a KJL1«C Mao* prcf«»«* v d:
So"!*:*«"- tlnri»or
. _____ » («teTEB.
NaroCnfna
»saia letno 30 Din, polletno 15 Ehr,, — sa inozemstvo letno 60 Dia.
Posamezna ifev* i »in
UREDNIŠTV(T~UPRAVA : pri g. Jos. Benko v M. Soboti telefon številka S.
Ste* rač. psštne kise, 12,949
linai®	«sadeii»
IV. LETO

Kursks !©S»sii, 17. novembra 1935.
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60* Din, pol strani 300 Din. — Cena stalim oglasom do 30 besed 15 Dia ?saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA t Murski Soboti.
l@ltoplsi se ne «r«ia{e
ŠTE¥. 46
Zahteva naših delavcev.
Že večkrat smo pisali o potrebi Delavskega doma v M. Soboti, ki je eminentne važnosti za vso sezonsko delavstvo, ki se vso leto steka pred tamkajšnjo borzo dela, iskajoč dela in zaslužka. Kakor da bi ležalo prekletstvo na uresničenju načrtov ! Intervencije, prošnje in posredovanja se vrste dan za dnevom, v svrho končne rešitve našega največjega socialnega problema, a vse zaman ! Načrti so gotovi, prostor za zgradbo doma je že določen, delno so odobreni tudi že nekateri krediti, a osnova na kateri vse to bazira pa se odmika in se izogiba realnosti. Ali je na merodajnem mestu, res tako malo .smisla za naše trpine in volja da se delavstvu, njih že itak obupen položaj, še bolj zagreni. Za zelenimi mizami je lahko govoriti o delavskem problemu in odlašati ukrepe proti bedi od danes na jutri. Resničnosti pa se bojé pogledati v obraz, ker bi jim mogoče vest očitala, da so k mizeriji primaknili svoj dobršen delež.
Zgraditev Delavskega jdorna ni vprašanje od včeraj. Že od leta 1929. dalje se sezonski trpini Slovenske krajine bore za primeren dom, ki bi jim nudil potrebno zavetišče. 10 tisoč delavcev je število preko katerega se ne more in ne sme. Če znamo te težake številčno upoštevati ob njihovem povratku iz tujine, ko prinašajo svoj težko zaslužen denar, kot delež celokupnemu našemu gospodarstvu, jih ne smemo prezirati tudi v njihovih najelementar-nejših zahtevah, do katerih imajo tpopolno pravico. Vsa ta masa delavcev ima pred odhodom na svoje delo opravke pri borzi dela v Murski Soboti, ki je kot posredovalen organ med delavci in delodajalci v tu in v inozemstvu. Na stotine delavcev in delavk prihiti takrat v Soboto. In borza dela ? Urad z tako veliko frekvenco je nameščen v tako tesnih prostorih, da se ne more niti deset ljudi prav gibati. In te usode je ta urad že od nekdaj deležen. V zadnjih letih se je moral že kar sedemkrat seliti, a niti eden prostor ni bil boljši od drugega. Prostori so komaj za uradništvo, delavci pa se morajo gnetiti na ulici pa najsi bo solnčna pripeka
ali najslabše vreme. Tam stoje in čakajo po ure in ure da pridejo na vrsto. V biatu in premočeni, tresoč se od mraza, zastavljajo promet na cesti.
Koiiko delavcev si je že pokvarilo zdravje v tem čakanju in se onesposobilo za delo. In ponoči? Delavci, ki niso prišli na red, se ne vračajo v svoje oddaljene domove. V mestu ostanejo do prihodnjega jutra. Ker ni niti za najpotrebnejše, si ne morejo privoščiti plačanih prenočišč. Po Skednjih, hlevih in na klopeh po parku poležavajo in čakajo jutra. V čem je njihova krivda, da so deležni tako žalostne usode?
Bridko je dejstvo, da morajo vsi delavci plačevati visoko glava-rino v izseljeniški fond. In ko se je to ustanovo naprosilo, da bi vsaj nekaj prispevala k zgradbi Doma, ki bi v mnogočem olajšal sedanje ODupne razmere, so se gospodje zavili v neprodiren molk, kakor se jih vse to ne bi tikalo. Tekom sedmih let je naš delavski živelj prispeval v ta sklad že nad 870 tisoč dinarjev. Kakšne koristi ima od tega ? Če bi se od te strani pokazala vsaj dobra volja in se določil majhen znesek, kar bi bila le pravična vrnitev delavskega kapitala, bi izostalo upravičeno razburjenje pri sezonskem delavstvu in pri oni javnosti, ki ima količkaj čuta do svojega bližnjega.
Že dolgo je od tega, kar ie bilo sklenjeno, da Delavski dom zgradi soboška občina, ki ga bo vzdrževala tudi v lastni režiji. Lokalni faktorji so s tem doprinesli svoj delež in s tem dovolj krepko naglasih, da je taka stavba za tukajšnje razmere prepo-trebna. Izgotovljeni načrti po za-
misli g. arh. Novaka predvidevajo lepe čakalnice in ogrevainice za oboji spol, ter spalnice in primerne prostore za borzo dela. Denar za izvršitev teh načrtov bi dala borza dela in sicer 700 tisoč dinarjev kot 25 letno brezobrestno posojilo. Ker pa ta znesek ne bi zadostoval za tako veliko zgradbo, ki bi odgovarjala razmeram in potrebam, sta se občina M. ! Sobota in nadzorni odbor borze ! dela obrnila do Izseljeniškega komisarijata za potrebno subven-! cijo. S to seveda ni bilo nič, pač ! pa se je obljubilo posojilo. Soboška občina je nazadnje privolila tudi v to in prevzela garancijo. Kakor smo izvedeli je tozadevno posojilo že odobreno in podpisano tudi po glavni kontroli, toda uradne rešitve ni in je noče biti. Kje je vzrok ? Urgence sle-,dijo urgencam. Izseljeniški odsek Min. soc. pontina motti in nc odgovarja, niti ne reagira celo na osebne intervencije. Tudi poslanec g. Benko se je osebno zavzel za čimprejšnjo zgraditev Doma. Borza dela bo dala takoj 700 tisoč dinarjev na razpolago, čim bo rešeno vprašanje glede ostalih 400 t. din. Rešitev pa se zavlačuje. Če bi šlo vse normalnim potem, bi bil danes Delavski dom že pod streho ! Mar je v napotje naprošeno in že odobreno posojilo 400 tisoč dinarjev, ki bi se votiralo iz zneska, ki je plod žuljev naših delavcev. Končna rešitev tega vprašanja je nujna, čakanja je bilo že dovolj, dovolj že prošenj za lastni denar, dovolj že trpljenja sezonskih delavcev in delavk ! Dolžnost merodaj-nih faktorjev je, da z energično gesto rešijo problem Delavskega doma v Murski Soboti.
