročnik ob času »donavske zveze«, o kateri se danes toliko govori.
Strah pred navidezno
t r a mrtvega smatramo človeka, Ж ki se več ne giblje, ki ne diha
Ж več, pri katerem ne čutimo več » A srčnega utripa. Toda človek je lahko duševno mrtev, a razne stanice in tkanine njegovega telesa še živijo in le počasi druga za drugo umirajo. V telesu, ki ga izročimo materi zemlji, živi še precej celic, in dr. Ivanov je dokazal, da ostane moško truplo še več dni po smrti paternitatis capax. Kakor je življenje polagoma nastalo, tako tudi polagoma ugaša.
Nevarnost prezgodnjega pokopa povzroča marsikateremu veliko skrb, kar je razumljivo. V Franciji so nedavno v tej zadevi stavili v parlamentu vladi interpelacijo. Vlada se je obrnila na pri-rodoslovni in na medicinski oddelek akademije. Pravkar so objavili oba, za vsakega zelo zanimiva odgovora, ki ju navajamo v glavnih potezah.
Slavni fiziolog Lapicque, član akademije znanosti, je izjavil, da je pravilno, če smatramo prezgodnji pokop za silno redek primer. Tudi učenjak Balthazard, član akademije medicine, je izjavil isto. Kadar se govori o kom, da je bil živ pokopan, in potem novinarji naglo pohitijo v dotični kraj ter preiščejo zadevo, morajo vedno ugotoviti, da so bile le prazne govorice. V onih osem in štiridesetih urah, ko mora truplo ležati na mrtvaškem odru, se nikjer še nikoli ni pripetilo, vsaj v civiliziranih državah ne, kjer je zdravnik izjavil, da je dotični umrl, da bi se bil prebudil v novo življenje. Pač se dogodijo primeri v času velikih epidemij, revolucij ali vojsk, da v splošni zmedi kakšnega navidezno mrtvega pomešajo med mrliče, toda to se nikoli ne bi zgodilo, ako bi ga bil natančno pregledal zdravnik, in če bi potem ležal zakonito predpisani čas na mrtvaškem odru.
Večkrat se zgodi, da iz katerega koli vzroka, pred vsem iz sodnijskih razlogov, odprejo grob in vidijo, da je mrtvec v rakvi spremenil svojo lego. Iz te spremembe mrtvečevega položaja sklepajo nekateri, da se je odigrala po pokopu strašna drama v krsti. »Toda vsa trupla se premikajo,« pravi Lapicque, »in sicer precej dolgo časa. Oni med nami, ki so bili za vojne v strelskih rovih, so dostikrat videli mrtve in sicer v istini popolnoma mrtve prijatelje ali sovražnike, ki so ležali med obema bojnima
smrtjo
črtama in jih nihče ni mogel pokopati, a so začeli počasi dvigati roke, kakor bi jih hoteli prekrižati, ali pa, če so ležali na trebuhu, z istimi kretnjami skušali dvigniti svoje truplo. Da, celo mrtveci, ki so bili v naglici površno pokopani in jih je pokrivala le tanka plast zemlje, včasi osem in še več dni, so pomolili nenadoma roko v zrak. Gre tu za otrpe-lost mrtvih udov, za napetost v nasprotujočih si mišicah, potem pa tudi za pritisk plinov, ki nastajajo pod kožo zaradi trohnenja. Dva sigurna znaka smrti, M povzročata gibanje, znak življenja!«
Prezgodnji pokop je torej silno redek v normalnih časih. Seveda, mogoč je pa vendarle. Kaj storiti, da se z vso gotovostjo ognemo tej nevarnosti?
Najenostavnejše sredstvo bi bila prepoved pokopa pred četrtim dnem. Ako imamo mrliča toliko časa na toplem, to se pravi v navadni sobni toplini in ne morda na ledu, potem bo začel vidno trohneti, akc je mrtev in ne bo nikakega dvoma, da je res umrl. Ako pa je bila smrt le navidezna, potem trohnenje ne bo nastopilo in to je že znak, da ga bo mogoče spet obuditi k življenju. Toda koliko je stanovanj pri današnji stanovanjski krizi, v katerih je toliko prostora, da bi mogel v njih mrtvec ostati toliko časa?
Treba je najti nekaj drugega. Obe komisiji francoske akademije zahtevate, da mora zdravnik pregledati vsakega mrtveca brez izjeme, preden se izda dovoljenje za pokop. V večjih krajih se to itak godi, toda na deželi pokopujejo mrtvece, ne da bi jih poprej pregledala kompetentna oseba. Saj se je zgodilo, da je župan izdal pismeno dovoljenje za pokop celo pred smrtjo dotičnega. Zato zahtevate obe akademiji zdravniški pregled vsakega mrtveca brez izjeme.
Moramo reči, da je skoraj v vseh primerih zdravnik zmožen, da izreče pravilno sodbo, ali je dotični res mrtev ali ne. Obstojajo sigurni znaki smrti, treba je samo počakati štiri in dvajset ur, da se pokažejo. Zdravnik to lahko določi, navaden človek pa ne. Znano je, da je 1. 1874 marquis d'Ourche zapustil v svoji poslednji volji vsoto 20.000 frankov »za izumitelja smrtnega znaka, ki bi ga mogel uporabiti tudi reven, nešolan va-ščan.« Do danes te nagrade niso mogli dodeliti nikomur in je tudi v bodočnosti ne bodo mogli, kajti noben znak smrti
ne obstoja, M bi ga mogel vsakdo spoznati.
