PoStnl urad Celovec 2 — Verlagsposfamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Ob dnevu Združenih narodov: Dvajset let Ustanovne listine OZN Vsako leto obhajamo 24. oktober kot dan Združenih narodov, ker je tega dne leta 1945 večina držav, takratnih članic OZN podpisala Ustanovno listino, ki je s tem dnem tudi začela veljati kot temeljni zakon mednarodne politike. Letos slavimo torej dvajsetletnico tega važnega dokumenta in je na mestu, da si nekoliko ogledamo zgodovino Ustanovne listine OZN. Prva zamisel o svetovni organizaciji se je pravzaprav porodila že leta 1941, ko sta ameriški predsednik Roosevelt in predsednik britanske vlade Churchill podpisala tako imenovano »Atlantsko ustanovno listi-no«, ki je kasneje služila za osnovo tudi pri sestavljanju Ustanovne listine OZN. Pobudo za ime organizacije pa je dal Roosevelt, ki se je ves čas ogreval za ustanovo, katera naj bi v bodoče preprečevala vojne; ob neki priložnosti je namreč sile, ki so se med zadnjo vojno bojevale proti Nemčiji in njenim zaveznikom, imenoval »združeni narodi« in ta pojem so pozneje prenesli na OZN — Organizacijo združenih narodov. Prvo »deklaracijo združenih narodov« so objavili leta 1942, osnove za ustanovitev nove svetovne organizacije, ki naj bi bila mnogo popolnejša 'kot nekdanje Društvo narodov, pa so izdelali na konferencah v Moskvi, Teheranu in Jalti, medtem ko so Ustanovno listino OZN začeli pripravljati leta 1944 v Dumbarton Oaksu. Sicer so se že takrat pojavile številne težave, ki so jih odstranili le s kompromisi in koncesijami, vendar je delo kljub temu hitro napredovalo in 25. aprila 1945 so se v San Franciscu zbrali predstavniki 46 držav, da bi ustanovili Organizacijo združenih narodov. Po dolgih pogajanjih, kjer je šlo predvsem za sklepe o pravicah velikih in malih držav, so sestavili in svečano podpisali Ustanovno listino ter jo razposlali državam-članicam, od katerih jo je večina ratificirala 24. oktobra pred dvajsetimi leti. Že dva in pol meseca pozneje — 10. januarja 1946 — je bilo v Londonu sklicano prvo zasedanje Glavne skupščine OZN. Od teh zgodovinskih dogodkov je minilo dvajset let, v katerih je OZN več ali manj uspešno uveljavljala načela svoje Ustanovne listine. Ta načela, ki so se rodila v hudih preizkušnjah druge svetovne vojne, predvsem določajo O da ima vsak narod pravico izbrati si tako obliko oblasti, v kakršni sam želi živeti; O da se mora vrniti suvereno pravico samoodločanja in samoupravljanja vsem tistim narodom, ki jim je bila nasilno odvzeta; O da se mora opustiti uporaba sile pri urejanju mednarodnih odnosov; O da je treba razvijati mednarodno sodelovanje za gospodarski napredek in socialni razvoj. Ta načela so oblikovala svetovni razvoj v minulih dvajsetih letih in se danes v svetu razvijajo naprej kot načela miroljubne koeksistence. Drži, da so Združeni narodi v teh letih preživeli mnogo kriz in viharjev, toda prav tako je res, da so v neštetih GENERALNI SEKRETAR OZN U TANT: Prepoved širjenja atomskega orožja je najresnejši problem današnjega sveta Po dobrih treh tednih se je ob koncu minulega tedna zaključila splošna razprava Glavne skupščine OZN, v kateri je sodelovalo rekordno število (101 od skupno 117) šefov delegacij. V splošni debati se je izkristaliziralo veliko političnih ocen, stališč, argumentov in metod, ki jih bodo zdaj podrobneje proučili, ko bodo tako v specialnih debatah na plenarnih zasedanjih kakor tudi na sejah sedmih skupščinskih odborov posvetili pozornost konkretnim problemom. Največjo pozornost bo pri bodočih razpravah nedvomno vzbujalo delo v političnem odboru, katerega debato je v ponedeljek začel generalni sekretar OZN U Tant. Ob tej priložnosti je opozoril na to, da je vprašanje prepovedi širjenja atomskega orožja morda naj- resnejši problem, pred katerim stoji zdaj svet. Zato je pozval vse dežele — tiste, ki imajo atomsko orožje in tudi one, ki ga nimajo — naj delajo v skladu s svojimi interesi in interesi človeštva. Predlagal je, naj bi sklenili nekakšen začasni dogovor o prepovedi širjenja atomskega orožja, ki bi omogočil, da bi se potem mirneje lotili sestavljanja formalne pogodbe. Kot prvi govornik je sovjetski delegat Fedorenko izjavil, da je Sovjetska zveza naklonjena sklenitvi pogodbe, po kateri bi smele imeti atomsko orožje samo države, ki ga že imajo, namreč Amerika, Sovjetska zveza, Velika Britanija, Francija in Kitajska. Odločno pa se je izrekel proti vsem poskusom, da bi se do tega orožja prikopala tudi Zahodna Nemčija. Avstrijski državni praznik Letos bomo 26. oktobra prvič obhajali kot državni praznik republike Avstrije, medtem ko je doslej veljal kot Dan avstrijske zastave spominu na dan, ko je leta 1955 zadnji zasedbeni vojak zapustil našo državo in je Avstrija dokončno postala svobodna in neodvisna. Zvezna vlada je naslovila na prebivalstvo poziv, naj 26. oktobra izobesi zastave, sama pa bo tega dne položila venec pred spomenikom žrtvam boja za svobodo Avstrije, medtem ko se bosta parlament in zvezni zbor sestala na slavnostni seji, kjer bosta govorila zvezni prezident in predsednik parlamenta. Poleg tega bodo proslave državnega praznika še po šolah in pri vojski. Kakor je treba pozdraviti dejstvo, da bo končno tudi Avstrija imela svoj državni praznik, pa je hkrati nerazumljivo, da ta praznik v resnici niti ne bo praznik marveč navaden delovni dan. V vladni koaliciji namreč še niso uspeli doseči ustreznega sporazuma, ker se zastopniki gospodarstva ob podpori 'dVP dosledno upirajo temu, da bi 26. oktober uzakonili kot plačan dela prost dan, kakor bi odgovarjalo pravemu državnemu prazniku. Kljub temu, da so gotovim krogom očitno bolj pri srcu osebni dobički kot splošne koristi domovine, pa bo pretežna večina avstrijskega ljudstva obhajala praznik v zavesti utrjevanja zvestobe do svobodne in demokratične domovine — republike Avstrije. Tudi v Ameriki protesti proti vojni v Vietnamu Nacionalistična gonja mora biti prepovedana Ob koncu minulega tedna je zajel Ameriko val množičnih protestov proti vojni v Vietnamu. Doslej so svoje nasprotovanje tej vojni izražale le posamezne osebnosti in manjše skupine predvsem iz krogov ameriških izobražencev, ki so od predsednika Johnsona in njegove vlade zahtevali, da mora napraviti konec vojaški intervenciji v Vietnamu. Zdaj pa je odpor proti vietnamski vojni zaje! .udi široke množice ter se manifestiral na velikih protestnih demonstracijah, ki so se od petka do nedelje minulega tedna odvijale po številnih ameriških mestih. Začelo se je v petek v Kaliforniji, kjer se je več kilometrov dolga kolona demonstrantov pomikala proti vojaškemu oporišču Berkeley, ki je glavno zbirališče vojakov, katere pošiljajo na bojišče v Vietnam. Demonstranti so nosili seboj napise, s katerimi so zahtevali: »Nobenih imperialističnih vojn več!« — »Amerika ven iz Vietnama!« Podobno je bilo tudi v raznih drugih ameriških mestih, kjer se je prav tako več desettisoč ljudi zbralo na ulici, da javno izpričajo svoj odpor proti umazani vojni v Vietnamu. Pri protestnih demonstracijah je sodelovala tudi mladina, ki se po- sebno odločno upira vpoklicem v vojsko, ker noče sodelovati v vojni, katero smatra za »umazano in zločinsko«. V New Yorku je eden izmed mladih demonstrantov javno raztrgal svoj vpoklic k vojakom, češ da je prepričan, da vodi Amerika v Vietnamu »nepravično in zločinsko vojno«, zato smatra za svojo pravico in dolžnost upreti se temu, da bi sodeloval pri takem zločinu. Vlada in politični krogi v Was-hingtonu se sicer še vedno skušajo tolažiti s trditvijo, da izraža odpor proti ameriški politiki v Vietnamu le »neznaten del prebivalstva«, toda ne morejo več prikriti zaskrbljenosti, Nedeljske volitve na Tirolskem ... Minulo nedeljo so na Tirolskem volili nov deželni zbor, v Innsbrucku pa so bile hkrati tudi volitve v mestni svet. V glavnem se je tudi tokrat pokazalo, da se pretežna večina volivcev nagiba k obem velikim strankam, ki sta število svojih glasov spet znatno povečali, medtem ko je FPD utrpela občutno izgubo. Zmagovalec tirolskih volitev je nedvomno DVP, kateri je uspelo znova pridobiti dvetretjinsko dve-čino v deželnem zboru. KP za deželni zbor ni kandidirala, marveč je svoje pristaše pozvala, naj glasujejo za socialiste, ki so število svojih glasov sicer povečali za 3 tisoč 700, kljub temu pa zgubili enega od dosedanjih 11 sedežev, kakor je en sedež zgubila tudi FPD, ki bo imela v novem deželnem zboru le še enega zastopnika. Pri občinskih volitvah v Innsbruk- primerih dosegli lepe uspehe — posredovanje v raznih lokalnih sporih, boj proti kolonializmu, daljnosežni program tehnične pomoči itd. — ki so