PO U č I K fl
Stranko „Zbor", ki jo je osnova! Ljoí.'é, je vlada dovolila na predlog notranjega ministra dr. Korešca.
Vsa parlamentarna opozicija bo pri volitvah skupščinskih odborov nastopila enotno in so bila pogajanja v ta nansen že uspešno zaključena.
V četrtek popoldne sta bili predsedstvi obeh zbornic sprejeti v avdijenci pri Nj. Vss. knezu namestniku Pavlu ter se predstavili kraljevemu namestništvu.
Redno parlamentarno zasedanje se je v ponedeljek začelo. Otvor-
jeno je bilo s prečkanjem ukaza kraljevih namestnikov v Narodni skupščini in senatu. Vsa politična javnost zasleduje zasedanje z največjim zanimanjem. Udeležba poslancev in se natorjev je skoro polnoštevilna.
Združena opozicija je imela v Petrovgradu velik shod. na katerem je govoril Jcca Jovanovič Govoriti bi moral tudi Davidovič, pa se je opravičil, ker je bil bolan.
„SeljaSka sloga«, prosvetna organizacija v duhu radičevskih načel, je po dovoljenju banske uprave zopet začela z rednim delom.

t	íj "if. : JJS3Í
&a rzn
ÍUJJ+ vi

3 milijone Din je na predlog prosvetnega ministra odobrenih za dovršiiev začetih Ijudskošoiskih poslopij. Naša banovina dobi • od tega 150.000 Din.
V Zagrebu se bo sesta! ie tekom tega meseca delovni odbor združene opozicije. Napravili bodo načrt za bodoče delo.
»Vlada ne misli izvršiti velikih političnih in narodnih poslov brez skupščine. Ona naravnost želi opraviti te politične posle v sporazumu s skupščino. V kolikor je še danes med narodom nezadovoljstva, bo vlada storila vse, da ga likvidira ter izvede popolno enakost in bratsko slogo med vsemi." Tako je izjavil minister pravde dr. Miškulin.
Proti demokraciji, proti parlamentarizmu in proti strankarstvu je ostro nastopal vodja politične stranke „Zbor" na svojem zadnjem shodu v Beogradu. Silno je zagovarjal in se vnefcof za fašizem.
»Višje cerkvene oblasti v dravski banovini so dovolile, da se duhovniki smejo vpisati v JRZ in prevzemati funkcije. Mnogo župnikov in kaplanov je že vstopšio v krajevne in sreske odbore JRZ." Tako poroča zagrebški Obzor.
Ameriški izseljenci so poslali
na grob blegopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. v srebru in zlatu umetniško Izdelan venec. „Pred tem oltarjem se Ti zaklinjamo, da bomo izpolnili Tvojo sveto volilo ; ohranili bomo Jugoslavijo 1" To je med drugimi napisano na vencu.
Minister socialne politike pripravlja uvedbo splošnega brezposelnega in posebnega nameščenskega bolniškega zavarovanja ter razširjenje pokojninskega zavarovanja za vso državo.
Kršitev prepovedi izvoza orožja v Italijo se kaznuje na Švedskem z globo do 50 000 švedskih kron in z zaporom do dveh let.
Romunija je odpovedala plačilni dogovor z Italijo in obenem predlaga nova pogajanja.
50 milijonov tolarjev je poslala abesinska vlada v Evropo za nakup vojnega materiala. To vsoto je žrtvovalo abesinsko prebivalstvo.
Italjani so končno le osvojili Makalo, na južni fronti pa mesto Go-rahej. Pokrajino Domakil so morali izprazniti zaradi pomanjkanja vode in nevzdržnega podnebja.
Mussolini se silno trudi, da bi Nemčija v sporu med Itajijo in Angli-jo stopila na stran Italije. Angleška
diplomacija je seveda energično na delu, da prepreči italjansko nakano.
Italjanl so na somalski fronti dosegli velik uspeh. Zasedli so važno križišče karavanskih cest v Ogadenu. Abesinci se še vedno umikajo in se izogibajo vsakega večjega spopada.
100.000 Abesincev se je umaknilo v gore, kjer bodo nadaljevali čet-niško vojno.
Do zadnjega otroka so Abe sinci iztrebili rod rasa Gukše, ki je prestopil na italjansko stran.
Italjanska letala so uničila abe-slnsko karavano munlcije, ki je Štela 600 vojščakov in 700 kamel.
Večji italjanskl oddelek so v gorovju obkolili abesinski vojaki. Ponoči so abesinci planili z noži na nje in poklali vse Italjane.
Abesinski četaši ponoči napadajo posamezne italjanske oddelke, ki se navadno končajo s porazom presenečenih italjanskih vojakov. Med četaškimi voditelji je tudi neka abe-sinska princesa.
18. t. m. se bodo začele izvajati sankcije proti Italiji. Radi tega namerava Italija baje izstop ti iz Društva narodov.
Ugotovitev
Na naš članek «Novine in popolna državna gimnazija v Murski Soboti", ki ga je priobčila „Murska Krajina" z dne 21. okt. 1935., nam pod istim naslovom odgovarjajo „Novine" (ali Slov. kat. akad. društvo „zavednbar, če velja njen podpis za celi članek, kar ni povsem jasno).