Imamo več načinov, da spoznamo, ali je nastopila smrt, predvsem oftalmo-skopsko preiskavo očesa. Profesor Bal-thazard pravi, da je to zelo siguren način, toda vsak zdravnik ga ne more izvršiti. Drug način je zelo močno ščipanje prsne bradavice s posebnimi kleščami. Seveda se včasi rodbina iz spoštovanja do mrliča temu protivi, enako kot tako zvanemu Middeldorffovemu načinu, ki obstoji v tem, da se prebode srce z iglo. S tem se človek nikakor ne umori, kot misli večina ljudi, temveč se samo preizkusi srce: ako je mrtvo, se igla ne gane, ako pa le še samo nekoliko deluje, potem se igla giblje, in nič še ni izgubljeno, srce še deluje, krvni obtok se še vrši, čeprav v skoraj nevidni meri, in zdravniku je tako dana možnost, da dotičnega obudi.
Brissemoretov poskus je temu podoben: iz jeter mrtveca vzame zdravnik z operacijo košček ter ga preišče glede reakcije. Pri živem bitju je alkalična, pri mrtvem kisla, kajti celice jeter po smrti zelo naglo poginejo.
Potovanje v Siam
edavno so v Parizu pomatleniHi zanimivo m zabavno delce aJbbé-ja pi. Ohosyja, toi poroča o svojem potovanju v Siam 1. Ш5 ln __- 1&86. Pisec, član Francoske akademije, je 'bril jako duhovit, a čudaški mož. Njegov oče je bil kancelar vojvode Orleanskega, brata kralju Ljudevitu ХЈШ. Sin njegov, izobražen m prevejan,. je imel to nevšečno navado, da se je oblačil v žensko ter se nazival zdaj >oamites®e de Barres«, zdaj >Ми1е de Sancy«. Vendar ne aaislite, da je bil spolno opačen. Imel je ljubice, med temi tudi gospo Bossuetovo, svakinjo znamenitega škofa in prepovedmi k a iz Me-auxa. Toda naš abbé _ v metatezi bii mu lahko rekli: babé _ pri vrstnikih ni izgubil spoštovanja »bog svoje muhavosti. Med njegovo družbo so ugledni prvaki: gospe pl. Scudéryjeva in La Fayetteova, pisatelj La Rochefoucauld. Gospe pl. Ma/intenonskl in kralju Lu'doviiku XIV. pa je posvečal svoje knjige.
Po hudi bolezni se je naš babež topre-obrnil ter napisal štiri dialoge o nesmrtnosti duše, o božjem bivanju, o Previdnosti in veri. To ee je godilo 1. 1676. Neki prijatelj — Bergaret po imenu — ga je obiskal v njegovi samoti ter mu povedal, da se kani odprava na Siamsko. Choisyja je takoj zamikalo z njo, celo za načelnika se je ponujal. Ker pa je bilo to mesto že
Vsekako je bolj važno pregledati srce, kakor celice raznih tkanin. Kajti če se srce ustavi samo za nekaj minut, umre živčevje in temu sledi smrt ostalega. Avskultacija srca ne zadostuje, kadar je zelo slabo, treba se je poslužiti Middel-dorffovega znaka.
Rebouillatov poskus: ako vbrizgamo eter pod kožo živega človeka, se ta porazdeli po tkanini, pri mrtvem pa brizgne nazaj, ko potegnemo iglo izpod kože. Najboljši znak smrti je za profesorja Balthazarda presekanje velike dovodne žile. Ako krvavi, potem dotični živi, ako pa ne, potem je mrtev. Seveda mora biti zdravnik v stanu, da v prvem primeru takoj strokovnjaško zašije žilo ter ustavi kri. Icardov poskus obstoji v vbrizganju fluorescina. Prof. Balthazard pravi, da je to izboren poskus, samo ga je treba napraviti pri dnevni luči, kajti pri umetni luči se rumena barva ne da videti pri navideznem mrtvecu.
Skratka: ali presek arterije, prebode-nje srca, vbrizganje fluorescina, ali pa pustiti mrtveca štiri dni na mrtvaškem odru. Do teh zaključkov je prišla francoska akademija.
Siamski kralj in kraljica na poti v grad (po starem tisku)
Chaumontu zagotovljeno, se je zadovoljil s tem, da mu bo pomočnik. Apostolska gorečnost pravi d' Olivet — je bila tu šibka. Choisy se je želel umakniti upnikom ter upal na potovanju prihraniti kaj denarja. Obetal si je, da prinese z.a kraljev kabinet cel muzej, zato pa je prosil, da b.i mu pridelili za spremstvo po,enega slikarja, 2vez',lozna.nca, kemika in ranoeelnika. Odprava pa je bila skromnejša. Nekaj misijonarjev pa se ji je vendar pridružilo: • sončni kralj« si je želel stikov s siamakim -kraljem in se je po vrhu še nadejal, da bo Phra Narai stopil v krščanstvo. Francosko poslanstvo ji' vzelo s seboj dragocenih daril: zrcal, srebrnih svečnikov in lestencev, kristalnih lustrov, kosov zlatega broka-ta. sto vatlov škrlatnega in modrega suk-na, dve stenski uri, tri večje ure, S parov
pištol, 12 pušik, pohištva, preprog, mečev, sliko kralja na konju, dve manjši njegovi sličici na sklenini obdani z d-emantl, polno mošnjo svetinj in zlatnikov s kraljevo podobo.
