Ptuj, ~etrtek, 
8. januarja 2004 letnik LVII . št. 1 odgovorni urednik:
Jože Šmigoc cena: 250 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 






Ormo` Kmetijstvo [olstvo Tednikov pogovor NK Kumho Drava 
Vro~ konec leta 2003 - eno huj{ih let Zgodovinski dan za Ptuj F. Bohanec - ~astni ob~an Novi trener je Sre~ko Luši} 
Stran 3 Stran 5 Stran 6 Stran 8 Stran 19 






Za~eli z deklico 

V ptujski, novorojencem prijazni porodni{nici so v lanskem letu opravili 803 porode, v katerih se je rodilo 807 otrok. Porodno leto so sklenili na silves­trovo z de~kom Domnom, prvi leto{nji porod pa so imeli {ele 3. januarja, ko se je rodila deklica Ela. 




Hotel zapustil zadnji varovanec 

Po slabih dveh mesecih od izbruha afere ^rni les je hotel zapustil {e zadnji oskrbovanec, ob izbruhu 

Glavna sestra ginekolo{ko­-porodnega oddelka bolni{ni­ce Ptuj Irena Galun je izrazila posebno veselje, ker {tevilo po­rodov vidno nara{~a, po osmih letih pa so spet presegli {te­vilo 800. Zadnji, 803. porod v letu 2003 so imeli 31. de­
cembra ob 23.08, ko je Nata­{a Novak iz Ljutomera rodila 
3.700 g te`ega de~ka Dom­na, sicer 807. otroka, rojenega lani v ptujski porodni{nici. V sedmih primerih so se namre~ rodili dvoj~ki, glede na spol pa je vladalo ravnovesje, saj so se rodili 404 de~ki in 403 dekli­ce. 
Primerjava z letom 2002, ko so imeli 754 porodov, pove, da so imeli v letu 2003 kar 39 po­rodov ve~, ponosni pa so tudi na dejstvo, da se tudi vse ve~ mamic iz drugih krajev odlo~a za porod v ptujski porodni{ni­
ci. Sloves otroku prijazne po­rodni{nice je v zadnjih letih pritegnil mamice iz Maribora, Slovenske Bistrice, Roga{ke Sla­tine, Lenarta, Ljutomera, Mur­ske Sobote, pa tudi iz Ljubljane in drugih krajev Slovenije pri­hajajo. 
Nadaljevanje na zadnji strani 
afere pa jih je bilo tam nastanjenih 64. 

Kot smo `e ve~krat poro~a­li, so se socialne slu`be trudile prepri~ati oskrbovance hotela ^rni les, da bi sogla{ali s pre­mestitvijo. Tako so posamezni oskrbovanci hitro po izbruhu afere pri~eli odhajati, kljub temu pa se niso uresni~ile na­povedi glavnega tr`nega in{­pektorja, ki je povedal, da bo hotel do konca decembra 2003 zape~aten. Pa se ni veliko zmo­til. Vodstvo hotela ^rni les je v ponedeljek, 5. januarja, Mi­nistrstvu za delo, dru`ino in socialne zadeve predlagalo pre­mestitev preostalih gostov ho­tela. Po besedah zakoncev Lajh so na ministrstvu na predlog reagirali zelo za~udeno in ne­pripravljeno, saj so povedali, da nimajo prostih mest zanje. Vseeno je pri{lo do dogovora in tako je v torek, 6. januarja, hotel zapustil zadnji oskrbova­nec. Zakonca Lajh sta tudi po­vedala, da se te umazane igre ve~ ne bosta igrala. 
Veliko je bilo tudi ugibanj, kdo je lastnik hotela ^rni les, dokler predsednica uprave Pro­banke mag. Romana Pajenk ni na tiskovni konferenci poveda­la, da so hotel odkupili od po­djetja Tami turizem, d.o.o., v ste~aju. Ali so ga res odkupili, bo pokazal ~as, saj pogodbe o odkupu ni videl nih~e in tudi ste~aj podjetja Tami turi­zem ni zaklju~en. Zakonca Lajh sta povedala, da sta govorila z vodstvom Probanke in jim pre­dlagala, naj pridejo in kot la­stniki prevzamejo hotel. Nad pobudo niso bili navdu{eni in so se bili pripravljeni ponov­no pogajati o prodaji. Zakonca Lajh trdita, da kljub {tevilnim dosedanjim poskusom odku­pa hotela nista ve~ pripravlje­na kupiti. Pa tudi predsednica uprave Probanke Pajenkova je javno povedala, da hotela ne `elijo prodati zakoncema Lajh. 
V torek, po odhodu zadnjega oskrbovanca, je hotel obiskala tr`na in{pektorica in zape~a­tila {e preostanek prostorov. Med drugim je od torka pe~at tudi na glavnem vhodu v ho­tel. Pe~ate "brezposeln" pa je s 
1. januarjem na uradih za delo prejelo tudi vseh 23 zaposle­nih v hotelu ^rni les. 
Zmago [alamun 