najboljše potrdilo življenjske in akcijske sposobnosti svetovne organizacije. Dejstvo, da se je število članic medtem skoraj potrojilo (od pr- ku sta DVP in SPO obdržali dosedanje število odbornikov (DVP 23, SPO 13), medtem ko je FPD zgubila eno od prejšnjih štirih odborni-ških mest, katero si je osvojila KP, ki bo s tem spet zastopana v inns-bruškem občinskem svetu. ... in v Beljaku Prav tako v nedeljo so volili nov občinski odbor tudi v Beljaku, kjer je bila spet FPD tista, ki je zgubila. Socialisti so svojo dosedanjo večino 18 odbornikov povečali za nadaljnji mandat in tudi DVP je uspela dobiti 1 odbornika več, tako da jih bo imela v novem odboru devet. KP je obdržala svoja dosedanja dva sedeža, medtem ko je padlo zastopstvo FPD od 4 na 3 mandate. Zaradi tega je ogrožen tudi FPO-jevski sedež v mestnem svetu. votnih 46 na 117), pa dovolj jasno priča, kako važen instrument miru in napredka predstavlja OZN, ki letos stopa v tretje desetletje svojega obstoja — kot moralna sila vseh tistih ljudstev, ki so se že pred dvajsetimi leti odločila, da »obvarujejo prihodnje rodove pred šibo vojske«. kajti tudi vodilni ameriški listi izražajo prepričanje, da je val negodovanja dobil že zelo resno obliko. To je moral potrditi tudi načelnik tiskovnega urada Bele hiše, ki je na tiskovni konferenci povedal, da je predsednik Johnson »zelo zaskrbljen« zaradi tega vala demonstracij, ker »bi mogel Severni Vietnam videti v teh demonstracijah ošibitev ameriške odločenosti« in da bi »demonstracije manjšine mogle prikazati razdeljenost in pripravljenost na popuščanje«. Da sedanje nezadovoljstvo z vojno v Vietnamu ni več omejeno na majhen krog ameriškega prebivalstva, najbolj jasno dokazuje dejstvo, da je samo na demonstracijah ob koncu minulega tedna sodelovalo več kot 100.000 ljudi. Podobne demonstracije napovedujejo tudi za prihodnje tedne, za 27. november pa nameravajo izvesti celo pohod na Washington. Čedalje večje nasprotovanje vojni v Vietnamu seveda ni slučajno, niti ni delo »peščice levičarskih radikalov«, kakor bi radi dokazovali v vladnih krogih. V resnici je to izraz vedno večje zaskrbljenosti ameriškega prebivalstva, ki na eni strani čuti težko breme vojne pustolovščine, po drugi strani pa prihaja do prepričanja, da Amerika s svojo oboroženo intervencijo v Vietnamu zgublja na ugledu v svetu. V Trstu je ena izmed komisij deželnega sveta avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine razpravljala o predlogu slovenskega svetovalca dr. Skerka, kateri je predlagal, naj bi se deželna vlada zavzela pri osrednji vladi v Rimu za sklenitev zakona, ki bi prepovedoval javno hujskanje k narodnostni ati plemenski nestrpnosti in sovra-šfu. Pri tem je opozoril, da je bilo v povojnih letih v Trstu in drugod dosti primerov izzivanja in ščuva-nja na narodnostno nestrpnost, kar je povzročilo ogromno gorja zlasti Slovencem. Takih akcij se gotovi krogi lotevajo samo zato, ker se zavedajo, da jih po sedanjih zakonih niti ni mogoče preganjati in kaznovati. Zato je nitjno potreben zakon, ki bo postavil pod kazen pojave nacionalizma, kateri škodujejo mirnemu sožitju med obema narodnostima v deželi, poleg tega pa kvarno vplivajo tudi na odnose med sosednima državama. Predlog slovenskega odbornika so podprli zastopniki vseh v komisiji zastopanih strank razen neofašistov in liberalcev; pa tudi predstavnik liberalcev bi predlog podprl, če bi šlo samo za resolucijo, ne pa za osnutek zakona. Zahodnonemška vladna koalicija je bila skovana s sporazumom kompromisov Ludwig Erhard se je v sredo, ko ga je parlament znova izvolil za kanclerja, sicer kazal zadovoljnega, toda na njegovem obrazu so se videli tudi sledovi, ki so jih zapustili minuli štirje tedni in še posebno zadnji dnevi oziroma zadnje ure pred odločilnim zasedanjem. Napovedi političnih opazovalcev, da bodo pogajanja za sestavo nove zahodnonemške vlade po letošnjih državnozborskih volitvah posebno težavna, so se namreč izpolnile in so danes vsi prizadeti lahko veseli, da doseženi sporazum o vladni koaliciji ni zahteval še več žrtev. Pot do tega sporazuma, ki so ga dosegli šele v noči od torka na sredo, ni bila lahka, kakor je zdaj tudi težko govoriti o tem, kdo je zmagovalec in kdo je premagani. Eno vsekakor drži: sporazum je zgrajen na samih kompromisih — Erhard je sicer obdržal svojega zunanjega ministra Schroderja, je pa moral popustiti napram FDP, katere predsednik Mende je spet postal vicekancler in minister za vsenemška vprašanja; FDP je sicer dosegla svoj cilj, vendar se je morala obvezati, da ne bo več napadala predsednika bavarske CSU Straussa; končno se je morala CSU sicer pokoriti večinski CDU, pač pa je dosegla, da bo imel njen predsednik »čisto srajco« tudi v očeh FDP. V tej trojni koaliciji torej ne more biti govora samo o zmagovalcih in tudi ne samo o poraženih; vsi so tako eno kot drugo. Bistveno drugačen pa je nastali položaj za skoraj 90-letnega Adenauerja, ki je še vedno predsednik CDU. Kljub svoji visoki starosti je hotel svoja načela uveljaviti tudi pri sedanjih pogajanjih, vendar se je Erhard izkazal za močnejšega in s tem ustvaril zase ugodno izhodišče, ko bo stranka prihodnje leto iskala novega predsednika. TA TEDEN V MINISTRSKEM SVETU: Boj za pravičen državni proračun 1966 Danes opolnoči poteče rok, do katerega mora zvezna vlada doseči sporazum o osnutku državnega proračuna za leto 1966 in ga predložiti parlamentu. Finančni minister je svoj osnutek predložil vladi v torek minulega tedna. Po njegovem bi imel prihodnje-letni državni proračun nad 700 milijard šilingov skupnega obsega in bi bil razdeljen na redni, izredni in eventualni proračun. Z razpravo o proračunu je vlada začela v ponedeljek in v ta namen predvidela pet sej, ki so trajale vse do danes. Te seje so potekale v izredno napetem ozračju. Že pred temi sejami se je namreč pokazalo, da vsebuje osnutek finančnega ministra tako vrsto odprtih vprašanj kot pa postavk, ki bodo šle očitno v breme delovnih ljudi. Zato so socialistični člani vlade že v torek minulega tedna izjavili, da odklanjajo proračun, ki predvideva vrsto podražitev, ker smatrajo, da je osnovna naloga vlade, da se bori proti vsaki vrsti podražitve. Zadržanje finančnega ministra in OVP, preden je osnutek prišel pred ministrski svet, kaže, da sta hotela postaviti socialiste pred dejstvo, da proračun za leto 1966 ne bo obremenjeval krogov privatnega kapitala in da morajo biti njegovi izdatki pokriti po poti podražitve mleka in bencina ter po poti zvišanja potniških tarif železnice in poštnega avtobusnega prometa. Finančni minister je imel osnutek proračuna s tako tendenco dotiskan že 27. septembra, preden je sploh dosegel z vsemi ministrskimi kolegi sporazum o njihovih zahtevah do proračuna. Ta osnutek je 'OVP odobrila na svojem posvetovanju na Semmeringu, nakar je šele prišlo do pogajanj finančnega ministra z notranjim ministrom in ministrom za promet, ki sta oba socialista. Socialističnim članom vlade je finančni minister osnutek izročil šele 12. oktobra, četrt ure pred sejo ministrskega sveta, ki naj bi ga obravnavala. S takim namenom je torej OVP zelo jasno postavila kretnice za potek pogajanj o proračunu, ki zahteva najskrbnejše priprave in pripravljenost vseh krogov, da se na eni strani ustavi naraščajoči val podraže-vanj in padanja kupne moči šilinga, po drugi pa da se prepreči, kar se je zgodilo letos, ko dejanski dohodki države daleč zaostajajo za napovedmi in pričakovanji pro- V JUGOSLAVIJI: V 8 mesecih 5,5 mil. tujih turistov Kakor poroča Turistična zveza Jugoslavije, se je letos v Jugoslaviji izletniški in tranzitni turizem izredno povečal. Po podatkih obmejnih služb je v prvih osmih mesecih tekočega leta prispelo v Jugoslavijo 5,5 milijona tujih turistov. Tako močnega porasta tujih turistov v Jugoslaviji letos nihče ni pričakoval. V prvih osmih mesecih je prišlo v Jugoslavijo za 2 milijona več inozemskih turistov kot lani celo leto. V prvih osmih mesecih se je zlasti močno povečalo število nočitev vzhodnoevropskih turistov v Jugoslaviji. Naraslo je za 96 odstotkov. V prvih osmih mesecih je šlo čez jugoslovansko mejo dvakrat več potniških avtomobilov kakor lani, število avtobusov pa se je povečalo za 30 odstotkov. Ugoden razvoj luke Koper V prvih devetih mesecih je luka Koper zabeležila za 15% več prometa kot v prvih devetih mesecih minulega leta. Skupno je bilo v luki pretovorjenega 608.515 ton blaga. Ker v mesecih oktober—januar promet v luki vedno narašča, pričakujejo, da bodo letos prekoračili plan, ki predvideva 700.000 ton prometa. Letos je luka znatno povečala svoje kapacitete. V enem izmed skladišč je bila