Potovanje se je vleklo 6 mesecev in 20 dni. Sprejem v Bangkoku je bil silno svečan in Phra Narai je pripravil poslancem sončnega kralja tak sprejem, kakršnega niso bili .deležni niti zastopniki Velikega mogula, ne Kitajske, ne Perzije. Nasproti s protokolom so francoskemu poslaniku iz-,pregledali to, da toi se bil vrgel pred kraljem na tla.
Po tem potovanju, ki je imelo .političen pomeri, je prišlo siamsko poslanstvo v FraiHijo, baš ono, ki ga omenja La Bruyère v svoji knjigi Caractères;.
Dr. Oskar Reya
Y belem peklu Piz Paltia
■	i ako se glasi planinski film zinane-
I лј ga režiserja planinskih filmov I Trenkcrja. Ta film je snemal na I j snežiščih in tednikih pod švicar--Д- j S:k in vrhom' Piz Paliia. V tem belem peklu sem s svojimi smučkami preživel letošnje velikonočne počitnice. Poročal sem že v »Jutru« od 25. I. 1931 o »ličnih doživljajih za lanskih božičnih počitnic. Tudi letos sem se pridružil istim nemškim tovarišem ekskurzije »Brecht-Bergen« iz
Baden-Badna. Preko Innsbrucka in Chura dospeš mimo St. Moritza v Pontresino, od koder vodi električna železnica preko prelaza Bernine v italijansko dolino Valtellino. Druga postaja od Pontresine na tej železnici je Morteratsch. Istoimenski hotel služi tudi kot železniška postaja in je edino poslopje v tem gorskem svetu. V tem hotelu na višini 1900 m smo stanovali vseh štirinajst dni. Odtod smo tudi delali eno ali večdnevne ture. Bilo nas ie okrog 150
PIZ PALu (Spredaj koča na Diavolezzi)
smučarjev in smučark in smo bili porazdeljeni v skupine po dvajset ljudi. Živeli smo zelo preprosto in v lastni režiji Saj sem plačal za stanovanje in hrano za vseh štirinajst dni samo 8110 dinarjev. Če pa izpolniš gotove pogoje, plačaš saimo 650 dinarjev. Vožinja seveda ni všteta.
Prispeli smo semkaj na Cvetno nedeljo zvečer. Takoj drugega dne je naša skupina napravila simušlko turo do koče na Dia-volezzi (2;J50 m), odkoder simo se povzpeli na 3211 m visoki Muint Pers. Tura je bila lahka in je služila le kot predhodna tura za nadaljnje težje. Vendar je bila v smuškem oziru nad vse krasna. Tudi torek smo posvetili slični turi. Hoteli smo se povzpeti na Piiz Lagalb, pa smo se morali tik pod vrhom zaradi megle vrniti.
Ker je bilo v naši skupini nekaj novincev v smučanju na vrvi preko Iedmiških razpok, med njimi seveda tudi jaz, simo naslednja dva dni, posvetili vežfoanju v tej panogi visoke zimske turistike. Ne daleč od hotela že stopiš na lednik Morteratsoh. Tatkoj ob ustju lednika je krasna ledna jama, v kateri se lahiko sprehajaš daleč pod ledmi-kom navzgor. Notranje stene so vse prevlečene s srebrnim ivjem, v kristalnih ste. nah pa vidiš zajete okroglo brušene kamne.
Na tem ledniku smo imeli svoje vaje. Ker so bile vse razpoke lednika zasnežene, se je »tvorila obilica snežnih mostov in naša naloga je bila, da se pri prečkanju lednika teh lažimostov kar najbolj izogibamo. Navezali smo se po trije na vrv in seveda z neobhodno potrebnim cepinom skušali počasi in nad vse previdno preko lednika. Naloga prvega je, da prodira vedno preko sigurnih mest S cepinom preisku-
SMUČIŠCE NA DIAVOLEZZI
je teren. Če mu cepin doseže trdno ledno podlago, sme na tisto mesto stopiti. Kakor hitro pa 'se mu cepim zasadi do ročaja in če pri tem ne suine ma led, tedaj je to znaik, da je tu apasno mesto, ki se ga mora na vsak način izogniti. Zato gaz ma lediniku ni ravna črta ampak vijuga, ki zavije zdaj levo zdaj desno, potem navzgor in zopet navzdol im tudi cesto v loku nazaj in sip?t naprej. Drugi tovariš prvega pri njegovem delu varuje in drži vedno napeto vrv preko svojega hrbta, da bi ga takoj zadržal, če bi izginil v razpoki. Tretji tovariš pa varuje drugega im s tem seveda tudi prvega. Dobro je, da so na vrvi vedno trije, kajti če eden zdrkne v globino, recimo kakih 10 m ali še globlje, je enemu samemu zelo težlko izvleči tovariša iz lednega brez-dna. Vidiimo, da je hoja po zasneženem ledniku zelo zamudna. Zato na takih mestih, kjer ledrnik ni prestrm in kjer razpoke niso pregloboke im ne preširoke iin kjer lahko presodiš, da so snežni mostovi dovolj trdni, smučajo navezami na vrvi. Pri tem mora smučar zelo dobro obvladati plug iin plužne obrate. V zelo «počasnem tempu se trojica pomika naprej. Prvi smuča kakor navadno s palicami v rokah, po možnosti tudi s cepinom iin preiskuje teren. Drugima dvema' pa palici prosto visita ob rokah in držita napeto vrv z obema rokama, da bi v primeru padca v razpoko tovariša zadržala na vrvi.