Doma in po svetu ~etrtek . 8. januarja 2004 




@upan se je prito`il
V prej{nji {tevilki [tajerskega tednika smo poro~ali, da je gradbeni in{pektor Bojan Obreht opravil in{pekcijski pregled v podjetju Interles Lenart, katerega direktor in lastnik je lenar{ki `upan mag. Ivan Vogrin, in izdal odlo~bo o prepovedi uporabe proizvodno-skladi{~nih prostorov v Zg. Voli~ini 34. 
Direktor podjetja mag. Ivan jenja." in ob~ino Lenart na uradne poti." Vogrin se je na omenjeno odlo-V prej{nji {tevilki smo tudi naslove nikoli nisem po{iljal Glede navedb `upana se je ~bo prito`il, v prito`bi pa med zapisali `upanovo izjavo, v ka-nobenih pisem, kaj {ele ano-odzval tudi Ivan Jemen{ek in drugim zapisal: "Kot sem `e teri navaja, kdo se po njego-nimnih! @upanove neresni~ne v pismu zapisal, da odlo~no pojasnil na ustnem razgovoru vem skriva za civilno iniciativo, navedbe v ~asniku [tajerski te-zanika navedbe `upana in ne 
24. decembra obstajajo objek-v imenu katere je bila in{pek-dnik ter prav tako v novo­
dovoli, da ga nekdo uvr{~a v ci­tivni razlogi, da vse pomanjklji-cijskim slu`bam podana prija-letnem vo{~ilu ob~anom na 
vilno iniciativo. 

vosti iz zapisnika tehni~nega va. Na izjavo `upana se je ostro internem kanalu televizije Le-Preverili smo tudi, kaj se pregleda niso v celoti odpra-odzval Darko Rebernik in spo-nart 30. decembra sprejemam po praznikih dogaja vvljene. Dejansko je potrebno ro~il, da ni ~lan civilne iniciati-kot zelo grobo osebno `alitev. 
skladi{~no-proizvodnem obje­samo stoodstotno zatesniti ka-ve in da z omenjenim dopisom Od gospoda `upana pri~aku­ktu podjetja Interles v Voli~ini. 

nalizacijo in dopolniti projekt nima ni~. Izjavo nam je poslal jem javno opravi~ilo v vseh ti-Ugotovili smo, da proizvodnja izvedenih del. Obe pomanj-tudi Silvo Mur{ec, v njej pa za-stih medijih, kjer je `e oziroma poteka normalno. Direktor po­kljivosti pa nista tak{ni, da pisal: "Nisem ~lan civilne inici-morebiti {e bo neupravi~eno djetja mag. Ivan Vogrin pa nam bi {kodovali okolju ali vplivali ative ob~ine Lenart ter se, kot izpostavljal moje ime. V kolikor je povedal, da delo poteka po na varnost. Prepoved obratova-zmotno navaja `upan ob~ine ustreznega javnega opravi~ila na~rtih, tako da z dobavo na­nja objekta pa pomeni skrajni Lenart, mag. Ivan Vogrin, za ne bom dele`en v 15 delovnih ro~enih izdelkov ne bodo za­
ukrep, ki bi pripeljalo dru`bo tem imenom tudi ne skrivam! dneh, bom od{kodnino za na­v nepopravljivo situacijo zato, Tudi ne poznam in nimam sti-merno zmanj{evanje osebne-mujali. Uporabno dovoljenje menim, da je prav, da nam do-ka z ljudmi, ki predstavljajo Ci-ga ugleda v javnosti, osebno bodo posku{ali pridobiti ~im­lo~ite prehodno obdobje do vilno iniciativo ob~ine Lenart! raz`alitev ter prestane du{ev-prej. pridobitve uporabnega dovol-V zvezi z `upanovim podjetjem ne bole~ine zahteval po sodni Zmago [alamun 