V svojem zgoraj navedenem članku smo zapisali : „Javnost prosimo, da si na podlagi pričujočega članka v bodoče sama ustvarja mnenje o pisanju „Novin", v kolikor se bo tikalo nas. Mi bomo na napade odgovarjali, v kolikor se nam bo to zdelo brezpogojno potrebno."
Odgovor v „Novinah" je tak, da bi bilo popolnoma odveč, da bi nanj odgovarjali.
Siedeče pribijamo le kot nov argument :
1.) „Novine" se zagovarjajo : „Zato Novine, ki so katoliške, neso mogle objaviti dopisov KPA, ki pravi, da je brez svetovnonazorsko, ar brezbarvnega društva ne morejo podpi-
rati ..." V resnici pa n! šlo za to, da „Novine* podprejo KPA, ampak da se pridružijo ljudski zahtevi po popolni državni gimnaziji.
2) Ml smo v „Murski Krajin!" zapisali : „Zahteva po popolni državni gimnaziji je zahteva vsega slovenskega naroda. Če dobimo kdaj popolno državno gimnazijo in če je sedanji samoupravni razred predstopnja za to, ne bo to zasluga nikogar, am pak zadostitev obveznosti napram slo-vemskemu narodu in posebej napram prekmurskemu davkoplačevalcu, ali kvečjemu zasluga slovenskega naroda."
„Novine" (ali Zavednost?) pa trdijo : „Naš! akademiki, združeni v društvu »Zavednost*, ki imajo neprimerno več zaslug za sobočko gimnazijo kakor KPA.* Kot dokaz za te zasluge navajajo dvoje njenih intervencij in en dopis.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1935.
Hlub prekmurskih abademiboi v Murski Soboti.
Kdor Sfedi z denarjem, Kupuje
ORION aparate
Brezobvezno predvajanje pri NEMEC J.
Šolstvo v srezu Murska Sobota
Šolstvo je v srezu Murska Sobota v precejšnji meri napredovalo, dasi-ravno moramo povdarjati, da učni lokali nikakor ne odgovarjajo zahtevam, ki jih stavi moderna pedagogika in higijena. Najtočnejšo sliko nam podajo številke.
V začetku 1.1935/36 je bilo v srezu 158 oddelenj s 392 razredi, 8393 otrok in 2 oddeljenji zabavišča s 105 otrok.
V lanskem letu je bilo 156 oddelenj s 392 razredi in 8093 otrok in 2 od-delenji zabavišča s 105 otrok. Za vseh 158 oddelenj in zabaviščem, je v srezu samo 98 učnih lokalov, tako da manjka v srezu 62 učnih sob. Na vsako oddeljenje pride danes povprečno 53 otrok, so pa posamezne šole, n. pr. Bodonci, Dolnja Slaveča in Kuzma, ki imajo v 1 oddeljenju do 100 otrok. Razumljivo je, da v učnem lokalu, kjer je bilo predpoldan do 100 otrok in popoldan do 100 otrok, ne more biti za zdravje najboljši zrak, razen tega pa so učne sobe po nekod nizke in temne.
Gospodarsna stiska je vse prezidave in dozidave ustavila; a kljub temu bi bilo potrebno, da sami mislimo,
kako bi najprej prišli do primernih šolskih poslopij in učnih lokalov. V srezu bi se naj ustanovil fond za zidavo šolskih zgradb, v katerega bi prispevale vse šolske občine po svoji davčni moči. Gradilo pa bi se tam, kjer je najnujnejša potreba V teku 20 let bi se v srezu s primernim šolskim fondom in s podporo države oziroma banovine, preuredilo vsa šolska poslopja.
Denar, ki bi se izdal za zidavo bi ostal doma, saj bi ga zaslužili domači delavci in bi tako sami pobijali brezposelnost, ki je najhujše zlo v današnji gospodarski stiski. Skušajmo z združenimi močmi rešiti ta problem !
Hornyphon...
Domače pesci
TTÌ1TTÌQ T7A5
Pred radio aparatom klobuk dol ! Iznajdba je, da ji ni para. Samo malo gumbe obračaš, pa slišiš kaj igrajo v Rimu, kako kuka ljubljanska kukavica, cigansko godbo iz Budimpešte, gramofonske plošče iz Dunaja, kuhinjske recepte iz Madrida, telovadbo iz Stockholma, vremensko napoved iz Londona in še tisoč drugih stvari iz stotero različnih krajev. Skratka, zabavaš se lahko od jutra do večera in $e pozno v noč. Seveda ne zastonj. Vsakega prvega prihaja možakar s pošte po 25 Din. Odšteješ mu jih, pa se z mirno vestjo vsedeš zopet k aparatu in ga začneš vrteti. Pa ga uravnavaš na dolge, srednje in na kratke valove. Tako delajo povsod, pa tudi pri nas, Ie s to razliko, da poznamo v Soboti àe četrte valove, ki so krajši od najkrajših, skratka svojevrstni. Prihajajo pa iz več oddajnih postaj hkrati, ki so po večini nameščene v eni in isti ulici, z enim in istim prijetnim programom. Te valove bi lahko imenovali revmatične valove, ter se jih z največjo lahkoto in popolnoma čiste ujame pri nas prav na vseh postajah našega kontinenta. In kakšen užitek nudi takšen program. Kdor ima količkaj občutljiva ušesa, prav lahko razloči, ali se gospod sosed bolj masira, ali pa gospa soseda. Iz tega tudi lahko sklepaš, kdo ima večji revmatizem. Mar ni tudi to lepa celodnevna zabava, ki je res vredna onih borih 25 Din mesečno. Nekateri radiopo-slušalci so baje radi tega obdali svoj aparat ž žico, ker se boje, da jim pokajoči glasovi ne bi raznesli poliranega zaboja. Za enkrat je to res nepotrebno in stroški so bili odveč ! Če bi se komu res zgodila nesreča, da bi se aparat razletel, naj si ne kupi več novega, temveč si naj nabavi aparat za masiranje in se naj iz
jeze in maščevalnosti tudi on masira ves ljubi dan, pa če ima revmatizem ali ne. Seveda ga ne sme pustiti blokirati, ker drugače izgubi atentat na svojem pomenu. Da bi ga pa kdo radi tega klical na odgovor, tudi ni verjetno. Pa še do enega sklepa prihajamo: bolje je, da si kupimo aparat za masiranje, kakor radio, ker je mnogo ceneje, brez mesečnih 25 Din, zabava pa ista in bolj — zdrava.