postavljena sesalna naprava za iztovarjanje žita, sojinega zdroba in podobnega sipkega blaga ter stroj za avtomatično polnjenje vreč z zmogljivostjo 1200 ton na dan. Največja pridobitev pa je bilo novo skladišče v izmeri 3600 kvadratnih metrov, kjer lahko skladiščijo 3000 ton sladkorja oz. ustrezno količino drugega blaga. Struktura prometa v luki kaže močan porast uvoza in tranzita. Uvoz se je povečal od 368.938 na 413.892 ton, tranzit pa od 76.712 na 154.422 ton. Izvoz iz luke in razvoz sta letos nekoliko nazadovala, kar kaže na naraščajočo potrebo železniške proge, ki bo luko povezovala z njenim zaledjem. Od proge je sedaj zgrajenih okoli 15 km trase, pred kratkim pa je občinska, skupščina Koper prevzela jamstvo za kredit v višini 8,33 milijarde dinarjev za pospešitev izgradnje železnice. računa za tekoče leto. Po svojem konceptu 'OVP zahteva to pripravljenost le od delovnih ljudi. Po osnutku naj bi delovni ljudje prevzeli na svoje rame podražitev mleka za 25 grošev pri kilogramu in podražitev potniških tarif železnice in pošte za 25 do 30 %. Po drugi strani pa 'OVP od kmetijstva zahteva, naj pristane na 25-odstotno skrčenje sredstev „zelenega načrta", železnica in pošta pa naj omejita izdatke za investicije, ki so v teku ter izdatke za vzdrževanje svojih poslopij in naprav. Poleg tega hoče 'OVP še podražitev bencina in zvišanje davka na mineralna olja za 20 grošev pri litru. Istočasno pa 'OVP kategorično odklanja sleherno zvišanje davka na premoženje, ki ga plačujejo predvsem krogi Razdelitev donosa dohodninskega, mezdnega in prometnega davka ter davkov na kapitalni donos, na pivo, vino, mineralna olja, motorna vozila, pridobitev zemljišč ter na dediščine in darila je že od leta 1948 naprej, ko je bil sklenjen prvi tozadevni zakon, vedno spet predmet nesoglasij in napetosti med finančnim ministrstvom kot predstavnikom zvezne vlade ter deželnimi vladami in občinami, ki si donos teh davkov delijo po določenem ključu. Ker obveznosti in naloge zveznih dežel in občin stalno naraščajo, se le-te neprenehno borijo za večji delež na donosu teh davkov, čemur pa se finančno ministrstvo trdovratno upira. Letos so zvezne dežele in občine ponovno zahtevale boljšo udeležbo na donosih teh davkov. Njihovo pričakovanje, da bi se ključ razdelitve, kakor je po zakonu o finančnem sporazumu v veljavi od leta 1963, zboljšal z novim zakonom, je vendar splavalo za nekaj Drugič v zgodovini Mednarodne letalske zveze bo Dunaj prizorišče njenega vsakoletnega kongresa. Od ponedeljka do petka bo na Dunaju zbranih okoli 300 delegatov 80 letalskih družb z vsega sveta, ki so članice Mednarodne letalske zveze (IATA). Kongres, ki ga bo začel zvezni prezident Jonas, bo obravnaval pereče probleme sodobnega letalstva, ikakor so to zlasti problemi velikih reaktivnih 'letal in problemi tarifne politike. Letalske družbe, ki so članice IATA, imajo namreč mednarodno za vse včlanjene družbe veljavne letalske liste, kakor imajo tudi enake transportne pogoje za letalske potnike. Z naraščajočim letalskim prometom pa naraščajo tudi tekoči problemi družb, ki jih zveza rešuje na svojih vsakoletnih kongresih. Mednarodna letalska zveza je bila ustanovljena leta 1919 s strani letalskih družb Dan- finančnega, industrijskega in trgovinskega kapitala, kar bi bil njihov prispevek k stabilizaciji državnega proračuna ter k stabilizaciji cen in kupne moči šilinga. Vladna borba med 'OVP in socialisti za proračun 1966 je v pravem pomenu besede borba za stabilnost cen in šilinga. Zagotovitev te stabilnosti je velika nujnost, kajti od novembra 1962 naprej, odkar se je v 'OVP uveljavil Klaus-Withalmov gospodar-sko-politični kurs, so se življenjske potrebščine podražile za 11,4%, šiling pa je zgubil 7 grošev svoje vrednosti. Istočasno pa je sedanja vladna borba tudi borba za polno zaposlitev prebivalstva in za uspešen razvoj ne le kmetijstva, marveč celokupnega gospodarstva. Država oz. javna roka je pri nas eden največjih in tudi naj-stanovitnejših investitorjev. Njene investicije pridejo v korist celokupnega gospodarstva, ker mu dajejo iniciative za njegov razvoj. Največje koristi od tega pa ima nedvomno privatni sektor gospodarstva, zato je nemogoče, da še naprej sadove dela in kupne moči avstrijskega prebivalstva nalaga v svojih bankah doma in v inozemstvu, državi pa odreka prispevek za proračun v sorazmerno enaki višini, kakor ga plačujejo delovni ljudje. let po vodi. Finančni minister dr. Schmitz je na to zahtevo v petek kratko in malo odgovoril, da je ne more upoštevati in da nov ključ razdelitve donosov omenjenih davkov ne pride v poštev pred letom 1968. Zvezne dežele in občine tudi ne morejo računati na prispevke zvezne vlade izven finančnega sporazuma, ki jih zadevni zakon predvideva. Trdi »ne« finančnega ministra na docela upravičeno zahtevo postavlja parolo OVP o decentralizaciji državnih pristojnosti v prid zveznih dežel in občin na laž. OVP hoče luknje v državnem proračunu krpati z denarji, ki bi jih morala država deliti z zveznimi deželami in občinami in noče, da bi le-te dobile več samostojnosti. OVP pa tudi noče, da bi država zvišala svoje neposredne davke, kakor so to davek na premoženje, na korporacije in na tobak ter carine in pristojbine, s katerimi so predvsem obremenjeni kapitalno močni krogi v državi. ske, Švedske, Norveške, Nemčije, Anglije, Francije in Holandske. Avstrija je s svojo letalsko družbo OeLAG v IATA vstopila začetkom leta 1927, tik pred prvim kongresom IATA na Dunaju. Takrat je mednarodna letalska zveza štela 18 članic. Z nadaljnjim razvojem letalstva je naraščalo tudi število letalskih družb in članic IATA. Sedaj jih šteje skupno že 94 in sicer 83 polnih in 11 asociira-nih članic. Vzhodnoevropske letalske družbe niso članice IATA. S tem kongresom bo prevzel predsedstvo Mednarodne letalske zveze predsednik Avstrijske letalske družbe AUA dr. Lambert Konschegg in ji predsedoval do prihodnjega kongresa. Po navadi pripade namreč predsedstvo tisti družbi oz. članici, ki je gostitelj kongresa. Letos pa je to AUA. DUNAJ. — Pred dunajskim porotnim sodiščem se Je v ponedeljek začel proces proti 25-letnemu Študentu Guntherju Kumelu, ki je obtožen, da je pri demonstracijah 31. marca v zvezi s profesorjem Borodajke-wyczem pobil na tla 67-letnega Ernsta Kirctmegerja, kateri je na posledicah dva dni pozneje umrl. KU-mel je zaradi svoje neonacistične dejavnosti že večkrat prižel v konflikt z zakonom, vendar je vedno naSel zelo mile sodnike. KARLSRUHE. — Pred vrhovnim zahodnonemSkim so-diSčem v Karlsruhe se je pred dnevi začel proces, ki je danažnje razmere v Zahodni Nemčiji pokazal v zelo zanimivi luči. Obtožen je 39-letni V/erner Patsch, pripadnik zahodnonemSke obveščevalne službe oziroma urada za varstvo ustave, kakor se ta ustanova uradno imenuje. Pred sodiščem se je znašel zaradi tega, ker je z razmerami, ki vladajo v tej ustanovi, seznanil javnost. Svoj »korak v javnost" je obtoženec utemeljil s tem, da pred svojo vestjo ni mogel več zagovarjati razmer v ustanovi, v kateri imajo vodilno besedo bivši SS-ovci in pripadniki nacistične varnostne službe. Prav tako je obtoženec povedal, da je bil imenovani urad ustanovljen z namenom, da bi razkrinkaval nacistične pojave, v resnici pa so v njem našli zatočišče prav tisti ljudje, proti katerim naj bi se boril. WASHINGTON. — Državni pravdnik v ameriški deželi Alabama je objavil poročilo, po katerem so pripadniki rasistične teroristične organizacije Ku-Klux-Klan obdolženi, da so zakrivili dvanajst od skupno 17 rasističnih umorov tekom zadnjih dveh let v Alabami. Čeprav so krivci teh umorov znani in navadno tudi postavljeni pred sodišče, jih sodniki vedno oprostijo vsake krivde. Državni pravdnik je zdaj izrazil upanje, da se bo javnost vsaj na podlagi sedanjega poročila osvobodila svoje brezbrižnosti do zločinskega divjanja Ku-K!ux-Klana. LEOPOLDVILLE. — Kongoški predsednik Kasavubu je razpustil dosedanjo vlado pod predsedstvom Čom-beja ter za novega predsednika vlade imenoval Evarista Kimbo, bivšega notranjega ministra v se-cesionistični Katangi. Politični opazovalci menijo, da s tem še ni konec Čombejeve politične kariere, marveč pričakujejo, da bo s svojo stranko prešel v opozicijo in nastopil kot kandidat na prihodnjih predsedniških volitvah. Ne izključujejo pa tudi možnosti, da se bo Čombe spet vrnil v Katango in tam začel pripravljati novo politično bodočnost s ponovno odcepitvijo Katange od Konga, kar bi seveda imelo hude posledice za Kongo. GORICA. — V italijanskem študijskem centru v Gorici je bilo zanimivo predavanje, na katerem je pater Pietro Castelli iz Milana govoril o »narodnostnih