Evropski uniji predseduje Irska 

Predsedovanje Evropski uniji je s 1. januarjem letos prevzela Irska. Dr`ava, ki je na ~elu EU tokrat `e {esti~, bo povezavi predsedovala v ~asu najve~je {iritve v njeni zgodovini, ko se bo 1. maja vanjo vklju~ilo deset dr`av, med njimi Slovenija. 
Izvedba {iritvenega procesa hagnu je podprl prizadevanja je tudi izobra`evalno sredi{~e, na prebivalca (za primerjavo: je ena prednostnih nalog, ki Bolgarije in Romunije za vstop dokazuje univerza, ki je bila Slovenija je istega leta dosegla si jih je za {estmese~no pred-v Evropsko unijo leta 2007, se-ustanovljena `e daljnega leta 17.000 evrov na prebivalca ob sedovanje EU zastavil Dublin. veda ob `e omenjenem izpol-1591, s ~imer se lahko pohvali-3-odstotni gospodarski rasti). Irski premier Bertie Ahern po-njevanju pristopnih kriterijev jo le redke svetovne prestolni-Irsko gospodarstvo ima ve­udarja, da `eli Irska v prvih in uspe{nih pogajanjih. ce. lik izvozno-usmerjen kmetijski mesecih svojega predsedova-V primeru Tur~ije je Evrop-[tevilo prebivalcev se `e od sektor in predelovalne dejav­nja EU postaviti v ospredje ski svet sprejel sklep o na-leta 1961 postopoma ve~a, in nosti, ki so ve~inoma v tuji las­predvsem teme v zvezi z gospo-daljnjem podpiranju Tur~ije v to predvsem na ra~un narav-ti. Pomemben dele` prispevata darskim razvojem, brezposel-predpristopnih prizadevanjih. nega prirastka, saj je {tevilo tudi turizem in gradbeni{tvo. V nostjo in izobra`evanjem. "To Komisija pa bo konec leta 2004 priseljencev zanemarljivo. Po industrijski proizvodnji prevla­so za dr`avljane pomembne pripravila poro~ilo o napred-zadnjih podatkih `ivi v dr`avi 
dujejo visoko tehnolo{ki izdel­teme," je pojasnil. [iritev EU, ku, ki bo slu`ilo kot podlaga 3,88 milijona prebivalcev. 93 
ki, ki so ve~inoma namenjeni ki je napovedana za 1. maj, pa Evropski uniji za za~etek pris-odstotkov prebivalstva je kato­izvozu, na primer kemikalije je ozna~il za vidno znamenje topnih pogajanj s Tur~ijo. Letos likov, 3 odstotke predstavljajo ter ra~unalni{ka strojna in pro­"fundamentalne spremembe" v bo Evropska komisija podala anglikanci, ostalo neopredelje­gramska oprema.

Evropi. Ob tem se je izrekel svoje mnenje tudi o priprav-ni in drugi. Uradna jezika sta ^eprav je Irska tradicionalna proti razvoju "Evrope dveh hi-ljenosti Hrva{ke. Poro~ilo bo irski in angle{ki. 
zagovornica evropskega pove­trosti", saj bi to po njegovih glavni pokazatelj, ali se bodo Irska je parlamentarna re­zovanja, so irski volivci na re­besedah za manj{e ~lanice, za~ela pogajanja med Unijo in publika. Zakonodajno oblast ferendumu leta 2001 glasovali vklju~no z Irsko, imelo le slabe Hrva{ko. ima parlament (Oireachtas), ki proti Pogodbi iz Nice. [estnajst posledice. Evropa dveh hitros-je sestavljen iz dveh domov. 