Tako smo se vežbali dva dni in л» četrtek popoldne smo se napotili na prvo težjo turo. Hoteli smo se povzpeti na Piz Pulii, drugi najvišji vrh v kraljestvu Bernine, visok 3912 m. Proti večeru smo dospeli spet do koče aa Diavole^zi (2950 m), kjer smo

prenočili. Koča je trdno zidana in oskrbovana. Novost zame je bila, da ima dve kuhinji Eno ima na razpolago oskrbnica, kjer kuiha za bogatejše in komodnejše turiste. Druga pa je v prostoru za skupno ležišče in se je poslužujejo res pravi alpinisti. Plačajo le prenočili« o dva franka in pol (20 Din) in pristojbino za drva en frank. Ker je tudi nekaj posode na razpolago, si lahko sami kaj skuhajo. Nas je bilo petnajst iin smo si celo drva sami prinesli iz doline.
Drugega dne zjutraj smo se napotili na težko želj eno turo. Spustili smo se s sedla na lednik Pers k. po njem polagoma navzgor. Ker je slučajno pred nami že šla ena skupina, smo imeli gaz že napravljeno in smo se zato lahko brezskrbni pomikali naprej. Čim bolj se vzpenjaš, tem večje in Širše razpoke ti zijajo nasproti. Dospeli smo do mesta (X). kjer smo morali smučke odložiti, si navezati dereze, sebe» pa na vrv. Bilo nas je pet partij po trije na eni vrvi. Mene je doletela »čast«, da sem nosil še eno rezervno vrv. Počasi in previdno smo prodirali naprej in srečno dospeli ob eni popoldne na vrh. Imeli smo tudi srečo v vremenu. Veliki petek je bil topel in sončen dam. Toda tudi lepo vreme ti ne prizanese v trpljenju. Sonce me je v obraz tako ožgalo, da sem imel ustnice vse opekle. Sicer sem se mazal z mažo ultrazeozo-nom, toda ni nič pomagalo. V takih primerih je najbolje zaščititi obraz z belo masko. Zadovoljni smo se vrnili do naših smučk, s katerih smo sneli kože in potem odbrzeli v nepreglednih smukih preko led-nika v dolino. Ker so se bližali prazniki, je posetilo Diavolezzo mnogo smučarjev in je bila smuška pot preko lednika že napravljena. Brezskrbno smo drveli po raztopljenem firnu. Zvečer smo bili doma.
Drugega dne v soboto so z drugimi določili, da pomagam v kuhinji. Rezal sem tokrat »špeh« in cvrl mast in tudi pomival lonce. Ta služba mi je prišla kot nalašč, da sem se vsaj deloma odpočil od prejšnjih naporov.
Na Veliko noč se je vodstvo naših tur menilo, da naskoči najvišji vrh Bernine (4050 m"). Priporočljivo je. da na težavno, pred vsem zimsko turo ne gre nikdar mnogo ljudi skupaj, največ šest po trije na eni vrvi. V primeru kakega težjega prehoda mora prva partija biti zelo oprezna in prodirati zelo počasi naprej. Zato morajo ostale partije čakati, kar je v hudem mrazu zelo neprijetno. Zaradi tega čakanja ujame turiste večkrat noč in prodiranje v temni noči preko lednika dovede večkrat do nesreč. Nekaj sličnega se je tudi nam zgodilo na eni izmed poznejših tur. Vodstvo je določilo, da gre samo šest ljudi in to najboljši. Zato sem izpadel iz kombinacije, češ da nisem dovolj siguren v smučanju na vrvi. Vendar ie bila to le pretveza. Saj sem pri poznejših turah mnogo smučal na Trvi. Uvidel sem, da ima vodstvo prav in
nisem se hotel vsiljevati, dasiravno mi je bilo težiko, da ne bom užival »sladkih naporov«.
Na velikonočni ponedeljek se je torej šestorica napotila na najlepšo turo, toda »k sreči« ee je nebo v teku dneva pooblačilo in pričelo je snežiti. Morali so se vrniti sredi pota. Občutil sem neko zadovoljstvo nad pokvarjeno turo, kajti težko bi prenašal zmagoslavni povratek »Berpin-cev«.