manjšinah v luči papeževe enciklike Mir na zemlji". Predavatelj je zagovarjal nujnost sožitja med večinskim narodom in manjšino ter dejal, da manjšinskih vprašanj ne gre reševati na podlagi številčne moči manjšine, marveč na podlagi njene važnosti. Sožitje med večino in manjšino pa — kakor je poudaril — koristi ne samo utrjevanju odnosov med sosednimi državami, marveč tudi svetovnemu miru. Hkrati je govornik obsodil poskuse vsakršne asimilacije in potujčevanja manjšin. (Kaj če bi si izjave italijanskega patra zapisali za uho tudi gospodje pri celovškem ordinariatu!) LIZBONA. — Portugalski opozicijski kandidati na bližnjih splošnih volitvah so zahtevali od vlade, naj neutegoma ukine cenzuro tiska, vsaj za čas volitev. Vlada naj tudi pooblasti funkcionarje opozicije, da lahko nadzirajo ves volilni potek. Če vlada teh predlogov ne bo upoštevala — je rečeno v stališču — potem bodo volitve spet navadna burka, kakor so bile tudi prejšnje. Glede portugalske kolonialne politike so predstavniki opozicije mnenja, da se je Portugalska zaradi svoje sedanje politike znašla osamljena na svetu, medtem ko je v kolonijah možna samo politična rešitev, sloneča na načelih samoodločbe. BONN. — Za 24. oktober pripravljajo bivši pripadniki SS veliko manifestacijo v zahodnonemškem mestu Rendsburg. Zahodnonemško združenje žrtev nacizma je to srečanje SS-ovcev obsodilo kot nezaslišano izzivanje in žalitev vseh demokratično mislečih prebivalcev Zahodne Nemčije. HAVANA. — Od 3. do 10. januarja prihodnjega leta bo v Havani na Kubi prva konferenca solidarnosti azijskih, afriških in latinskoameriških narodov. Pričakujejo, da se je bo udeležilo okoli 500 delegatov s treh celin. LONDON. — Kot najvažnejšo in najnujnejšo nalogo današnjega sveta je predsednik britanske vlade Wil-son imenoval sklenitev sporazuma o prepovedi jedrskega orožja. Glede Vietnama pa je Wilson dejal, da mora biti vsem zainteresiranim stranem jasno, da problema ni mogoče rešiti z vojaškimi sredstvi. BEOGRAD. — Na beograjskem sejmišču je bil zadnjo soboto odprt VI. mednarodni sejem oblačenja »Moda v svetu”, na katerem sodeluje 397 domačih in 111 tujih podjetij iz 17 dežel. Sejmu mode je priključen III. sejem pohištva in notranje dekoracije, na katerem razstavlja 65 jugoslovanskih in 10 inozemskih podjetij. Hkrati pa je bila odprta tudi sovjetska razstava blaga široke potrošnje. MOSKVA. — Sovjetska industrijska proizvodnja je v prvih treh četrtletjih tega leta v primerjavi z istim obdobjem Ionskega leta narasla za približno devet odstotkov. Največji porast Je dosegla industrija sladkorja, katere proizvodnja se je podvojila. Večje uspehe je dosegla tudi kemična industrija ter proizvodnja hladilnikov In televizorjev. VARŠAVA. — Predsednik italijanske republike Sa-ragat je bil na uradnem obisku na Poljskem, kjer je imel razgovore z vodilnimi poljskimi predstavniki. Ob tej priložnosti je prišlo do Izraza, da sicer obstojajo različna stališča glede miru in sodelovanja, vendar pa pripadnost k rozličnim političnim sistemom ne onemogoča dvostranskega pogovora z namenom mednarodnega pomirjenja. Med svojim bivanjem na Poljskem je Saragat obiskal tudi bivše nacistično taborišče Auschwitz, kjer se je poklonil žrtvam nacizma. PARIZ. — Kot važen mednarodni dogodek so ocenili obisk podpredsednika Združene arabske republike maršala Amerja v Franciji, kjer ga je sprejel tudi predsednik de Gaulle. Odnosi med ZAR in Francijo so se začeli boljšati, odkar se je Francija dokončno odpovedala svojemu kolonializmu in je priznala neodvisnost Alžirije. Finančni minister proti zahtevam dežel in občin po zboljšanju finančne moči Avstrijske carinske olajšave za Jugoslavijo Ob sklepanju nekaterih sporazumov v zvezi z blagovno izmenjavo v okviru trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo za gospodarsko leto 1965-66 je bil za nekatere vrste blaga, ki jih Jugoslavija izvaža v Avstrijo, določen sproščeni postopek za izdajanje uvoznih dovoljenj. Seznam blaga, ki ga je mogoče uvažati po sproščenem postopku, je bil vključen v že obstoječo avstrijsko carinsko-pooblastilno blagovno listo, ki je bila medtem ustrezno redigirana. Prvotno bi morale dogovorjene olajšave stopiti v veljavo že 1. oktobra 1965. Ker pa so pri ratifikaciji sporazuma manjkale še nekatere formalnosti, bodo dogovorjene olajšave stopile v veljavo 1. novembra 1965. Do oktobra 1964 je v avstrijskem uvozu iz Jugoslavije veljal postopek takoime-novanega avtomatičnega izdajanja dovoljenj. Le-ta je bil ukinjen in nadomeščen z že omenjenim sproščenim carinskim pooblastilnim postopkom. V decembru 1964 je Avstrija razširila uporabo carinskih oprostitev tudi na blagovni promet med Jugoslavijo in Avstrijo. Blagovno izmenjavo z Jugoslavijo je vključila v postopek avtomatičnega izdajanja uvoznih dovoljenj, ki ostane v veljavi do uveljavitve novega carinskega pooblastilnega sistema oz. njegove ratifikacije. Novo pri navedenem pooblastilnem postopku, ki ga bodo pričele carinarnice uveljavljati pri uvozu iz Jugoslavije, je to, da so za nekatere vrste blaga potrebna še izvorna spričevala, kar pa velja tudi še za vrsto drugih držav. Vsekakor pa je pričakovati, da bodo te carinske olajšave zelo blagodejno vplivale na povečanje blagovne menjave med Avstrijo in Jugoslavijo. NA DUNAJU PRIHODNJI TEDEN: Kongres mednarodne letalske zveze Kaj mladina rada bere Nobelovo nagrado za književnost je prejel pisatelj Mihail Šolohov Če zasledujemo zanimanje otrok za branje, nenadoma naletimo na kopico odkritij. Ljubezen do knjige, gorečnost, s katero jo berejo, je med otroki zelo različna. Strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s temi vprašanji, so otroke razdelili na posamezne tipe, in sicer po knjigah, ki jih radi in največ berejo. Po starosti bralcev ločimo lahko pet skupin: O V prvo skupino sodijo otroci, ki jim je najbolj priljubljeno čtivo slikanica v stihih. O Največ otrok od 2 do 5 let pa je takih, ki iščejo stvarne vsebine, to so ponazarjanja vsakdanjih dogodkov iz družine in narave. O Tretja skupina zajema otroke od 4 do 9 let; to obdobje lahko imenujemo tudi dobo pravljic. Med otroki ločimo posamezne, ki berejo predvsem pravljice magične vsebine, naiv-noresnične ali pa strokovne. O Otroke od 11 do 15 let lahko smatramo, da spadajo v obdobje pustolovščin. Zelo jasno se v tej starosti ločijo knjige za dečke od knjig za deklice. Starejši mladinci te skupine pa že sami raje segajo po pustolovskih knjigah za odrasle. O V zadnji skupini so mladinci nad 15 let. Ti poleg naštetih zvrsti vedno pogosteje zahtevajo književnost za odrasle. Poleg let vplivajo na mladino pri razvijanju osebnosti in bralskih želja tudi najrazličnejši zunanji vplivi. Predvsem okolje, v katerem živijo in knjige, katere imajo doma, pa tudi knjige, katere pogosto vidijo ali imajo možnost, da jih berejo. Otroci, ki določenih vrst knjig ne poznajo, se seveda zanje ne morejo navdušiti. Mladina lahko ceni in ljubi le to, kar se ji približa in s čemer se jo seznani. Knjiga in njen vpliv na mladino je torej neprecenljivega pomena, saj z njo lahko mladino usmerjamo, jo naučimo misliti in vzbudimo v njej nova nagnjenja. Zavedati se moramo, da bi otroci v svoji mladosti prebrali vsaj še enkrat toliko knjig, če bi jih imeli vedno pred očmi. Zato knjige v stanovanju ne pomenijo le okusne opreme, ampak hkrati in predvsem tudi najboljšega vzgojitelja — seveda pod pogojem, da so dobro izbrane. Zdaj se spet začenja tisti letni čas, ko bodo večeri vedno daljši in bo več časa tudi za branje. V jesenskem hladu in posebno v zimskem mrazu bomo spet raje sedeli v toplo zakurjeni sobi, kjer nam bo najboljši prijatelj knjiga. Po njej bomo segali tako starejši kot tudi mlajši člani družine; nas vse bo zabavala in nas hkrati tudi učila. Pri tem imajo starši še posebno nalogo: svojim otrokom morajo preskrbeti zanimivo in poučno branje. Celovška knjigarna »Naša knjiga« ima bogato zalogo mladinskih knjig za vse starostne skupine. Poslužimo se te možnosti! Otroci nam bodo hvaležni, če jih bomo razveselili z najlepšim darilom — knjigo. Za eno leto je spet konec velikega ugibanja, komu bo švedska akademija znanosti prisodila Nobelovo nagrado za književnost. Prejšnji teden je padla odločitev: Nobelov nagrajenec za književnost za leto 1965 je postal znani sovjetski pisatelj Mihail Šolohov. Švedska akademija znanosti v svoji odločitvi poudarja zlasti umetniško moč in celovitost, s katero je Šolohov v svojem epohalnem delu „Tihi Don" ustvaril zvesto umetniško podobo zgodovinskega obdobja v življenju sovjetskih ljudstev. Šolohov je — Dr. Josip Vidmar sedemdesetletnik Prejšni teden je v Ljubljani obhajal svoj 70-letni življenjski jubilej dr. Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ugledni slovenski pisatelj, kritik, prevajalec in politični delavec, ki je — kakor je ob tej priložnosti poudaril predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj — vedno vnašal v slovensko kulturno življenje zavest, da je prava kultura mogoča samo na stopnji splošno človeških kvalitet. Čeprav je svoje življenje in delo posvetil kulturi in umetnosti, je Josip Vidmar v najtežjih časih slovenskega naroda stal tudi na političnem področju v prvih vrstah: bil je predsednik OF in predsednik prve slovenske vlade. Ob svojem jubileju je bil deležen najvišjih priznanj in čestitk. Pri založbi Claassen v Hamburgu (Zahodna Nemčija) je pred nedavnim izšla pesniška zbirka z naslovom »Dolgi čas« (Die lange Zeit), katere avtor je znani koroški pesnik Michael 'Guttenbrunner, eden največjih sodobnih pesnikov v Avstriji sploh, ki je bil pred leti deležen tudi visokega priznanja — Traklove nagrade. Morda izgleda nekoliko čudno, da mora priznan avstrijski pesnik iskati založnika za svoje pesmi izven Avstrije. Toda pri Michaelu Guttenbrunnerju se to ni zgodilo prvič, tudi njegova prejšnja pesniška zbirka »Ungereimte Gedichte« (1959) je izšla pri isti hamburški založbi, ki je zdaj objavila njegove najnovejše stvaritve. Doma v Avstriji pa je doslej izdal le antologijo »Schmerz und Emporung«, ki je izšla leta 1946 pri koroški založbi Eduard Kaiser in je bila posvečena žrtvam zadnje vojne in nacističnega nasilja, ter leta 1956 svojo prvo samostojno pesniško zbirko »Opfer-holz« pri založbi Otto Miiller v Salzburgu. Kakor že njegovi prvi pesniški zbirki, tako so tudi sedanje pesmi Michaela Guttenbrun- pravi sporočilo švedske akademije — prikazal vse faze revolucije in državljanske vojne v svoji domovini in 'izoblikoval galerijo nepozabnih likov. Potreboval je štirinajst let, da je končal to močno književno delo, ki se začne s prvo svetovno vojno, zajema čas revolucije in državljanske vojne s tragično vstajo donskih kozakov, ki je glavna tema romana. Mihail Šolohov se, čeprav pozno, zasluženo pridružuje Nobelovcem kot eden največjih književnikov našega časa. Novi Nobelov nagrajenec Mihail Šolohov se je rodil leta 1905, torej je naj višje priznanje, ki ga sploh more doseči književnik, prejel prav ob svoji šestdesetletnici. V štiridesetih letih literarnega ustvarjanja Mi-haila Šolohova so njegova dela, med katerimi sta poleg .Tihega Dona" posebno znana romana .Zorana ledina" in .Človekova usoda", prevedli že v 73 jezikov ter so doživela 678 izdaj. Odločitev švedske akademije znanosti je izzvala v svetu zelo različne komentarje. Posebno v nekaterih zahodnih državah jo ostro kritizirajo, medtem ko so jo v Moskvi sprejeli z velikim veseljem in vidijo v tem priznanje celotni ruski književnosti. Istega mnenja so tudi v Franciji, kjer poudarjajo, da je Šolohov nedvomno eden največjih sodobnih pisateljev. Nagrado, ki znaša letos 282.000 švedskih kron (okoli 1,4 milijona šilingov), bo izročil Šolohovu švedski kralj na veliki svečanosti ki bo 10. decembra v Stockholmu. nerja ostra obsodba vsake oblike sile in nasilja, pogumna 'kritika vsega, kar ni resnično človečansko. Krivico brezobzirno imenuje krivico, pa naj bi se skrivala pod še tako lepim plaščem navidezne pravice in zakonitosti; neizprosno ji trga 'krinko z obraza in jo brez olepšavanja prikazuje tako, kakršna je v resnici. Njegova pesem ni igra lepih besed, temveč je govorica trdih izrazov — ravno v tem pa je tudi veličina njegove umetniške izpovedi, ki se ne pusti ujeti v okove tradicije in konvencionalnosti. V tej samonikli neizumetničeni govorici pripoveduje pesnik o svoji mladosti na Koroškem ter o grenkih doživljajih poznejših let, ko so mu zapori in vojna vtisnili pečat trpkosti; mehkejši postane šele takrat, ko se spominja svojih prijateljev, ko riše usodo malega zatiranega sočloveka, v katerem podoživlja in obsoja trpljenje vseh ponižanih in razžaljenih. Skratka: tudi takrat tisti Michael Guttenbrunner, katerega kritičnost včasih že meji na provokacijo. samo oni oboroženi: kljub .izrecni in strogi prepovedi prihajajo številni diplomati — predvsem južnoameriški in afriški — na zasedanja s pištolami v žepih ali z bodalom, skritim za pasom. OZN je ogromna organizacija. Vsak dan je treba umiti 4000 oken, iztepsti 25 km preprog, v štirih urah 'odgovoriti na 3000 mednarodnih telefonskih pozivov. Sedež Združenih narodov razpolaga tudi z lastno tiskarno, lastnim električnim generatorjem, posebnim vodovodnim sistemom in je tako popolnoma neodvisen od newyorških mestnih naprav. .STEKLENA PALAČA" -SEDEŽ OZN S prijaznim smehljajem na obrazu se je neki čokat moški približal rdečelasemu dekletu, ki je z visoko prekrižanimi nogami sedela na robu naslonjača v veliki hali palače OZN. Bila je izredno lepa, nosila pa je ozko črno obleko s precej drznim izrezom. Neznanec ji je nekaj zašepetal, dekle je prebledelo. Potem jo je vljudno prijel za roko in jo spremil do železne ograje, ki je nekakšna meja med ameriškim ozemljem in ozemljem OZN. Tu jo je pričakal newyorški policist, obveščen o zadevi po telefonu, in jo nemudoma odpeljal na komisariat. Čokat in prijazno smehljajoč se moški je bil Njegova naloga je paziti, da v bare, hodnike, gate, ne zaidejo sumljiva dekleta. Naloga je vse prej kot lahka: kako ločiti diplomatovo ženo, tajnico .afriškega ambasadorja ali sestrično siamskega delegata od dekleta .na lovu za avanturami? Agenti, ki morajo skrbeti za varnost v notranjosti »steklene palače« — kakor na splošno imenujejo sedež Združenih narodov v New^ Yorku — imajo že tako in tako nemalo težav, da se spoznajo s številnimi rasami, bravami, narodnostmi, ki so v nenehnem sprevodu pred njihovimi očmi, da niti ne omenjamo tistih 6000 obiskovalcev, ki si vsak dan v trumah ogledujejo to znamenito palačo. )Sedež OZN je v svojem načelu »hiša, ki je odprta vsem« in 'televizija prenaša od začetka do konca vsako zasedanje Glavne skupščine. Toda nekaj je, za kar širša j,avno9t ne ve in kamor je vstop prepovedan celo novinarjem — to je elgenten salon v 12. nadstropju, s široko verando, ki gleda na reko Hudson. Tu, na varnem pred radovednimi ušesi, razpravljajo delegati o najskrivnejših načrtih, tu se sklepajo sporazumi .in pletejo zarote. Za red v palači OZN skrbi šef protokola, katerega glavna naloga je, da pomirja preveliko vnemo svojih agentov. Predvsem mora paziti, da ne bi kak njemu podvržen policaj pomotoma zamenjal ambasadorja novousta- eden od številnih civilnih agentov OZN. salone in druge prostore, rezervirane za dele- novljene afriške države s črnim natakarjem iz kavarne na vogalu Tretje ulice. Na tem mestu so namreč Afričani zelo občutljivi. Ena napačna kretnja ali nekaj neprimernih besed in »mister« U Tant — generalni sekretar OZN — bi takoj dobil uradni protest delegacije z zahtevo, da odslovijo »rasističnega« funkcionarja. 'Sploh imajo agenti v OZN težko nalogo. Ker je sedež Združenih narodov teoretično teritorij, newyorška policija nima pravice vstopiti vanj in se mora zadovoljiti s tem, da nadzoruje področje z druge strani Prve ulice. V New Yonku je mnogo političnih emigrantov, ki bi, če bi se jim le ponudila priložnost, pobili delegate svoje dežele, uničili dokumente ali celo pognali v zrak palačo. Zato so agenti OZN stalno pripravljeni in dobro izurjeni. Med seboj se sporazumevajo prek radia, hodnike in dvorane v palači nadzorujejo s pomočjo posebnega televizijskega sistema, poleg tega nosijo pri sebi instrumente, ki ugotavljajo stopnjo radioaktivnosti v ozračju. Na pamet morajo znati vse podatke in fizično zunanjost kakih tisoč mednarodnih političnih izzivačev. Od smrti generalnega sekretarja Hammarskjolda so tudi oboroženi. Pa niso Med novimi knjigami ooc»ooooooooooooooooooc>o Darujte za visokošolski dom g KOROTAN! ! Kdor pomaga uresničiti to prepotrebno ustanovo, pomaga samemu sebi in svojemu ljudstvu! oocoooo<>o<><>oooooo<> KuiumnepROBtine O Slovenski klub v Trstu, ki sodi med najbolj učinkovite oblike prosvetnega, kulturnega in družabnega življenja tržaikih Slovencev, je prejžnji leden začel svojo četrto sezono. Za prvo prireditev so povabili znani tr-žaiki slovenski pevski zbor .Jakob Gallus”, ki je izvajal pester spored. Za naprej pa bo vsak torkov večer Izpolnjen z najrazličnejšimi prireditvami, s predavanji, razstavami, koncerti in drugim. Q V celovSkem Domu umetnikov je do vključno 1. novembra odprta razstava pod naslovom .Tiskana grafika”, ki posreduje zanimiv pregled ustvarjanja domačih umetnikov na posameznih področjih grafike. Razstavljena dela so nastala v posebni .grafični delavnici”, ki je bila ustanovljena pred Štirimi leti in v kateri imajo umetniki na razpolago vse potrebne priprave. Q AmeriSki pisatelj Arthur Miller, ki je bil na le-toSnjem kongresu na Bledu izvoljen za novega predsednika mednarodne organizacije književnikov PEN, je te /dni slavil svoj 50-letni življenjski jubilej. 