mesecev kasneje so se na dru­ti bi "ustvarila razlike in razha-Dr`ava Spodnji dom sestavljajo nepo­gem referendumu, ki je vsebo­janja, ki prav gotovo ne bodo sredno izvoljeni poslanci, kan­

najhitrej{e rasti val tudi posebno izjavo dr`av 
dobre za Evropejce," je {e do-didate za ~lane zgornjega doma ~lanic o irski nevtralnosti, voli­dal irski premier. Trenutno predsedujo~a dr-ali senata dolo~ajo predsednik vci odlo~ili, da podprejo rati. ­V {iritveni proces Evropske `ava Evropski uniji le`i na oto-vlade in posebni odbori, te kacijo Pogodbe iz Nice in s tem unije je trenutno vpletenih 14 ku in je zaradi ob{irnih zelenih pa potem za dobo sedmih ponovno utirijo proces {iritve.
dr`av, med njimi 10 pristopnic, travnih povr{in znana tudi po let volijo volivci neposredno. 
Od osamosvojitve v dvajset­ki bodo s 1. majem letos posta-imenu Smaragdni otok. Za po-Predsednik na priporo~ilo spo­ih letih prej{njega stoletja dalje le nove ~lanice. Poleg na{e so-potnike in ljubitelje naravnih dnjega doma parlamenta ime­je bila pri voja{kih vpra{anjih sede Hrva{ke, ki je `e zaprosila lepot se uvr{~a med najlep{e nuje predsednika vlade. Sede` nevtralnost osnovno vodilo ir­za ~lanstvo, se v naslednjih le-dr`ave sveta. Irska je v osre-vlade je v Dublinu. Vsakih pet ske politike. V zadnjem ~asu pa tih pri~akuje pro{nje {e os-dnjem delu precej ravninska, let so splo{ne volitve po pro-Irska opazno razmi{lja o poglo­talih dr`av. Potencialne kan-ob obalah hribovitej{a. Najvi{ji porcionalnem klju~u. 

bitvi svojih obrambnih obvez­didatke so tudi dr`ave za-vrh je Carrantuohill s 1040 me-Irska je najhitrej{e rasto~e nosti. Leta 1999 so se pridru`ili hodnega Balkana, med njimi tri nadmorske vi{ine. Obala je gospodarstvo v EU. Stopnja Partnerstvu za mir, njene voja{­biv{e jugoslovanske republi-zelo raz~lenjena in nudi veliko njene gospodarske rasti s 6 od­ke enote pa aktivno sodelujejo 

ke. Za te dr`ave velja t.i. naravnih pristani{~. Najdalj{a stotki v letu 2002 presega pov­v mirovnih operacijah Zdru`e­
stabilizacijsko-pridru`itveni irska reka je Shannon. pre~no rast tako EU kot OECD. nih narodov in so sestavni del 
proces, ki slu`i kot okvir za po-Na vzhodu Irske, ob obalah Tako imenovani "irski ~ude`" litiko Evropske unije do zaho-Irskega morja, le`i glavno me-gre pripisati neposrednim tu-SFOR in mirovnih sil na Koso­dnega Balkana, preko katerega sto Dublin. Dublin je angle{ko jim nalo`bam, nizkemu davku vu (KFOR). Iz Irske prihaja tudi Unija ponuja dr`avam pomo~ ime za mesto, ki ga Irci ime-na dobi~ek, politi~nemu sogla-Erwan Fouere, vodja delegaci­za dosego pridru`itvenih pri-nujejo Baile Atha Cliath. Glede sju o gospodarski politiki in je Evropske komisije v Sloveni­zadevanj. Ob Hrva{ki so kan-na lego je razumljivo, da se je ~edalje ve~ji ponudbi usposo-ji, ki je v lanskem letu nekatera didatke za ~lanstvo v Evropski v mestu razvila pristani{ka de-bljene delovne sile. Dr`ava je v irska stali{~a do povezave dva­uniji {e Bolgarija, Romunija in javnost. Mesto je prometno in letu 2002 zabele`ila 28.400 ev-krat predstavil tudi na Ptuju. Tur~ija. Evropski svet v Kopen-poslovno sredi{~e dr`ave. Da rov bruto doma~ega proizvoda Anemari Kekec 
~etrtek . 8. januarja 2004 Aktualno 



~lenu zakona o gradnji obje­ktov menda pla~ilo tudi do 10-krat vi{jega zneska kot do­slej. @upan je poudaril, da so 