ITlurska $o bota :
—	Slovo. Te dni odhaja iz našega kraja upravitelj tukajšnje bolnišnice g. Jože Šušteršič s svojo družino, na novo službeno mesto v Celje. Več kakor pet let je opravljal v najtežjih časih težke gospodarske posle v naši bolnišnici, vestno in z ljubeznijo do poverjene naloge. Sadovi njegovega dela niso izostali, dvignil je zavod v vseh ozirih do zavidljive višine. V težkih gospodarskih razmerah je bila njegova naloga polna odgovornosti, a znal jo je rešiti v splošno zadovoljstvo. Dolga leta je bil tudi blagajnik pri kreditrii zadrugi. S svojim prijaznim nastopom v in izven službe si je pridobil širok krog prijateljev, ki ga bodo težko pogrešali. Na njegovem novem službenem mestu želimo njemu in svojcem mnogo sreče in uspehov I
—	Premestitev. Na gimnazijo v Nikšič (Črna gora) je premeščen profesor na tukajšnji gimnaziji g. Mušič Rudoif.
—	Čestitamo 1 Vrtnarica na tuk. osnovni š. li, gdč. Pirtušek Milena, je
M- Razpotje 23
Spanca ni hotelo bitk Strmel je v temo, tja kjer je slutil vrata, tam so Se čepele besede, ki so se zaganjale k njegovi postelji in ga lovile z raz-žganlmi prsti... Kraj mize se je valil smeh kakor sam hudič, mu božal roke in telo in mu neprestano silil pred zenice tresoča ramena. Razkrival jih
ie, kakor bi lupil skorjo z drevesa, in :oža je bila mehka, voljna in topla... Pa jo je gladil, sprva boječe, potem pa so se mu zarile prsti v meso, v toplo meso... Kata I
Urh se je prestrašil lastnega glasu. Planil je iz dremavice, prestrašen in oznojen. Krčevito je silil besede v trpljenje: „Urh Lečo, spoštovan obrtnik v mestu, si ne bo umazal SVojlh rok obsdsedovi dekli." Trmoglavo sili Uni «e besede skozi polzeče minute, dokler mu misel ne otrpne. Pa se je v nje-
gove sanje zopet vrinila Kata, a bila je bolj pohlevna, bila je dekla, a on gospodar odmerjenih in trdih besed in misli so objemale le njene žuljave ln zdelane roke, ki niso bile mehke, ampak raskave, kakor cementna tla. A tudi to ga je jezilo, ko se je prebudil v poznem jutru. Ko si je zavezoval čevlje, se je vsega tega spomnil, je pljuni proti peči in siknil: „Prokleda babai" Vsakdanje delo : Urh šiva obleko, lika in pljuva na likalnik, da slina glasno čvrči na razgretem železu, previdno vtika nit v iglo in med tem ko mu prsti delajo vozel, gleda skozi okno v sneg in misli mu merijo čas do opoldne. Še preden zazvoni, odloži delo in pripravlja posodo za obed. Ko iàri po posodah, se mu usta nehote zaokrožijo in piskajoči glasovi se zaman lovijo v melodijo. Kakor dà bi Urh pozabil žvižgati, saj od tega je
že dolgo, kar je svojim prazničnim mislim dajal duška v takšni obliki. Nenadoma pa prestane, prestraien in ves plah. Na Urha se je zvalila teža zadnjih tednov silovito in nenadoma, hladno se mu je zarezalo spoznanje, da je grešil. V greh je padel že sinoči, ko se je tepel s hudičem, v jutru je prosil odvezo, sedaj pa že zopet sili, da bi si nakopal pogubo na glavo. Prokleta babai
Urh strmi pred se in čuti kako se mu gube nabirajo na čelu, bolestno in te2ko. Sedaj naj pride Kata v njen smehljajoči obraz, bi udaril, jo vrgel po tleh in jo teptal z nogami, da bi ji za vedno minil njen smeh I Kata, Kata!
In njena krivda 7... Tako nenadoma je butnil Urh v vprašanje, da mn je v trenutku postalo še teije. Spoznal je, da je nosil v sebi rano, ki se je sama odprla in v izginjajo-
č h drobcih je osvajala mir, omamen kacor staro vino: Radi življenja, ki-pečega?... mladosti razigrane? zdravja, ki je cvetelo v njenem telesu, vriskalo v smehu in vabilo v rokah... j Kata, Katal
Kata ni ničesar kriva, da pljuska življenje iz nje kot iz narastle reke, ki tiče novih bregov, da bi se pomirilo tajno kipenje v skritih globinah. Tudi U hove roke so čiste, le v njegov h misi h je greh Pa se je samemu sebi izpovedal, zmolil je svoja križeva leta za pokoro in čutil je v sebi spokojno odvezo, ki ga je previdno postavila na pot, ki pelje h Kati.
Tako je komaj čakal, dia bi Se poldne zazvonilo. Nemirno je stopal po sobi in pobiral kroe in jih zmetal na kup v kot. Str j, ki je stal poševno ob oknu, je porinil k steni. Se z mize je spravil vso nepotrebno aavlako.
te dni položila v Mariboru praktični strokovni izpit.