Istega dne je vsa ostala družba napravila izlet iz zimskega območja Merteratscha v pomladno sončno dolino Valtellino v obmejno Italijo. Preko 2330 m visokega prelaza Bernine smo se spustili z električno železnico v Tirano, ki je komaj 450 m nad morjem. Natrgali smo si mačic in žafranov ter se vrnili zvečer v naš zimski svet. Tudi v torek ni bila na programu nobena večja tura, ker je snežilo. Zato sem mahnil sam s smučkami v tri ure oddaljeni St. Morite. Mislil sem, da bom našel v svetovno znanem zimovališču in letovišču vse polno gostov, toda wsi večji hoteli so kneli zapahnjena okna. Kriza, kriza.
Za nadaljnje dneve so določili spet težje ture v sosedni dolinici »Rosegtal«. Preko nekiih vratc pod Piz Morteratschen naj bi se povzpeli na Piz Tschierva in v istoimenski koči prenočili, nato pa na Piz Corvatsch, visok 3458 m. Tudi za to turo so določili samo šest ljudi. Imel sem pa srečo, da sem prišel zraven. Odšli smo v sredo zjutraj po ledniku Morteratschu navzgor do koče Boval na višini 2450 m. Tu smo se nekoliko odpočili in potem do strmih vratc. Planinci imenujejo take prehode škrbine. Zaradi strmine smo sneli smučke i,n se navezali na vrv. Niti najmanj nismo mislili, da nam bodo strma vratca povzročila toliko muke. Prišli smo namreč v zelo globok pr-šič in ker je bilo pobočje zelo strmo, okrog 60 stopinj nagnjenosti, smo bili s sprednjo stranjo mestoma do pasu v snegu. Rinili smo naprej kakor merjasci po blatu in smo zmrzili in trudni prispeli na vrh šele ob petih popoldne. Mislil sem, da je muk konec, toda onstran vratc se je pričela druga faza.
Navezali smo zopet smučke in se spustili na lednilk Tschierva. Po njemu navzgor smo mislili dospeti na vrh. toda pod vrhom nas je objel snežni vihar in morali smo ta načrt opustiti. Poleg tega pa se je že bližala noč. Ko smo se na drugi strani vrha spuščali po Roseškem ledniku proti koči na Tschierva. je bilo že temno. Le počasi in s skrajno previdnostjo smo se pomikali navzdol. Pri tem se je zelo odlikoval naš mladi vodja Mendiue. Kar naenkrat začu-jemo klice na pomoč od prve partije: »Mendius v razpoki«. Odbrzeli smo kolikor hitro se je dalo do prve partije im videli smo kako vlečeta druga dva tovariša napeto vrv nazaj. V temni noči je Me<ndius
Lednlk MORTERATSCH, PIZ PAL.Û in BEULAVISXA!
stopil neprevidno na snežni most, K ee mu je udri pod nogami, sam pa zdrknil v globino 7 m s smučkam i m težkim nahrbtnikom vred. Takoj smo preiskali teren in ugotovili, da tudi ostala tovariša ne stojita na trdni podlagi, vendar je bil ostanek podrtega mostu še dovolj trden, da je oba ® nas same se držal. K sreči je Meodius v razpoki ostal nepoškodovan in sano se 6porazuimeli z glaismiimi klici. Videti ga nismo mogli. Edem tovarišev od naše partije je talkoj skočil k onima, ki sta držaia ubogega Mendiusa na vrvi, vodja naše druge partije, tovariš Scherenberg se je splazil po trebuhu do razpoke, jaz pa sem Sche-renberga držal zavarovanega na vrvi. Tehnični vodja reševanja je bil Schereniberg. Po en in pol urnem naporu smo končno le spravili nesrečneža iz nevarnega položaja. Glaivna krivda pri vsem tem je bila temna noč. Nato smo se s podvojeno previdnostjo pomikali naprej in ob oni popolnoči dospeli pol mrtvi v kočo. Vsi smo bili talko «mučeni, da nas je pri zlekainju prijemal krč v ude. Tudi če sem zazehal, me je prijel krč v spodnjo čeljust. Ni čuda, saj smo bili petnajst ur neprestano na nogah. Sli smo spat in vstali šele opoldne. Ker je snežilo, smo odsmučali v dolino in domov. Tako se ,je končala naša poslednja tura v peklu Piz Paliia.
Ko sem zmrzoval v tistem nevarnem položaju, sem si nehote oči tak »Ali je tega tebi treba, mar bi doma ostal«. Toda ko êem bil že y dolini т веии se na ne-
osvojeno Bernino, so se me polastile spet stare želje in pri odhodu sem ji zaàiicak »Bernina, aia skorajšnje svidenje<
H. Freytaer
T Јпшличгта^ tniiamf
ČLOVEK IN DOM
Počitnice na balkonu
Naša naloga je, da spremenimo balkon v res udoben kotiček našega stanovanja. Letos si marsikdo ne bo mogel privoščiti oddiha kje zunaj kakor druga leta. Zato bomo letos potovali na domači balkon in to potovanje je treba prav tako resno in preudarno pripraviti kakor izlet r.a morje.
Od trenutka, ko se začnemo pripravljati na potovanje, smo za znance in prijatelje prav za prav že odpotovali. Ta utvara je zelo važna, zakaj Ie tako bo imela ta reč za nas in za druge resen videz, le na ta način pridemo do potrebnega pddiha.