Vro~ konec leta 
Za presene~enje na prednovoletni seji, ki je obsegala kar 20 to~k dnevnega reda, so poskrbeli `e kar takoj na za~etku. 
Ob 13. uri je v sejno dvora-le`bi na seji, so zapisali, da "sta no za~ela prihajati zainteresi-oba odloka v predlo`enih ver­rana javnost, ki je na pobudo zijah {kodljiva za ob~ane Ob-NSi in SDS na ta na~in izra`ala ~ine Ormo`, saj prora~un ni svoj interes, ogor~enje in pro-razvojno naravnan, drugi odlok test zoper Odlok o nadomesti-pa predvideva vi{je dajatve za lu za uporabo stavbnih zemlji{~ ob~ane, kar je za na{o politi~no v Ob~ini Ormo` in leto{nji pro-opcijo nesprejemljivo". Spri~o ra~un. Na vabilih, s katerimi so nenadne prisotnosti okrog 50 jih organizatorji pozvali k ude-zainteresiranih oseb so bili v ob~inskem svetu vidno vzne­mirjeni. @upan Vili Trofenik je v uvodu seje prosil za primer-no obna{anje in poudaril, da naj njegovo opozorilo vzamejo kot dobronamerno. A `e kma­lu se je zataknilo. Alojz Sok je ve~krat posku{al priti do bese­de, in ko si jo je kon~no iz­boril, je povedal, da bo stal, dokler ljudem, ki prisostvuje­jo seji, ne zagotovijo sede`ev. S to provokacijo je bilo tudi do­brovoljnosti konec in `upan je zelo jasno in glasno zagotovil, da ne bo dovolil nobene samo­volje. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo med publi­ko zelo veliko {tevilo starej{ih oseb in situacija zares ni bila zavidljiva. Zato so si po pro{­nji s strani opozicije za 10 mi-nut odmora, v katerem so si predstavniki javnosti iz sosed­njih dvoran priskrbeli stole, vsi vidno oddahnili. 

Alojz Sok (NSi) je posku{al svetnike prepri~ati, da bi odlo­~anje o nadomestilu za stavbna zemlji{~a prelo`ili na eno pri­hodnjih sej, vendar je `upan zagotovil, da ~e odloka ne sprejmejo na tej seji, grozi ne­katerim zavezancem po 218. 
se pri pripravi odloka trudili, da bi ta ~immanj obremenjeval ob~ane. Alojz Sok je vztrajno trdil, da bodo zavezanci poslej pla~evali ve~ ter da 218. ~len omenjenega zakona govori le 
o tistih zemlji{~ih, na katerih je dovoljena gradnja, v ob~inski upravi pa so odlok raz{irili. Kot dokaz je v ogled ponujal odlo­ke razli~nih slovenskih ob~in, ki so menda napisani tako, da zajemajo le tista podro~ja, kjer je s prostorskim aktom dolo~e­na gradnja. V ob~inski upravi so pripravili ve~ simulacij iz­ra~unov za nadomestilo, ki so prisotne prepri~ali, da je iz­ra~un odvisen od ve~ indivi­dualnih dejavnikov. Po dalj{i razpravi so odlok sprejeli. 

Na seji so sprejeli tudi Odlok 

o prora~unu za leto 2004. Pri­hodki prora~una skupaj zna{a­jo 2,5 milijarde SIT, pri ~emer je za okrog milijardo tolarjev dav~nih prihodkov. Ob~ina se na novo ne bo zadol`evala, od­pla~ilo `e nastalega dolga pa zna{a 70.718.000 SIT. Ob~in­ska uprava in ob~inski organi nas bodo letos stali dobrih 400 milijonov SIT. Ob~inski organi, med katere spada urad `upana (12,5 mio SIT), ob~inski svet (19,2 mio SIT), nadzorni od­bor (2,4 mio SIT), sveti kraje­vnih skupnosti (6,8 mio SIT) stanejo skupaj z drugimi od­hodki (4,4 mio SIT) 45,5 mili­jonov tolarjev. 


viki klemen~i~ ivanu{a 





Za obnovo 37 milijonov 
V nedeljo, 28. decembra, so v Cerkvenjaku slovesno odprli prenovljeno zdravstveno ambulanto. Vrednost obnove je skupaj z medicinsko opremo zna{ala dobrih 37 mili­
jonov tolarjev. 