0 Predstavniki organizacij likovnih umetnikov iz Celovca, Ljubljane in Vidma so se na posvetovanju v Celovcu sporazumeli o tesnejSem sodelovnaju treh društev. Konkretno so se dogovorili za skupne razstave, ki bodo vsako leto izmenično v enem izmed treh mest, ki so sedeži druStev. Prva taka razstava likovnih umetnikov iz KoroSke, Slovenije in Videmske pokrajine bo prihodnje leto septembra v Celovcu. 0 Dunaj je bil minulo soboto prizorišče največje tatvine umetnin po drugi svetovni vojni. V galeriji aka- demije upodabljajočih umetnosti je bila ukradena slika holandskega slikarja Jana van Goyena, katere vrednost znaSa milijon Šilingov. Sumijo, da je tatvino izvedel 28-letni Peter Tolkmift iz Bremena v Zahodni Nemčiji, ki je v zadnjih tednih ukradel na Dunaju že več umetnostnih dragocenosti. 0 V koroSki Deželni galeriji v Celovcu je bila odprta razstava akvarelov in gvaSev iz lastne zbirke grafik. 0 IzvrSni odbor UNESCO, organizacije OZN za prosveto, znanost in kulturo, je izključil Portugalsko za leto dni z mednarodnih konferenc te organizacije. Do izključitve je priSlo zaradi kolonialne politike, ki jo Izvaja Portugalska. 0 V Londonu je bila razprodaja del francoskih impresionistov in raznih modernih slikarjev, pri kateri je dosegla rekord Cezannova slika .Maison a l‘Estaque”, ki je bila prodana za 21 milijonov Šilingov; Manetov .Kadilec pa je dosegel 12 milijonov Šilingov. Prostore, kamor je vstop dovoljen, si vsak dan ogleda na 'tisoče turistov; povprečno jih je 6000 na dan. Vstopnina znaša poldrugi dolar. Obiskovalce vodijo skozi prostore lepa in elegantna uniformirana dekleta, ki govore tekoče najmanj pet jezikov. Poleg tega si obiskovalec v palači OZN lahko kupi razne spominčke in znamke. Poštni urad OZN ima neprimerno večji promet kot na primer vatikanski ali sanmarinski; izdaje znamk so namreč omejene in njihova vrednost se v kratkem času podvoji ali potroji. Ena najvažnejših osebnosti na sedežu Združenih narodov je ljubezniva gospa Elanor Clark French, ki jo je newyorški župan svo-ječasno imenoval »ministra za gostoljubje v OZN«. Med njene naloge spada na primer sprejemanje tujih diplomatov, ki prvič vstopijo v palačo OZN; pomagati jim mora, da se znajdejo v novem okolju. Prav tako mora delegatu poskrbeti stanovanje, kar v New Yorku ni tako ‘lahko, poskrbeti mora za šolski pouk njegovih otrok, predvsem pa mora paziti, da ga nihče ne bo po nepotrebnem motil. Braniti mora delegate pred drznimi vozači newyorških taksijev, ki zahtevajo od članov OZN tri ali štirikratne cene od normalnih. Za ilustracijo, na kaj vse mora paziti »minister za gostoljubje v OZN«: generalnega sekretarja U Tanta je drzno izkoristila neka newyorška družba, ki mu je dala v najem stanovanje po trikrat višji ceni kot jo dovoljujejo zakoni; plačevati ji je moral kar 1600 dolarjev najemnine na mesec. Po intervenciji gospe French se je moral lastnik stanovanja zagovarjati pred sodiščem, toda branil se je, češ da je U Tantova mačka — burmanska mačka neke znane, toda Ikot kaže, divje rase — uničila dragocene preproge in oblazinjene sedeže v njegovem stanovanju ... V NEDELJO VOLITVE V ZBORNICO KMETIJSKIH DELAVCEV: Kmetijski in gozdni delavci bodo volili svoje poklicno zastopstvo V nedeljo bodo kmetijski in gozdni delavci in nameščenci na Koroškem volili svoje poklicno zastopstvo, občni zbor zbornice kmetijskih delavcev. Za te volitve ima volilno pravico 7670 oseb, in sicer 4913 moških in 2557 žensk. Volilni upravičenci so vpisani v volilnih imenikih svoje občine, kjer bodo tudi volili. Za nedeljske volitve so vložile tri stranke svoje kandidatne liste, in sicer: © Lista sindikalistov in svobodnih delavcev in nameščencev v kmetijstvu in gozdarstvu — Liste der Gevrerkschafier und der freien Arbeiter und Ange-stellten in der Land- und Forstwirtschaft |SPČ>). Nosilec liste je državni poslanec Herbert P a n s i, dosedanji predsednik zbornice kmetijskih delavcev, na vodilnih mestih pa iz naših krajev še kandidirajo Jurij Mak iz Selškega Kota, Florijan O j s t e r iz Obirske in Tone K a j ž n i k iz Rožeka, in sicer na 7., 9. in 14. mestu. Ta lista je imela doslej v zbornici 15 izvoljenih zastopnikov. © Skupna lista delavcev in nameščencev v kmetijstvu in gozdarstvu — Gemeinschaftslisie der Arbeiter und Angestellten in der Land- und Forstwirtschaft (OVP), ki jo vodi poslanec v zveznem svetu Josef S a I c h e r, z dvojezičnega ozemlja pa na izgled-nem mestu še kandidirata upravnik Franc Ober-o r t n e r iz Tinj in dipl. ing. Josef Just iz Borovelj. Ta lista je dosegla pri zadnjih volitvah 10 zastopnikov v občnem zboru zbornice kmetijskih delavcev. @ Lista svobodnih delavcev in nameščencev v kmetijstvu in gozdarstvu — Liste der freiheitlichen Arbeiter und Angestellten in der Land- und Forst-wirtschaft (FP<3), ki je doslej imela le 3 zastopnike v zbornici kmetijskih delavcev. Volilni upravičenci bodo volili z uradnimi glasovnicami. Slovenski volivci bodo volili Listo sindikalistov in svobodnih delavcev in nameščencev v kmetijstvu in gozdarstvu SPO ker le-ta jamči njihovo socialno varnost in ker na njej kandidirajo kmetijski in gozdni delavci iz naših krajev, ki so slovenske narodnosti. Kljub vremensko izredno siabemu letu: Tudi na Koroškem ugoden razvoj turizma Bilčovski prosvetaši so začrtali pot svojega zimskega dela Začetkom oktobra se je odbor SPD „Bilka" zbral k seji, da prouči možnosti za razvoj zimskega dela na kulturno-prosvetnem področju. Sedaj, ko se pričenjajo večeri daljšati, je čas, da pričnemo razmišljati tudi o našem prosvetnem delu, za katerega so prihodnji zimski meseci posebno pripravni. Tega časa naši društveniki nočejo zamuditi in se bodo kakor vsako jesen prizadevali, da zdramijo tiste, ki v brezbrižnem in malodušnem gledanju puščajo v nemar naše velike potrebe po izobrazbi in prosvetljevanju. Občni zbor Kluba slovenskih študentov na Dunaju SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA VABILO o khl BO KONCERTIRAL v soboto 23. oktobra ob 8. uri zvečer v hotelu RUTAR V DO-BRLI VASI v nedeljo 24. oktobra ob 2. uri popoldne v KINODVORANI V BOROVLJAH ob 8. uri zvečer v Kulturnem domu v LOČAH NAD BAŠKIM JEZEROM Vsi prijatelji slovenske pesmi prisrčno vabljeni! Logavaški prosvetaši na prijateljskem obisku Zadnjo soboto in nedeljo je Slovensko prosvetno društvo »Svoboda« v Logi vasi obiskalo Kulturno umetniško društvo »Ivan Cankar« v Virmašah, s katerim je sklenilo prijateljsko sodelovanje. Obiska so se predvesm udeležili društveni pevci pod vodstvom Hanzija A i c h h o 1 -z e r j a. V okviru svojega obiska so priredili najprej koncert za dijake škofjeloške gimnazije, zvečer pa so imeli koncert v kulturnem domu v Virmašah. Na obeh koncertih so našli za svoje pesmi navdušene in hvaležne poslušalce. S svojim obiskom so utrdili prijateljstvo z virmaškimi prosvetaši in jih povabili na protiobisk v Logo vas. V nedeljo se je logovaško društvo »Svoboda« podalo na Dolenjsko, kjer je obiskalo lepo urejeni grad Otočec na Krki in samostan Pleterje, kjer so Logavaščane prisrčno sprejeli, jih lepo pogostili in jih seznanili z zgodovino Dolenjske in samostana, ki je vso težko dobo druge kor s strani letoviščarjev, katerim je lepšal čas bivanja med nami. Društveni odbor pa je razpravljal tudi še o drugih možnostih prosvetnega uveljavljanja in se .pri tem zlasti ustavil pri potrebi izobraževanja mladine in odraslih potom tečajev in predavanj. Ker sam iz svojega tej potrebi ne more zadostiti, prosi Slovensko prosvetno zvezo, da bi v bodoče prirejanju predavanj in tečajev posvetila več pozornosti, kot je je v zadnjih letih. Društvo bi imelo velik interes na predavanjih o aktualnih sodobnih problemih. Bilčovsko prosvetno društvo skrbno gospodari. Ker ne dobi od nikjer kakšne podpore, mora shajati z denarjem, ki ga donašajo društvene prireditve. Ker je po svojem delu zgledno, si je s tem prihranilo toliko denarja, da je lahko prispevalo 500 šilingov v sklad za popravo škode, ki so jo povzročila letošnja neurja v deželi. Odbor pa je tudi sklenil, da bo društvo isti znesek prispevalo za visokošolski dom „Korotan" na Dunaju z željo, da bi študenti tega doma ostali zvesti naši borbi za lepšo bodočnost. Rudolf Klaudus — sedemdesetletnik V torek je šolnik, politik in umetnik gradiščanskih Hrvatov, šolski nadzornik