Priljubljeni vzgojiteljici in agitai sokolski delavki naše čestitke 1
—	„Snegulčica" pravljična igra, ki jo je vprizoril lutk. odsek tuk. So-kolskega društva, je prejšnjo nedeljo dosegla popolen uspeh. Nabito polna dvorana mladine, je z največjim zanimanjem sledila poteku igre in je posamezna dejanja živo odobra?ala. Silno navdušenje pa je h koncu izzval Avgust s s?ojim posrečenim telovadnim nastopom. V odmorih je pridno igral mladinski orkester pod vodstvom g. Laha in je žel zasluženo priznanje. Na splošno željo se bi igra ponovila to nedeljo ob 15 uri popoldne, z običajno vstopnino. Mladinske prireditve v Sokolskem domu so se že tako pri ljubile med našo mladino, da je postala pač vsaka reklama že odveč.
—	Koncert in zabavni večer s plesom priredi v soboto, dne 23. t. m. ob 20 uri tuk. Sokolsko društvo v veliki dvorani svojega doma. Pomno žen orkester bo zaigral povsem nove koncertne točke pod vodstvom g. prof Justina. Pri zabavnem delu pa bo tudi vsakdo prišel na svoj račun. Na pri
strokovnjaško solidno. Kanalizacijska dela je izvršil zidarski mojster g. Novak Franc iz M. Sobote. Mnenju komisije se je pridružil tudi zastopnik banske uprave s predlogom, da se morajo banovinski prispevki v celoti izplačati.
reditev že sedaj opozarjamo!
Hornyphon...
—	Častitljive Novine so zadnjič zopet kihnile mimo robca... Z našim zadnjim uvodnikom smo jim zagrenili nekaj lepih ur in zopet so bile prisiljene, da so dvignile svojo pravično roko in pokazali s prstom na
, nas 1 Prisiljene so bile, da so zagr-mele, ker je lastna žalost prevelika in preglasne so besede pokore, ki jih morajo moliti same in zapuščene v kotu, radi prevelikega navdušenja pri zadnjih volitvah ... Izraz „strankarske kapute" je bohotna cvetka lastnega slovarja in bi nam lahko iz lastne izkušnje opisala kakšni so in kako se človek v njih počuti, če so bili na hitro roko prikrojeni, po vzorcu spokorniških halj. Skrbi imajo torej dovolj častitljive Novine, zato si naj ne delajo še drugih radi radikalov, ki so jim seveda trn v peti.
—	VSE iOLSKE KNJIGE in vse iolske potrebščine za osnovne Sole In glmnazlfo dobite v trgovini HANN IZIDOR v Murski Soboti.
—	Odgonskim potem so te dni odpre mil i v svojo domovinsko občino v Čakovec, komaj 17 let staro M. Irmo. Že nekaj dni je „stanovala" kar v našem parku, kjer je imela v grmovju spravljevo vso svojo imovin obstoječo iz vojaškega kovče;a, poln starih cunj. Policijski orgátti pa so napravili ko-nac njenemu letovanju in jo poslali tja kamor spada.
—	Kolavdacija. Te dni je pregledala dovršeno kanalizacijo v Kolodvorski ulici strokovna komisija, v kateri se je nahajal tudi g. ing. čulk Božidar, zastopnik tehničnega oddelki banske uprave. UgotovVßho jI bild, da je izvršenih del več kakor je bilo prvotno določeno v programu. Ko-mislja je nadalje ugotovila, da šo vsa dela bila izvršena, pod nadzorstvom arhitekta gosp. Novak Franca,
Hornyphon...
— Zgubila se je kratka, črna zimska suknja (kaput) na poti od rim. kat. cerkve do Cvetne ulice. Poštene ga najditelja se prosi, da ga vrne na naslov: Kološa Janez, čevljar Murska Sobota, Cvetna ulica št. 5.
Iz občinske uprave. Na zadnji seji občinske uprave se je sklenilo sledeče : Izvolil se bo poseben odbor obstoječ iz občinskih odbornikov in drugih oseb z nalogo, da pripravi vse potrebno za preimenovanje nekaterih ulic, da bo odgovarjalo današnjim razmeram in času. - Kakor lani, se bo tudi letos vpeljala pomožna akcija, predvsem za obdaritev siromašne dece in občanov. — Trg pred kolodvorom se bo primerno razširil in uredil, da bo odgovarjal tamkajšnjim prometnim prilikam. Potreben svet bo občina kupila od Banko Viktorja. Zasipni material bo dostavljen od železniške direkcije. — Društvo „Branibor" dobi podporo 100 Din. — V krajevni šolski odbor je predlagan g. Bac Ludvik. — Prispevek za avto Rdečega križa bo občina vzela v bodoči proračun za leto 1936/37.
—	Nesreče. Štotl Antona, posestniškega sina iz Domajinc, je vgriznil očetov konj v desno roko. — Najemnik Škerget Anton iz Kupetinc je dražil ciganke, ki so bile doma iz naših krajev. Nenadoma pa je neka ciganka t nožem planila na njega ter ga občutno ranila v temenu. — Posest-nico Pucko Terezijo iz Ivane je njen mož s pestmi in brcami tako obdelal, da je obležala v nezavesti in je bilo treba zdravniške pomoči. — Ponesrečenci, razen prvega, ki je že zapustil bolnišnico, se zdravijo na kir. oddelku tuk. bolnišnice.'
Mrtvorojenček v Ledavi. Preteklo nedeljo so otroci, ki so pasli koze pri mostu na Ledavski cesti opazili psa, ki je privlekel iz vode otroško trupelce. V viku in kriku so na to opozorili nekega orožnika, ki se je baš takrat peljal preko mostu v mesto. Novica o grozni najdbi se je bliskovito razširila po mestu ter povzročila najrazličnejše komentarje in splošno zgražanje nad nečloveško mater. Otrok je ležal najbrže že dalje časa v vodi, ker je bilo telo že nagnito. Manjkale so tudi noge in leva roka. Pri razte-lesenju je sodna komisija dognala, da je otrok mrtev prišel na svet. Orož-ništvo energično poizveduje po storilki nečloveškega dejanja.