Zdravstveni dom v Cerkven­jaku je bil `e nekaj let potre­ben obnove. Odgovorni so se odlo~ili za celovito re{itev in so obnovili vse prostore, fasa­do in delno tudi okolico. S tem posegom so pridobili so­dobne prostore za zdravnika splo{ne prakse, zobno ambu­lanto, prostor za Rde~i kri` in tudi veliko prijaznej{o ~akal­nico. Vrednost obnove je sku­paj s pohi{tveno in medicinsko opremo zna{ala 37 milijonov tolarjev. Sredstva so zagotovili ob~ina Cerkvenjak, Zdravstve­ni dom Lenart za prostore zo­bne ambulante in zdravnik -koncesionar Franc [uta. K ob­novi pa je 13 milijonov tolarjev primaknilo tudi Ministrstvo za zdravje. 


Zbrane je najprej pozdravil `upan ob~ine Cerkvenjak Jo`e Kraner, zdravnik Franc [uta pa je nato poudaril, da imajo zra­ven pregledov v ambulanti {e priro~no zalogo zdravil, kar je velika ugodnost za paciente. V ambulanti imajo tudi laborato­rij, v katerem sami opravljajo osnovne preiskave, pa tudi ma­nj{e kirur{ke posege. Ponosen pa je tudi na terminal za po­trjevanje zdravstvenih izkaznic. "V ob~ini, kjer imajo posluh in `elijo svojim ob~anom za­gotoviti kvalitetno zdravstve­no ambulanto, je prijetno biti zdravnik," je sklenil. 
Ob otvoritvi so pripravili kraj{i kulturni program. Preno­vljene prostore pa je blagoslo­vil doma~i `upnik Jo`e Lebar. 
Otvoritve se je kljub mrzlemu vremenu udele`ilo veliko ob~a­nov, pacietov in {tevilni gostje. 
Zmago [alamun 

V prizidku ve~­namenski prostor 
Kulturni dom v Cerkvenjaku je bil zgra­jen, kot ve~ina kulturnih domov v tem okolju, v letih med 1950 in 1957 in po skoraj pol stoletja je bil potreben ob­nove. 
O pripravah na obnovo `upan Jo`e Kraner pravi: "@elja je dozorevala kar dolgo, dolgo smo se pogovarjali o tej investiciji, a vedno smo videli najprej tisto najnujnej{e, o ~emer smo le velikokrat govorili — o prometni in komu­nalni infrastrukturi. V lanskem letu pa je na vrsto pri{el tudi prizidek h kulturnemu domu in druga faza posodo­bitve notranjosti dvorane. V celoti bomo prenovili dvora­no, dvignili bomo avditorij, kompletna oprema bo nova, tudi razsvetljava je `e. To je bila prva faza, opravljena v letu 2002." 
S prizidkom h kulturni dvorani bodo pridobili novi vhod v dvorano in avlo -ve~namenski prostor. V njem bodo lahko prirejali manj{e seminarje, ve~je sestanke, jubilejne poroke itd. @upan Kraner pravi, da jim je v ob­~ini tak{en objekt manjkal, seveda pa bodo ve~namen­sko avlo koristili za kulturne dejavnosti. V njej se bodo lahko shajale posamezne skupine, od dramskih kro`kov do folklore, pevskih zborov, skratka to bo shajali{~e -prostor, kjer bodo lahko vadili. Preuredili pa bodo tudi ogrevanje dvorane; tako bo mo`no ogrevati samo avlo, s tem bodo tudi nekaj prihranili, saj ne bo potrebno za manj{e prireditve ogrevati celotne dvorane. 
Prvo fazo obnove so pri~eli konec leta 2001. Obnovo in posodobitev notranjosti je podprlo tudi ministrstvo za kulturo v vi{ini 7 milijonov tolarjev. Takrat so obnovili kompletne in{talacije, opravili pleskarska dela, obnovili strop in opravili nekaj dela pri zunanjosti dvorane. Za drugo fazo, ki pa se zaklju~uje, ministrstvo ni prispevalo ni~. Kompletna investicija v drugi fazi obnove dvorane in gradnja prizidka se .nancira iz prora~una ob~ine in presega 30 milijonov tolarjev. 
Zmago [alamun 