Balkonsko ograjo, ki je od lani zarjavela in preperela, je treba prebarvati s temnim okrom ali z listnato zeleno barvo. Stene balkona prebarvamo za nekaj odtenkov svet-leje. Pozabiti ne smemo tudi zabojčkov s evetlicami. Lepa barva in lepo cvetje je neobhodno potrebno. Po stenah obesimo v stopničasti razporeditvi nekaj zelenih pločevinastih regalov z ovijalkami in kaktejami. Mrzla kamenita tla pokrijemo s preprogo iz basta — toliko se za potovanje že žrtvuje.
Na oddihu seveda ne smejo manjkati knjige. Da jih imamo zmerom nekaj pri roki, si naredimo iz manjšega zaboja, ki ga s hrapavim papirjem lepo odrgnemo in nekajkrat prepleskamo knjižno polico in jo opremimo z ličnim zagrinjaleem.
Z daj se pa lahko odpravimo 11.1 potovanje. Glavno je notranja pripravljenost, da bomo program tudi res temeljito izvedli. Ce kilo pozvoni na vratih: Nas ni doma, smo odpotovali! Zjutraj si privoščimo na novi preprogi. na kateri se lahko tudi leži. pol ure telovadbe, potem pa nekaj urne hoje sem ter tja. med tem pa popijemo kozarec slatine ali tudi navadne mi-zle vode. Sledi zaitrk v kopalni obleki. Komaj je ta del programa odpravljen, se že počutimo neverjetno sveže. Sonce še ne pripeka preveč, zato je zdaj čas za čitanje. Ko se vzpne sonce nekoliko više in se nas jame lotevati utrujenost, pa se pripravimo za sončenje. Za take sončne kopeli je nainrjpravneiši ležalni stol z oporo za noge. Ta ne sme manjkati na našem balkonu. Popoldne mora biti spet namenjeno čitaniu in ničemer drugemu. Morda se včasi ozremo na delovno vrvenje pod seboi. ali lo nas ne sme omajati v trdnem sklepu, da se ve« čas balkonskih počitnic ne pritaknemo dela.
Ali ste dovoli elastični in imate zadosti fantaziie, da se uživite v tako namišljeno počitniško potovanje Ali ste v stanu zdržati štirinajst dni? Pomislite, kako bridko ste potrebni oddiha in kako lahko si ga privoščite brez nadležnega pripravljanja kovre-gov. brez utrudljive vožnje tja še bolj pa nazaj. Če se ravnate po gornjih nasvetih,
boste na koncu pritrdili, da vas balkonske počitnice prav tako okrepe kakor izlet na morje ali v planine.
Električni kontakt v vsako sobo
V svesti si. da je telesno šibek, je začel človek s svojim jakim duhom zasužnjevati prirodne sile. Dandanašnji bi se mu zdelo, da je strašno klavrno bitje, če bi moral z neoboroženim očesom opazovati vsemirje, namestu s stokrat povečujočimi teleskopi, če bi imel mesto parnega kladiva in oirja-ških, stotisočtonskih hidravličnih stiskalnic samo lastne pesti za obdelovanje materiala. Brez moči bi bil nasproti nevšečnostim vsakdanjega življenja, če ne bi ne-mhoma čutil krog sebe voljno silo elektrike, ki jo lahko črpa iz komaj vidnih virov na stenah. Ti viri so zatični kontakti. Kakor je Mojzes iz skale priklical vodo, tako lahko človek iz vseh kotičkov, ki ga stiskajo v vsakdanjem življenju, prikliče na pomoč to čudovito prirodno silo. Če nima v bližini električnih kontaktov, se mu zdi. da je v puščavi. Romulu in Rernu je poslala božja previdnost volkuljo, da ju je s svojim mlekom rešila pogina, ker sta bila poslana ustanoviti Rim in začet: klasični stari vek. Človeka pa doje elektrarne s skrivnostnim električnim fluidom. Venomer blagoslavljam elektriko, ki mi je kot toplota v grelni blazinici in kot žartka vročina električnega sonca pregnala vojni rev-matizem. Blagoslavljam jo, ker mi omogoča razsvetliti vsak kotiček stanovanja in vrta, kjerkoli in kadarkoli se mi zdi teman. Pijem na nje zdravje, kadar mi v poletni vročini žejnemu pripravi v hladilni omari krepčilno, hladno pijačo... Vesel sem, da se nisem branil stroškov za napravo električnih kontaktov po vseh kotičkih svojega stanovanja, zakaj z njimi sem si pridobil najzvestejšo prijatelj co, ki mi lajša življenje. A. J.
ЧРЦВ MIN UTg
B Psi P0T0VAN7A
Demantna polja Južne Afrike
Neki poseben čar je v zgodovini vseh znamenitih diamantov. In takih istorij je prav za prav zelo mnogo. Vsak razmeroma neznaten kamenček ima že svojo povest. Poznavalci znamenitih rudnikov diamantov v Južni Afriki vedo, da se skoraj krog vsakega pridobljenega kamenčka plete zgodba, ki js tako zanimiva, da se da vedno iznova pripovedovati. Rudniki v okolici Pretorije nudijo obilico takega gradiva. Pretorija je zdaj domovina neštetih bogatih in tudi duhovitih ljudi z vsega sveta, ki so seveda umeli preskrbeti, da ima ta
kraj res nekaj lepote in privlačnosti za vsakcgar, ki se tudi le krajši čas mudi tukaj.