—	Dolnja Lendava. Dne 11. XI. 1935 zjutraj so haSll pasanti v glavni ulici mrtveca z razbito lobanjo v mlaki krvi. Takoj je bilo o tej strašni najdbi obveščeno orožniltvo, katero je ugotovilo, da jè umorjeni Kepe Jožef iz Qabèrji. Žena pokojnega je dala mrtvega moža prepeljati na svoj dom v Oaberje. Že drugega dnè pá je orožništvo aretiralo neko žensko tér ti dva druga njem prijatelja radi suma umora.
Gornja Lendava :
—	Tatovi koles. Zadnji čas se je tatvina koles zelo razpasla. Vešči „uz-moviči" kar pred nosom izmaknejo kolo. Sabo Alojzu, trg. v Dolnji Slaveči je ukradel neznanec popolnoma novo kolo iz veže davčnega urada v M. Soboti in to v času, ko se je mudil v uradu. Tatvine koles bomo preprečili edino z lastno pazljivostjo in previdnostjo, kajti lahkomiselnost se navadno kaznuje.
—	Gasilske vaje. Gasilske čete Gor. Lendava, Trdkova in Vidoncl so imeli pod nadzorstvom gasilskega inšpektorja g. Bako in podinšpektorja g. Obala skupne in posamezne vaje v komandi in opravljanju gasilskega orodja. Vse čete so pokazale zadovoljivo znanje in disciplino. Opaža se, da se gasilstvo v našem srezu zelo lepo razvija, kar je predvsem zasluga naših gasilskih prvakov, ki z svojim vzgledom in smernicami pravilno vcepljajo med člane geslo : „Pomagaj bližnjemu 1" Vaje je zaklju čil g. inšpektor Bako z lepim govo vorom, kjer je razen gasilskih idej povdarjal tudi nacijonalno vzgojo gasilstva. Državna himna in strumen mimohod je zaključil izvanredno lep ga. silski popoldan.
—	Nov most. Lastnik veleposestva g Hartner Geza zadnje čase zelo urejuje naš kraj, kar se tiče lepote, če se bo v tem pravcu napredovalo, bo prišel čas, ko ne bo treba več iz naših cest .vlačiti auto s konjsko vpre-
vič Borda In Štalec Ivana, katerih prvi je določen hkrati za vršilca dolžnosti direktorja. Ker ministrstvo od svojega načelnega stališča, niti na posebno prošnjo kuratorija, niti na posredovanje kr. banske uprave, ne odstopi, se je izvršila od ministrstva zahtevana ločitev obeh zavodov ta teden. Seveda so s tem nastali za občino neprimerno večji izdatki, vendar je upati, da se bo dosegla zato tudi večja podpora od kr. banske uprave.
MiR&^A
go". Na cesti, ki pelje iz marofa v „pirgo" so postavili ličen most. S tem mostom je cesta zgubila nekaj vijug in je sedaj naravnost speljana na banovinsko cesto. Prepričani smo, da bo g. Hartner, ki je lastnik te ceste, znal pridobiti naše občinske može, da odločijo Se to cesto pošteno nasipati z gramozom — in to vsaj do Hfilove hiše. Kajti Len-davčani, ki imajo pred nosom celo goro gramoza, vendar ne smejo trpeti tako zapuščenih cest. Bogvedi kako mnenje si ustvari pešec, voznik, avto-mobilist i. dr. o naših krajevnih Či-niteljih, ko se pogrezajo v blatu po tej edini dovozni cesti, ki pelje v naš kraj ? I
Hornyphon,..
Peti razred samoupravne gimnazije v Murski Soboti.
Že nekaj tednov se šušlja po M. Soboti, da so nastopile za peti razred samoupravne gimnazije v M. Soboti neke težave. Ko je bila višja gimnazija kot samoupravna otvorjena, so se takoj priglasili učenci v nepričakovanem velikem Številu in učitelji drž. zavoda so pričeli s f um, kajti pod tem pogojem je prevzela občina stroške za ta razred. Občinski upravi je bilo znano, da zahteva finančni zakon Iz leta 1932/33 popolno ločitev samoupravnega razreda od državnega, vendar je vedela tudk da so ponekod obstojale izjemè od tèga načela. Zaprosila je torej, da bi bila izjema tudi v M. ti, z oziirom na tb, da je obljubljeno, dà te zavod podržavi že s prihodnjim proračunskim letom. MinfttrstVb jpa ni pristalo na to, da bi smeli poučevati na samoupravnem razredu učitelji drž. zavoda, marveč je imenovalo zi samoupravni razred suplente : Milana Potokarja, Števano-
Zimsko-športna, težko atletska in table-tenis sekcija SK Mure bodo imele redne treninge v evangeličanski Soli v sledečih dnevih :
Zimsko-sportska sekcija; V
sredo in soboto zvečer ob 8 uri.
Težko atletska sekcija : V nedeljo popoldne od 3-7 ure in v četrtek zvečer ob J/28. uri.
Table-tenis sekcija: Za starejše člane : V nedeljo zvečer ob 8. uri, v pondeljek zvečer ob 8 uri, v torek in soboto popoldne od 5—7 ure in v četrtek od 5. ure popoldne do 7 ure zvečer.
Za mladino: V torek, četrtek in soboto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne.
Novi člani se lahko prijavijo pri načelnikih sekcij 1
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Davek na pridobnino.
Opozarjajo se vsi člani-trgovci, kateri so sprejeli plačilne naloge za odmero prldobnine in ako je ista krivična ter previsoko odmerjena, naj v roku 30 dni, po prejemu plačilnega naloga, vlože prizive na Reklamacijski odbor. Vse tozadevne informacije in pojasnila se prejmejo v pisarni Združbe vsak dan, med uradnimi urami.
Zapiralni in odpiralni čas trgovskih obratov v občini M. Sobota.