Od tod in tam ~etrtek . 8. januarja 2004 






Doma~e je doma~e 
Da bi se ~imhitreje in ~imbolj prilagodili evropski zakonodaji, so se ~lani {estih Kmetijskih zadrug z obmo~ja Ptuja, Ormo`a, Lenarta, Selnice ob Dravi, Ho~ in Ra~ `e v za~etku lanskega leta dogovorili, da skupaj ustanovijo organizacijo proizvajalcev sve`ega sadja in zelenjave. 
Po poprej{njih dogovorih in in sprejelo tudi njihov program proizvajalcev, v skladu s pred-26 ton paradi`nika, 12 ton .`ola sestankih so 14. avgusta 2003 dela. pisi o organizacijah proizvajal-in pribli`no toliko solatnih ku­pri Okro`nem sodi{~u na Ptuju Kaj vas je povezalo, kak{ni cev za sve`e sadje in zelenjavo. maric ter okoli 7,5 ton tagetesa. registrirali delni{ko dru`bo "[ta-so osnovni cilji va{e delni{ke Gospodarske interese svojih del-Na{i na~rti so smeli, a temel­jersko sadje in zelenjava, odkup dru`be? ni~arjev, zadrug in njihovih proi-jijo na realnih mo`nostih ter iz­in prodaja" (o tem smo v [ta-"Poleg Kmetijske zadruge Ptuj zvajalcev bomo pospe{evali tako, ra~unih, zato v naslednjih letih jerskem tedniku `e poro~ali). Za so ustanoviteljice omenjene del-da bomo organizirali skupno poslovanja na~rtujemo postop­sede` dru`be so dolo~ili Miklo{i-ni{ke dru`be {e KZ Ormo`, KZ pridelavo in prodajo pridelkov, no pove~anje celotne proizvod­~evo ulico 12 v Ptuju, za direktor-Lenart, KZ Ra~e, KZ Ho~e in KZ skupno tr`enje vseh pridelkov, nje. @e v letu 2005,oziroma v ja dru`be pa imenovali Sre~ka Selnica ob Dravi. Povezali so nas pri ~emer bomo uvajali okolju drugem letu poslovanja, na~rtu­Primo`i~a. Ta nam je povedal, skupni interesi, v katerih vidi-prijazne in stro{kovno ugodne jemo skupaj 4.930 ton sadja in da je 1. decembra lani Minis-mo bodo~nost tudi v Evropski tehnologije pridelave, poskrbeli zelenjave, v tretjem letu 5.670 trstvo za kmetijstvo, gozdarstvo uniji. Osnovni cilj na{e organiza-bomo za dodelavo, skladi{~en-ton, v ~etrtem 6.840 ton, v pet-in prehrano [tajersko sadje in cije proizvajalcev je pospe{evati je, usklajevanje ponudbe in pov-em pa `e prek 8.165 ton sadja in zelenjavo d.d. z odlo~bo prizna-gospodarske koristi delni~arjev, pra{evanja na trgu, pa tudi za zelenjave. lo kot organizacijo proizvajalcev torej zadrug in vseh njihovih skupno izobra`evanje, izpopol-Prepri~ani smo, da imamo za 
njevanje in usposabljanje, in ne tak{ne na~rte na voljo dovolj do­nazadnje za skupno distribuci-bre zemlje, dovolj pridnih rok, jo." pa tudi dovolj strokovnega zna­
Kak{ni so va{i poslovni na-nja in sposobnosti, da bomo vse ~rti? to tudi plasirali na trge in vse 
"Po raziskavi tr`i{~a ter po op-skupaj sproti nadgrajevali. ravljenih analizah na~rtujemo, Naj dodam, da bomo za vse da bomo `e letos, v prvem letu ~lane organizacije proizvajalcev poslovanja, pridelali 4.287 ton v kratkem organizirali predava­sadja in zelenjave v vrednosti do-nje o vsebini, namenu, nepo­brih 205,3 milijonov tolarjev, od srednih pla~ilih ter o dav~ni tega najve~, dobrih 1.818 ton, zakonodaji v zvezi s proizvod­rde~e pese, okoli 767 ton zelja, njo sve`ega sadja in zelenjave. O 600 ton ~ebule, 324 ton papri-~asu in kraju strokovnega posve­ke, 196 ton solate, 172 ton jaj-ta bomo vse ~lane organizacije ~evca, 113 ton kumaric, 88 ton proizvajalcev seznanili prek jav­jabolk, 62 ton feferonov, 51 ton nih medijev in po po{ti." korenja, 31 ton kitajskega zelja, M. Ozmec 