v pokoju vladni svetnik prof. Rudolf Klaudus praznoval svojo sedemdesetletnico. S tem je svoj visoki življenjski jubilej praznoval eden najuglednejših rodoljubov gradiščanskih Hrvatov. Po obisku ljudske šole in gimnazije se je Rudolf Klaudus odločil za umetniški in učiteljski poklic. Študiral je na Dunaju in v Zagrebu ter leta 1926 postal profesor risanja na glavni šoli v Keresturu. Leta 1945 je bil imenovan za nadzornika hr-vatskih šol na Gradiščanskem, ki jih je v letih navrh novo organiziral. Na tem mestu je ostal vse do svoje upokojitve leta 1960. Kot rodoljub je bil v letih po prvi svetovni vojni med ustanovitelji »Hrvatskih novin« ter sva leta sodeloval tudi pri izdajanju šolskih učbenikov v hrvaščini. Leta 1955 je ustanovil hrvatski šolski list »Mladost«. Po svojem političnem prepričanju je Klaudus sodil med napredno krilo gradiščanskih Hrvatov. Kot tak je v letih 1947—1949 izdajal njihovo glasilo »Naše selo«. Rudolf Klaudus pa sodi tudi med najuglednejše slikarje Gradiščanske. Od leta 1926 član njihovega združenja je dobil leta 1931 državno nagrado za slikarstvo. V vseh teh dolgih letih je sodeloval na številnih slikarskih razstavah na Dunaju, po drugih avstrijskih mestih ter v Zagrebu in Bukarešti. Po letu 1945 je postal gonilna sila tega združenja in zbral okoli sebe vrsto mladih umetnikov. Lani smo njegova dela in dela združenja gradiščanskih likovnih umetnikov lahko občudovali na razstavi v celovškem Domu umetnikov. K visokemu življenjskemu jubileju in k uspehom na njegovi šolniški in umetniški poti Rudcdfu Klaudusu tudi koroški Slovenci iskreno čestitamo. OB ROBU DOGODKOV: „Črne ovce“ na meji Prijateljstvo med narodi in mirno sožitje na meji je nekaj lepega in kulturnega. Vsakdo, ki razume tok časa, je vnet za to, proti so le posamezniki, ki so še vedno okuženi z miselnostjo »Herrenvolka« in gesta-pa. Zato tudi pretežna večina koroškega prebivalstva ne glede na svojo narodnostno pripadnost pozdravlja vedno obsežnejši razvoj prijateljskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo, ki je hkrati eden bistvenih činiteljev za mir in sožitje obeh narodov v deželi. Duh tega razvoja je razen izjem zakoreninjen tudi med organi javne varnosti in med obmejnimi organi na obeh straneh avstrijsko-jugoslo-vanskih mejnih prehodov. Kakor drugače v deželi naletimo vendar tudi med njimi še na »črne ovce«, ki jim je ta razvoj trn v peti. Najnovejši primer opravka s tako »črno ovco« so imeli logavaški prosvetaši, ko so se v noči od nedelje na ponedeljek skozi Ljubeljski predor vračali s prijateljskega obiska na Gorenjskem in Dolenjskem. Ko se je prvi Na splošno smo vsi pričakovali, da spričo skrajno neugodnega vremena v turizmu ne bomo dosegli uspehov in dohodkov lanskega leta. Zato so podjetja in prebivalci, ki se bavijo s turizmom, tembolj prijetno presenečeni, ker na splošno v naši deželi nismo le dosegli števila lanskih turističnih nočitev, marveč smo tega celo precej preskočili. Kakor smo lahko brali, se je letos v prvih osmih mesecih število inozemskih turistov v naši državi povečalo za 8 °/o na 3,7 milijona, na Koroškem pa so se tu- Na svoji seji je odbor najprej obravnaval položaj in delo na odrskem, pevskem in inštrumental-nem polju. Na odrskem polju je sklenil, da bo pripravil dve do tri prireditve. Za prvo igro, ki jo bo društvo igralo v decembru, so vloge že napisane. Odbor je sklenil, da bo čisti dobiček te prireditve podaril za popravo župne cerkve, ki jo sedaj po notranji restavraciji tudi zunaj popravljajo. To bo drugi doprinos društva za popravo tega našega vaškega kulturnega avto njihove skupine ustavil pred avstrijsko obmejno kontrolo, je službujoči orožnik najprej vprašal, čigav je avtomobil. Ko je zvedel, da je last Slovenske prosvetne zveze, je — izgleda — v njem zavrelo. Namesto običajnega pregleda potnih listov je od šoferja in ostalih sedmih potnikov v avtomobilu zahteval potne liste, jih vzel in odšel z njimi v svoj urad. Tam je do podrobnega izpisal vse osebne podatke, kar je trajalo več kot eno uro. Najdalj je zadrževal potni list tajnika Slovenske prosvetne zveze. Ko se mu je zdelo, da je njegovega čudnega »uradovanja« dovolj, je potnikom brez bese-1 de spet izročil potne liste, nakar so Logavaščani lahko nadaljevali vožnjo domov. Ni naša stvar, da bi iskali ime tega orožnika, ki je tako neupravičeno in grobo kršil uveljavljeno načelo »policija — tvoj prijatelj in pomočnik«. Tudi ni naša stvar, da bi brskali za njegovo preteklostjo. To naj opravijo nadrejeni organi, ki naj tudi poskrbijo, da se nekaj podobnega ne zgodi več, ker to škoduje interesom Koroške, ki v veliki meri živi od turizma in ki želi mir, prijateljstvo in sodelovanje s svojimi sosedi. ristične nočitve povečale celo za 18,7 odstotka. Kakor poroča koroška turistična zveza, smo samo v mesecu avgustu na Koroškem našteli 4,384.656 turističnih nočitev, kar je za 252.627 nočitev več kot v lanskem avgustu. Če k tem nočitvam prištejemo še nočitve po campingih, smo prišli letos v avgustu na 5 milijonov nočitev. K temu porastu nočitev so največ prispevali inozemski turisti, na katere je letos odpadlo 245.176 nočitev več kot v lanskem avgustu. Število nočitev domačih turistov se je povečalo le za 7.451 nočitev. spomenika. Prvi prispevek, in sicer 700 šil., je društvo prispevalo že od prireditve Materinskega dneva. Prva igra, ki jo bo društvo uprizorilo, bo „Podrti križ", glede ostalih iger pa dokonča odločitev še ni padla. Na polju zborovskega petja je društveni odbor ugotovil, da so bili pevci in pevke tudi v poletnih mesecih zelo marljivi, ker z vajami niso prenehali. Veliko zaslugo pri tem ima pevovodja Valentin K a p u s , ki ga je odbor naprosil, da bi tiydi naprej posvečal zboru isto pozornost kot doslej, da bodo društveni pevci vedno pripravljeni za nastop, kadar bo po-tebno. Društveni instrumentalni kvartet mora zaradi vpoklica k vojakom začasno prekiniti svoje vaje, kar je zelo škoda, ker se je medtem že dobro izvežbal in žel za svoje nastope obilo pohvale tako s strani domačega prebivalstva, ka- V petek minulega tedna je imel Klub slovenskih študentov na Dunaju prvi sestanek v novem študijskem letu. Hkrati je imel klub tudi svoj redni letni občni zbor, na katerem je podal obračun o delu v minulem študijskem letu. Občnega zbora so se udeležili tudi častni član kluba in rektor slovenskega visokošolskega doma pater Ivan Tomažič, univ. prot. Lojze Ude iz Ljubljane in starešina kluba odvetnik dr. Tone Jelen. Občni zbor je obravnaval poročila odbornikov, sprejem novih članov, volitev novega predsednika in predloge za delo v tekočem študijskem letu. Za predsednika kluba v tekočem študijskem letu je bila izvoljena Maria E r I a c h , dosedanjemu predsedniku Pavlu Zdovcu pa se je občni zbor zahvalil za njegovo delo, ki ga je opravil v korist kluba. Zaradi omejenega prostora bomo o delu kluba v minulem študijskem letu podrobneje poročali v prihodnji številki. Izdajatelj, založnik in lastnik; Zveza slovenskih organizacij na Koroikem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredniUvo in uprava; Celovec - Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. — Dopisi naj se poSiljajo na naslov: Celovec - Klagenfurt 2. Postfach 124. svetovne vojne stal na strani partizanov in za svobodo borečega se dolenjskega ljudstva. Lepemu sprejemu so se društveni pevci v obeh krajih oddolžili s šopkom naših koroških narodnih pesmi, ki jih znajo tako ribčuteno zapeti. Ob svojem povratku pa na naši strani Ljubeljskega predora niso doživeli le mrzel, marveč zelo nevljuden sprejem, o čemer poročamo na drugem mestu. PRED DNEVOM MRTVIH: POZiV avstrijskega Črnega križa Kakor vsako leto bo tudi lelos avstrijski Črni križ v času od 24. oktobra do 21. novembra po deželi zbiral denarne prispevke za vzdrževanje grobov žrtev prve in druge svetovne vojne. Razpoložljivi državni denarji ne zadostujejo, da bi vse vojaške grobove vzdrževali tako, kot si želimo. Veliko je bilo na tem področju že napravljenega in avstrijski Črni križ si prizadeva, da bi bil svoji nalogi kos. Srčna zadeva vseh Avstrijcev naj zato bo, da ohranimo spomin na vojne žrtve, ki so v zvestem izpolnjevanju dolžnosti darovale svoje življenje. Njihova imena ne smejo preiti v pozabo. Avstrijski Črni križ zaradi tega poziva vse koroško prebivalstvo, da ne pozabi mrtvih v vojni, da odpre svoje srce za dobro delo ljubezni in kulture in da prispeva, kar lahko in rado prispeva, ko se bodo v prihodnjih dneh oglasili zbiralci. Vsaki smrtni žrtvi vojne dostojen grob! POZIV Zveze koroških partizanov Stojimo spet pred Dnevom mrtvih. Kakor vsako leto tudi letos naprošamo slovensko prebivalstvo, zlasti pa člane Zveze koroških partizanov, da poskrbijo za ureditev partizanskih grobišč na našem ozemlju. Posebno pažnjo posvetimo grobiščem padlih svojcev. Letos je dvajsetletnica osvoboditve izpod fašističnega jarma, zato naj bodo grobišča tistih, ki so v borbi proti fašizmu dali svoje življenje, dostojno negovana in za 1. november okrašena s cvetjem in gorečimi svečami. Zveza koroških pariiU < a * < >N U H Tri prav lepe račke šle so tam po poti za vasjo: prva bela, druga črna, tretje pa sploh ni bilo. A nasproti našim račkam sta prišli še znanki dve: prva iz grma, druga iz veže, tretja pa kar iz vode. Tamle, glejte, gre še ena, skače, vriska in kriči vsa vesela — a družica njena kislo se drži. Ko posedle so po klopci, slišijo devete glas: »Glej, iz petih nas je osem! Kdo bi znal prešteti nas?