Obveščajo se vsi člani trgovci občine Murska Sobota, z ozirom, da se niso vsi podpisali za nameravani zimski zapiralni čas, da je isti neveljaven in se s tem razrešujejo vsi podpisniki danih obvez.
Uprava Združbe.
Pojasnilo finančnega ministra glede trafikantov.
Finančno ministrstvo je izdalo, na vprašanje, kateri dohodki traf kan-tov so podvrženi pridobnini, pijasnilo, ki v glavnem pravi :
Po zakonu o državnih monopolih so monopolski predmeti (tobačni izdelki, cigaretni papirčki, sol, vžigalniki in vžigalice ter petrolej) oproščeni vseh neposrednih davkov in vseh samoupravnih dokiad, torej tudi pri-dobnine. Od prodaje vseh drugih predmetov, torej tudi od vrednostaie, pa morajo trafikanti in vsi proda/alti plačati pridobnino. Za prodajo teh predmetov je treba obdavčiti vse trafikante tudi za nazaj, v kolikor ti davki niso že zastareli.
Mnenja smo, da je izterjevanje teh davkov za nazaj neutemeljeno in da tndi ne bo rodUo pravega uspeha. Davčna uprava je sama kriva, na čl
pobirala pridobnine od teh dohodkov že preje In zate ne gre, da naj trafikant pri svojih skromnih dohodkih, ki zadostujejo mogoče le za golo vzdrževanje, plača sedaj pridobnino za par let nazaj.
Sejm ar ji in njih pravice.
Dnevno nam prihajajo pritožbe, da razstavljajo na sejmih stojnice zelo mnogi, ki zato niso upravičeni ali pa s tujimi obrtnimi listi, raditega objavljamo spodaj ponovno okrožnico, ki jo je izdala Kr. banska uprava dravske banovine pod št. VII No. 5450/2 z dne 24. X. 1933, odnosno Sresko načelstvo v M. Soboti z dne 4 XI. 1933. pod štev. 8539/1, ki se glasi: ,Vsem srezkim in mestnim načelstvom, ter srezki izpostavi v Škofji Loki."
Zbornica za TOI v Ljubljani je opozorila, da se sejmari, ki se jim v smislu § 445 Ob. z. ne sme izdati pooblastilo, okoriščajo novega pravnega položaja, tako da posečajo na podstavi svojega sejmarskega pooblastila več sejmov hkrati po svojih pooblaščencih, nastavljencih itd. Sej-marji imajo pri vsem tem tudi po več stojnic na istem sejmišču. Kontrola nad sejmarji je pri takem stanju otež-kočena, ker lahko vsak pokaže tako pooblastilo za -posečanje sejmov, kj jih sejmarji dajejo nameščencem v prepisu kot izkazilo in se na ta način ta obrt kljub intenciji zakonodav-ca izraženi v že omenjenem § 445. Ob. z izkorišča še nadalje. Sejmarji namreč na ta način izdajajo sami pravice, ki jih zakon ukinja.
Da se temu nerednemu stanju napravi konec, je naročiti vsem občinam In ostalim sejmskim koncesijo-narjem, da ne smejo pripustiti na sejm nikogar drugega razen takega sejmarja, ki se izkaže z izvirnim pooblastilom ali pa z njegovim prepisom — unikat, če je izvrnik izgubil ali mu je propadel. S prepisi torej se ne sme nihče pripustiti na sejem. Tu di ni posameznemu sejmarju dovolil kar po več stojnic, razen če so druga poleg druge. Naročite sejmarskim nadzornim organom, da to odredbo, ki je izdana, kot sestavni del tižnih redov, strogo nadzorujejo.
V interesu vsakega posameznega trgovca je, da pazi po sejmih posebno na to, da ne bo sejma posečal nobeden, ki zato ni upravičen, pa tu* di ne taki, ki sam osebno ne pose duje obrtnega lista. Ker nikakor ne zadostuje, da se nekdo izkaže le z obrtnim listom, ne ve se pa če je v resnici njegov ali pa od koga dru gega. Tudi ni nobeden sejmar, trgo Véc ali obrtnik upravičen pooblastiti druge osebe, da bi ta prodajala za njega blago na sejmih. Tudi ne more nihče poslati na sejem samo takozva-ne pomočnike za sebe, ker isti sejem sploh ne smejo posetiti, če gospodar sam ni navzoč. Posamezni upravičen ci tudi ne smejo imeti na sejmu več stojnic, kot eno, ako te niso združe ne ena z drugo.
Pozivajo se raditega vsi člani, da vsakega, ki bi kršil te pravice, naznanijo nemudoma najbližji orožniški
postaji ali pa občini, ter obenem Združbi trgovcev v M. Soboti, da zamere zadevo nadalje zasledovati.
K177ETIJSTOO
Plemenski bik
(Nadaljevanje.)
Bike so vporabljali za vožnjo že v starih časih, pa tudi v srednjem veku do najnovejšega časa. Torej ni to ničesar novega. Radi posebnih gospodarskih prilik je prišlo to v nekaterih krajih le iz navade in ? pozabljenje.
Za vožnjo se mora začeti učiti bika še mladega, še preden je leto star. Starejši bik, ki še na vprego ni vajen, se ne bo pustil z lepa vpreči. Že od mladosti na vprego vajeni biki, ostanejo mirni, pokorni in ubogljivi, če se jih redno in zmerno vprega. Dela vajeni biki so močnejši pa tudi uspešnejši kot voli.
Neki znan praktiker pripoveduje da je učil bike voziti na ta-le način : Najpoprej se ga mora navaditi pravilno hoditi. Po hoji utrujenega se začne vaditi na vprežno upravo in še le potem, ko je vajen na eno in drugo in se ne upira več, se ga še le začne vpregati v voz. Najpoprej pa se ga nauči vleči in voziti, če se ga vprega h kravi, volu ali starejšemu biku, ki že dobro vozi, B:k pa mora dobiti pravočasno nosni obroček.
Biki katere se dnevno vprega, plenzenijo dobro in ostanejo tudi dalje časa za piemenjenje sposobni, kot biki, ki so vedno privezani v hlevu.