Obisk v Pretoriji pa še bolj podneti v tebi zanimanje za tiste iskreče kosce ogljika, ki so mnogim predmet vsega hrepenenja. Samo v nekatere jame se moraš spustiti, pa vidiš, kako globoko je treba kopati, da se pride do dragega kamenja. »Duhoviti« stroji in nešteti pripomočki so, bili izumljeni, da se olajša delo. Grmade diamantov so bile že izkopane in še ni konec dragocenosti. Vsa tržišča se tako spretno nadzorujejo, da ni nikoli nikjer preveč blaga, ki bi tlačilo cene. _ V znamenitem Kimberlyu se sicer še najdejo vredni diamanti, ali najlepši kamni se dobivajo zdaj blizu Pretorije. Največji rudnik je tu »Premier«, ki slovi po svojih modrikastobelih kamnih. Od 1896 so nakopali tu že nad štirideset milijonov karatov diamantov, v vrednosti ca. 150 milijonov dolarjev. Z roko in stroji se koplje modra, glina, iz katere se potem, ko se
je na soncu posušila in razkrojila, strojno izbirajo diamanti.
So pa v Južni Afriki tudi aluvialni rudniki, po katerih leži drago kamenje v vrhnih plasteh, tako da je iskanje razmeroma preprosto. Dostikrat leže diamanti tako plitvo, da dobesedno hodiš po njih. So pa to večinoma majhni kamenčki, ki tehtajo večinoma le po en karat. Veliki kamni se najdejo le v velikih globinah.
Izbiranje kamnov v aluvialnih rudnikih je precej slično izpiranju zlata. Po nahajališčih nabrana mešanica prsti in kamenja se izpira v velikih loncih in po dveh ali treh premenah vode, se vsedejo teži-' dra^l kamenčki na dno, nakar jih je treba le že prebrati pa so godni za prodajo.
Diamantni rudniki pa so v Južni Afriki menda res edina zanimivost, ki je vredna ogleda. Pckrajina je enolična, puščavska, brez vsakega zelenja. Rudarji stanujejo v hišicah iz valovite pločevine, ki je tu vob-če gradbeni material za večino pomembnih in nepomembnih poslopij. Celo veletrgovine z diamanti poslujejo v pločevinastih barakah, da ti niti na misel ne pridejo milijonske vrednosti, ki so tu doma.
Kontrola diamantnih tržišč je tako prebrisano izvedena, da gospodarske spremembe skoraj ne morejo vplivati na cene. Kadar bi se utegnilo ponujati preveč blaga, se pa naglo proizvodnjo nekoliko zavre, dokler močnejše povpraševanje iznova ne okrepi cen.
Netopirji — prenašalci stekline
Iz najnovejšega poročila »Législative Coune.il oi' Trinidad« je razvidno, da je v razdobju 1929—1931 umrlo v južnem Trinl-dadu 20 ljudi na neki bolezni, ki je dolgo ni bilo moči diagnosticirati. Zdaj je dr. Hurst z -Lister Instituta« dognal, da povzroča bolezen neki doslej neznan bacil stekline. Zadn;i primer pasje stekline so pa imeli na Trinl-dadu 1914, tako da psi kot prenašalci ne morejo priti v poštev. Z več razlogov so začeli sumiti, da utegnejo biti prenašalci bo-lezrji netopirji in bakteriolog dr. Paman je res kmalu našel v možganih neke vrste dnevnega netopirja virus pasje stekline. Domneva se, da se je moral kateri netopirjev, ki spadajo med krvosese, na kakršenkoli na-i'in inficirati pri steklem psu in da se je na ta način razširila steklina med netopirji. Na novem redišču so se pa povzročitelji preobrazili. Kako se izvrši infekcija od netopirja na človeka, doslej rti še zanesljivo dognano. Vsekako if> pa možnost infekcije zelo velika, ker ie Trinidaid pravo gnezdižč# vsakovrstnih netopirjev.
NAMKE
PRI P0VEDUPE7Û
Znamka kriva vojne?
Dominikanska republika je bila v pogledu politike že od nekdaj jako vroča dežela Zaipadne Indije. Vlada republike je 1900 spravila v promet znamko, na kateri je
ФрШ^ ......
bil narisan zemljevid tega otoka z jasno začrtano mejo med dominikanskim ozemljem in republiko Haiti. Toda cela reč se je videla tako, kakor da je Haiti le brezpomemben privesek dominikanske države, dočim je v resnici baš obratno: Haitiju pripadata dve tretjini otoka in le ostalo je dominikanska posest. Prebivalci Haitija iz gneva nad to nesramno potvorbo niso šte-dili z dokazi sovražnosti do svojih sosedov in skoraj bi bilo prišlo zaradi tega do vojne med sosedoma. V zadnjem trenutku pa se je vse uredilo brez krvopre-litja. Bakrorezec, ki je svojevoljno zarisal napačno mejo, se je moral javno opravičiti, dominikanska vlada je pa znamko nemudoma vzela iz prometa.