« »Da,«pritrdila je tretja. »Prav težko bo. Jaz sem šla prva v vrsti, prišla šesta, zdaj pa sedma sem menda.« Niso mogle se prešteti, nič bilo ni iz te stvari; in čeprav bile so račke, šle domov so kot gosi. Hranilnik V otroški sobi je bila množica igrač. Visoko gori na omari za obleko je stal hranilnik, ki je bil iz žgane gline in kupljen pri lončarju. Imel je podobo majhnega prašička. Seveda je imel na hrbtu špranjo, ki so jo z nožem toliko povečali, da so skozi njo mogli tudi celi srebrni tolarji, in vanj sta, razen mnogo grošev, smuknila že dva. Hranilnik je bil že tako poln, da ni mogel več klopotati; to pa je največ, kar zmore takle prašiček, ki je hranilnik. Tako je zdaj stal na omari, visoko in ves vzvišen ter zviška gledal vse, kar je še bilo drugega v sobi. Vse preveč dobro se je zavedal, da bi s tem, kar je imel v želodcu, lahko kupil vso to kramo; temu pa se pravi, da se dobro zavedaš samega sebe. Na to so prav tako mislili drugi, čeprav niso tega glasno povedali. Saj je bilo že toliko stvari, ki se je bilo o njih treba poraz-govoriti. 'Predalnik je bil na pol odprt in tam je ležala velika lepa lutka, čeprav je bila že malo stara in imela zakrpan vrat. Gledala je ven in dejala: »Zdaj se bomo igrali ljudi, to je vendar zmerom nekaj!« Takoj se je začelo vse 'gibati, obrnile so se celo slike po stenah in tako pokazale, da imajo tudi one zadnjo stran;vendar tega niso storile zato, da bi protestirale. Bilo je sredi noči, skozi okenske šipe je sijala luna in tako dajala najcenejšo razsvetljavo. Igra se je morala zdaj zdaj začeti in povabljen je bil celo otroški voziček, ki spada vendar med večje igrače. »Vsak ima svojo posebno vrednost,« je dejal voziček. »Vsi ne moremo biti plemiškega rodu! Na svetu morajo biti tudi taki, ki delajo, kakor se temu navadno pravi.« Hranilnik v podobi prašička je bil edini, ki so ga pismeno povabili. Stal je previsoko in bili so mnenja, da ne bo sprejel ustnega povabila. In res ni niti odgovoril niti ne črhnil besede, ali pride ali ne pride. Ni prišel. Če že hočejo, da se udeleži njihove igre, mora igro uživati iz svojega doma, po tem naj se ravnajo in so se po tem ravnali. Majhno lutkovno gledališče so tako postavili, da je hranilnik mogel videti naravnost na. oder. Začeti so hoteli s komedijo, zatem naj bi bila čajanka, pri kateri bi se hkrati igrali: kdo je pametnejši, vendar so s to igro takoj zaceli. Gugalni konj je govoril o treningu in polnokrvnosti, otroški voziček o železnici in parnikih — saj to vse je bilo vendar del njegove stroke in je torej spadalo zraven. Namizna ura je govorila o politiki — tik — tik! Ona je vedela, koliko bije ura, čeprav so si prišepetavali, da ne teče prav. Sprehajalna palica iz trstike je stala negibno in ošabno, ponosna na svoj srebrni okov in medeninasto konico, saj je bila vendar zgoraj in spodaj okovana. Na zofi sta ležali dve vezani blazini, sicer zelo lepi, a precej neumni — in zdaj se je začela komedija. _ Vsi so sedeli in gledali igro in bili naproše-ni, naj kolikor le morejo pokajo, ploskajo in tulijo, kakor pač koga veseli. Toda jahalni bič je dejal, da starim nikoli ne poka, zmerom samo mladim, ki še nimajo ženina ali neveste. »Jaz pokam vsem in vsakemu!« je dejala raketa. OOOOOOOOO10.: 16.40 Govorimo rusko — 17.00 Učimo se angleško — 18.00 Otroški magazin — 18.25 Obzornik — 18.45 Pismo občana — 19*15 Narodna glasba — 19.40 Akcija — 20.00 Dnevnik — 20.40 Celovečerni film. RADIO TRST SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 23. 10.: 12.15 Mozaik prvenstev in rekordov —-15. Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 19.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Grof Monte Christo, drama. Nedelja, 24. 10.: 8.30 Kmetijska oddaja — 10.15 Od nedelje do nedelje —i1i1j15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Praznični uhani, enodejanka — 18.30 Plošče za poletje — 20.30 iz slovenske folklore. Ponedeljek, 25. 10.: 12.15 Liki naše preteklosti — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti — 20.35 ZvokP uglašeni na temo — 21.00 Johny, igra. Torek, 26. 10.: 12.15 Naš vrt — 18.30 Koncertisti naše dežele — 19.00 Plošče za vas — 21.30 Humoreske preteklega stoletja — 22.50 Nova glasba. Sreda, 27. 10.: 11.45 Tržaški motivi — 12.15 Pomenek s-poslušalkami — '18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slovenska klavirska glasba — 19.15 Higiena in zdravje — 20.35 Z italijanskih festivalov popevk —• 21.00 Simfonični koncert. Četrtek, 28. 10.: 12.00 Iz slovenske folklore — 18.30 Klasiki moderne glasbe — 19.00 Pisani balončki — 21.00 Grof Monte Christo — 22.40 Slovenski solisti. Petek, 29. 10.: 12.15 Pcjmenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 13.30 Ob desetletnici smrti Josipa Slovenskega — 19.00 Pevski zbori Furlanije-Jutijske krajine — 19.15 Zlata žlica — 20.35 Gospodarstvo ir> delo — 21.00 Koncert operne glasbe. PEČI ŠTEDILNIKE v največji izbiri dobavi Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eborndorf tel. 0-41-M 281 Ta teden vam priporočamo: Za ljubitelje napetih zgodb PR Georges Simenon: MAIGRETOVA PRVA PREISKAVA in drugi kriminalni romani, 224 sir., br. 28 šil. M Hans Habe: V IMENNU HUDIČA, pustolovska življenjska zgodba vohuna, 468 str., pl. 79 šil. Hf Matevž Hace: TIHOTAPCI, roman iz razburljivega življenja tihotapcev konj, 208 str., br. 20 šil. Agathe Christie: SMRT PRIDE NA KONCU, kriminalni roman, 64 str., br. 5 šil. SB Aleksej P. Čapigin: STENKA RAZIN, zgodovinski roman o junaškem voditelju bojevitih kozakov, 700 str., ppl. 54 šil. B Aleksej Tolstoj: AELITA, fantastičen roman o poletu na Mars, 164 str., kart. 22 šil. B Edgar Waliace: MOŽ S TUJIM IMENOM, kriminalni roman, 64 str., br. 5 šil. BS Herbert Wendt: LADJA S PREKLETIMI, zapiski z nevarnih ekspedicij, 292 str., br. 38 šil. H| Nikos Kazantzakis: KAPITAN MIHALIS, napet roman iz osvobodilnih bojev na Kreti, 572 str., ppl. 45 šil. BB C. S. Foresfer: ODLOŽENO PLAČILO, kriminalni roman, 116 str., br. 10 šil. jfc John Dickson Carr: SPEČA SFINGA, napet roman iz življenja vohunov, 196 str., br. 22 šil. Henrik Sienkiewicz: V PUŠČAVI IN GOŠČAVI, povest o čudovitih in grozljivih dogodivščinah v Afriki, 344 str., slik. priloge, br. 40 šil. d Georges Simenon: MAIGRET IN TRUPLO BREZ GLAVE, kriminalni roman, 64 str., br. 5 šil. B Herbert G. Wells: PRVI LJUDJE NA MESECU, fantastična zgodba o vesoljskih poletih, 208 str., ilustr., br. 18 šil. d Jean Lee Latham: SREČNO KAPITAN BOWDITCHI, roman iz zanimivega ter nevarnega življenja mornarjev, 280 str., ppl. 40 šil. B Arthur Conan Doyle: PRIGODE SHERLOCKA HOLMESA, detektivske zgodbe, 216 str., br. 38 šil. B Carter Dickson: USODNIH PET ŠKATEL, kriminalni roman, 128 str., br. 10 šil. B Nevil Shute: SKOZI PEKEL MALAJE, pretresljive zgodbe iz časov japonske okupacije na Malaji, 340 str., ppl. 51 šil. B Frank Arnau: NA VROČEM ASFALTU RIA, kriminalni roman, 128 str., pl. 18 šil. B Kenneth Roberts: ARUNDEL, napet roman iz časov ameriških osvobodilnih bojev, 516 str., pl. 50 šil. HI Edgar Wallace: SKRIVNOST RUMENE NARCISE, kriminalni roman, 184 str., br. 42 šil. B Georges Simenon: ZLOČIN NA HOLANDSKEM, kriminalni roman, 64 str., br. 5 šil. B Karl May: VINETOU, roman iz življenja med Indijanci, devet zvezkov skupaj 1040 str., br. 90 šil. OOO B Erich M. Remarque: NEBESA NE POZNAJO IZBRANCEV, roman o ljubezni dveh ljudi pred ozadjem smrti, 272 str., ppl. 80 šil. B Wl. St. Reymont: LETO 1794, zgodovinski roman iz stare Poljske, 848 str., pl. 78 šil. B Upton Sinclair: PETROLEJ, roman o civilizaciji v južni Kaliforniji, 692 str., pl. 58 šil. B John Steinbeck: VZHODNO OD RAJA, roman iz ameriškega življenja, dve knjigi skupaj 824 str., br. 50 šil. Knjige lahko naročite po pošti. Plačilo možno tudi v obrokih. Knjigarna „Naša knjiga", Wulfengasse