Ce pa ni druge prilike, da pride bik plemenjak zadosti na zrak, se ga naj vporablja za tlačenje gnoja. To delo mu bo prav dobro storilo. Neki posestnik, ki je vedno vporablja! bike za to opravilo, poreča5 da so njegovi biki radi tega krotki in da se nemore pritoževati, da bi pri plemenjenju ke» dsj odpovedali-
Zmerna in redna vporaba plemenskih bikov za delo, ima rszven boljše sposobnost! za plemenjenje še nešteto drugih koristi. Delo in gibanje na prostem utrdi zdravje, prepreči prehitro odebe!enje; da ne postanejo prezgodaj za pleme rsesposobni, napravi jih odpornejše proti tuberkulozi, tej šibi naše živinoreje. Redno delo
je tudi najboljše sredstvo proti podivjanosti bikov. Znano je, da posta nejo biki, s katerimi se že v mladosti lepo ravna in jih redno vodi ali zmerno vporablja na prostem zakakoršno koli delo, zaupljivi, krotki in ubog Ijivi ín da nikoli ne podivjajo.
Zmerno delo na prostem zboljša tudi kvaliteto mesa.
Da bi imela propaganda, naj se vporablja plemenske bike za vprego, čim več uspehov, davajo v nekaterih državah za take bike lepe premije. Na licenciranje, premiranje in razstave pripeljejo bike vprežene. Prirejajo pa tudi tekme radi preizkušnje na uspešnost in kvaliteto hoje.
(Nadalj. sledi.)
Delo v sadovnjaku in zelen-jadnem vrtu.
Izvanredno mila jesen zeio ugodno vpliva na naše sadovnjake in vrtove. Celo „počasneži" lahko sedaj opravijo vso delo pred zimo. Sedajni čas še je vedno primeren za spravljanje zimskega sadja, posebno onega s hrapavo kožo (kanadke, razni kes-cnači itd ) in pa zimske hruške. V prvi polovici tega meseca se priporoča presajenje sadnega drevja. Vsi splošno priporočajo jesensko saditeVj ker se v tem času lahko dobe sadike in ker jeseni posajeno drevje na pomlad bolje raste, nego spomladno. Kdor torej raisli jeseni saditi, je sedaj zadnji čas da vse potrebno pripravi (jame, kompost, gnoj, kole) in naroči drevje. Ne pozabimo v tem času obnavljati in gnojiti kolobarje ob mladem sadnem drevju.
Na zelenjadnsm vrtu pripravljamo vse potrebno za shranjevanje ze-
lenjadi. Zadnji čas je, da posušimo klet in druge prostore v poslopju, napravimo zakope, izpraznimo tople grede in uredimo karkoli bi bilo še potrebno za uspešno shranjevanje vrtnih pridelkov. Razmnožujmo in pre-sajajmo trejaice, ne pozabimo posaditi v prvi polovici meseca čebulnice (tulipane, narcise, hijacnie itd). Ko pade paskrst hujša slana, porežimo stebloyje dalli, gomolje vzdignimo iz zemlje, jih dobro presušimo in spravimo v z'msko shrambo. Spravimo (udi gomolje od gomoljastih begonij in vse, kar bi utegnilo oškodovati zima. Visoke vrtnice edvežimo, da jih ne polomi prvi sneg Odeli jih bomo šele koncem novembra ali prve dni decembra. V?t je treba pred zimo dobro očistiti in prekopati.
PRVA PREKMURSKA
iiemlina čistilnika o b I e h ia per Mi
proda svoj obrt.
Kupec se iahko popcinotaa izuči v 5 mesecih pranja, čiščenja, likanja (peglanja) Nadalje proda hlio z električno razsvetljavo, pri kateri |e pol pluga lepega vrta.
Interesenti naj se zglasijo pri
KOŽIC FILIP U
v Murski Soboti - Mala Kaniža št. 23.
Iziava.
Podpisana se zahvaljujem g. Bedičevi, da je odstopila od tožbe.
Obžalujem, da sem jo raz-žalila.
KOS MARIJA M. Sobota.
Posredovalnica Maribor, Slov. ul. 26
UGODNE PRODAJE:
Hiša zidana z gospodarskim poslopjem, 2 oralov zem'je
» »	»	» 9 B „
in vsa živina in gospodarskim orodjem, 12 „ „ ,, ,, • > 12 ,, ,, Hiša zidana z gospodarskim poslopjem, 28 ,, ,, 10 oralov gozda v eni parceli Gorice s gospodarskim poslopjem in inventarom Mlin z gospodarskim poslopjem ter 2 oral zemlje Trgovina in gostilna, 4 oralov zemlje
ter razna zemlpča, posestva, stanovanjska hiša, mline itd.
Vsa pojasnila daje brezplačno:
KRČMAR ŠTEFAN, Murska Sobota, Mojstrska št. 9.
26.000 Din. 40 000 „ 60 000 „ 70 000 „ 130 000 „ 32 000 „ 60 000 „ 100 000 „ 120 000 Din-
RADIO
HORNYPHON
VB ie najboljši in najcenejši !
Cene našim predmetom, posebno radio-aparatom smo globoko znižali !
Poleg tega: znižani mesečni obrobi.
» o	m z garantirano
flOUl ODDPflTdobrim spreie"
mm Mjimm mom dobite že Najmanjši mesežni obrok Din 120*
za Din 1955'-
Baterijski aparati : 3,4,5 in 6 cevni, vsi z 2 voltnim akumulatorjem in permanent-dinamičnim zvočnikom.
Naiboliši amerikattski aparat HIS MASTER!
Dospela SO nam že nove pošiljke koles za leto 1936 PUCH, STYRIA-DÜRKOPP, VICTORIjA
OPEL
Zniiana cena, meseini obroki po Din 100*
Trgovina radio-aparatov
z dvojnim gitter okvirjem.
iV-
in tehničnih predmetov Stivan Ernest, M. Sobota*