K
Niemcovieeva obramba
Igrano v V. kolu mojstrskega turnirja v Londonu
črni: Miilner Barrj; Sg8—f6 e7—e6 Lf8—b4 Sb8—06 d 7—d>6 Lb4 : c3-t-0—0 еб—-e5
Beli: Flohr
1.	d 2—d 4
2.	c2_c4
3.	Sbl—c3
4.	Ddl—c2
5.	Sgl_£3
6.	a2—a3
7.	Dc2 : c3
8.	b2_b4
Omi se je najbrže skesal, da se je odločil za »cuniško« obrambo in je zato za hitrejši razvoj žrtvoval k.meta.
9. d4 : e5	ScS T e3
10.	Sf3 : e5	d6 : ©б
11.	I)c3 r e5	Tf8_e8
12.	De5_b2	Sf6_e4
13.	Lel_14I.	LcS—ié
Po 13. potezi za belega nikakor ni lahko najti pravilno nadaljevanje. Najboljše se zdi 13. De7. Beli bi potem smel igrati 14. e3 zaradi go!, 15 : Lg3, h6. Po 13. g3 bi mogla Sd6, grozeča De4 in S : c4 preprečiti rošado, ali zopet pridobiti kmeta.
14.	£2—£3	g7—go
S tem le omogoča belemu napade.
15.	Lf4—cl	Se4_d6
16.	Db2—c3	f7—£6
17.	Lcl—b2	KgS—g7
18.	0—0—0	Dii8—e7
19.	e2_e4	Lf8—g«
20.	c4—c5	Sd6—£7
21.	Tdl_d7!!	_--
Lepa in korektna Lgira.
21.------De7 : d7,
Izsiljeno: 13.---Be6 14. Lč4! DcC,
15. b5
22.	Dc3 : fS+	Kg7__h6
23.	Df6—g7 4-	Kh6—h5
24.	g2—g4+	Kha—h4
25.	Lb2_d4	se vda. Tudl z žrtvovanjem	kraljice je mogoče
zadržati mat le za eno potezo.
Forain: DEKLE (študija)
treba priznati, da učinkuje moda na ženski svet čisto drugače. Sijajni uradni kroji Ln pestre uniforme, v katerih nastopa moški, so stanovske noše. Ni jim namen, da bi vabile in zavajale, temveč izražale častitost stanu. V nasprotju z nestanovitnostjo ženske mode imajo tendenco do vztrajnosti in sličijo tako starim narodnim nošam, ki jih je smatrati za »okame-nele« mode. Tudi meščansko oblačilo moža se že dolgo ne spreminja mnogo. Pestro pražnjo obleko prejšnjih stoletij je izrinila nevtralna črnina, ki se nosi po so-glašujočem urezu. Ta dejstva so v čudni opreki s prilikami v živalskem svetu, kjer se samec odraža večinoma s posebnimi telesnimi zmaki v obliki in barvi, ki naj čutno vplivajo na samico.
Tudi nosa, katere konservativno potezo nasproti enodnevnim stvorom bežnega časovnega okusa smo že poudarili, lahko postane prehodno splošna last narodov, o čemer nam govore baskovske čepice, ruske srajce, japonski kimoni itd., ki jih modna prosekcija iz njihovega zatišja spravlja v jarko svetlobo velikega sveta. Modne posebnosti preteklih dob na novo zažirve, če tu pa tam odpove domišljija, ki ustvarja nove kombinacije. Stuartovski ovratniki so postali spet modemi, klobuk
s trakovi, ki so ga noisile romantične pa-stirice, je zmagal še enkrat v 20. stoletju.
Vsaka modna oblika si pribori življenjsko pravo, čim se je postavilo zanjo nekaj žensk, ki hočejo prvačiti v masi svojih vrstnic. Šele potem dobi moda uniformi-rajoč značaj, ker le malokatera se ji more zoperstaviti. V trenutku njenega najvišjega razmaha pa se nje moč mahoma zlomi — moda umre, ker si je pridobila preveč pristašev, ki se ne morejo razlikovati drug od drugega. Ln njeno mesto zavzame nova moda.
-3SS--
Pojasnilo in popravek; V članku »Gregorčič in Aškerc« (v zadnji številki) se je primerila na str. 593 pri tehničnem delu v tiskarni neprijetna zamenjava pri sliki zadnjega Gregorčičevega stanovanja v Gorici. Pravilno mora biti pod sliko »Gregorčičeva razglednica Vrhovniku« in ne Aškercu. Nadalje mora biti najprvo slika, pod njo začetek Gregorčičevega rokopisa: »Velečastni prijatelj!« in na koncu pomotoma zgoraj tiskani vrsti z Gregorčičevim podpisom. — Na str. 612 čitaj konec rubrike Šah pravilno: ...s podobnimi variantami. Izboljšanje konstrukcije ali tako zvano potovanje duš? Presojo o tem prepuščamo našim čitateljem.

LETALO, KI SE SAMO KRMARI Ameriški letalski konstrukter Cornélius je zgradil letalo, ki si s pomočjo na poseben, način gibljivih kril tudi v nemirnem ozračju samo vzdržuje ravnotežje. Pri predvajanju letala je konstrukterjev spremljevalec snel yodilnl yzvod in se ž njim, a padalom spustil na zemljo, pilot pa je bres
krmilja .varno pristal,
ни
Adamson lovi lisico