Z glasbo v kino 

Na 26. novoletnem koncertu so godbeniki Pihalne­ga orkestra Ormo` z dirigentom Slavkom Petkom svojo publiko popeljali v svet .lmskih melodij. 
Novoletni koncert ormo{ke drugo podobo. Obiskovalce je godbe je `e 26 let dogodek. Vsa-presenetil napis Kino in stroj za ko leto znova jim uspeva svojo izdelavo pokovke, ki je prijetno publiko presenetiti s ~im poseb-di{ala ves ve~er in dajala aro­nim, druga~nim. @e vhod v {por-mati~no cineasti~no ozadje. Prav tno dvorano na Hardeku je dobil tako je bila zgolj za ustvarjanje nega centra Mambo, pesem New York, New York pa je zapela Re­nata Horvat. V odmoru so obi­skovalcem ponudili degustacijo Jeruzalem~ana, ormo{ke kleti ter svojevrstno modno revijo, ki so jo pripravili nekdanji dijaki Gi­mnazije Ormo` skupaj s pro­fesoricama Blanko Erharti~ in Aleksandro [tih. Dvajset matu­rantov je predstavilo slovesna obla~ila, ki so jih nosili na svo­jem maturantskem plesu. Med njimi so bile najrazli~nej{e zani­mive kreacije, za katere bi bilo {koda, da bi samevale v omari. Za konec so zaplesali {e ~etvor­ko. Program je povezovala Vesna Danilovi~. 

Novoletni koncert je izzvenel s spontano melodijo iz ^ebelice Maje, ki je dala vedeti, da so se zabavali tudi glasbeniki in je na­povedovala zanimiv konec ve~e­ra. 
viki klemen~i~ ivanu{a 



Bra~ku bodo zgradili novo hi{ko 

Po po`aru, ki je v torek, 30. decembra, popolnoma uni~il cimprano hi{o in gospodarsko poslo­pje Alojza Bra~ka iz Grajen{~aka 50, so sokrajani stopili skupaj in mu prisko~ili na pomo~. 
"V stiski se spozna, kdo prijat'lja ima," pravi stari pregovor; in res je tako. 72-letni Alojz Bra~ko, ki je sokrajanom vedno rad pomagal in se pre`ivlja z borimi 27.000 tolar­ji starostne pokojnine, v stiski ni ostal sam. 
Da bi mu ~imhitreje pomagali, so se takoj po praznikih sestali predstavniki primestne ~etrti Gra­jena, Mestne ob~ine Ptuj, krajevne organizacije Rde~ega kri`a in PGD Grajena ter se dogovorili, da bodo svojemu sokrajanu Lojzeku, ki za­~asno `ivi pri bratovi dru`ini na Ptuju, pomagali organizirano. Pri­~eli so solidarnostno akcijo zbira­nja sredstev in pomo~i . Lojzeku `elijo ~imprej zagotoviti streho nad glavo, zato mu nameravajo 
avtenti~nega okolja urejena bla­gajna, kajti karte so bile razpro­dane in dvorana polna. Scena je bila urejena iz {tevilnih pla­katov najpriljubljenej{ih .lmov minulega stoletja. Tak{en je bil tudi program. Sli{ali smo me­lodije iz .lmov Most na reki Kwai, Schindler's list, Jurassic park, Out of Africa, The Muppet show, Mission:Impossibile, 1942 The conquest of paradise, New York, New York, Star wars, Mo­dro poletje, James Bond, The Pink Panther in skladbo Filmski festival, ki je vsebovala teme iz razli~nih .lmov. Dirigiral je Sla­vko Petek, ki mu je bila name­njena tudi javna osebna zahvala mladega poklicnega glasbenika, sicer solista na pozavni, Mateja Mertika za spodbudo pri njego­vi glasbeni poti. Z drobno po­zornostjo so se spomnili tudi 40-letnice igranja v godbi, ki sta jo slavili Marija in Martina Lah. 
Poleg godbenikov, ki sta jih le­tos okrepili {e dve violinistki, je nastopilo tudi ve~ skupin ormo­{kih ma`oret, ki jih vodi Petra Pleh. Z dvema plesnima to~kama so se predstavile plesalke Ples­
zgraditi manj{i zidan objekt. Za predsednika gradbenega odbora so imenovali Petra Vajnbergerja, krajevna organizacija Rde~ega kri­`a Grajena pa je odprla poseben ra~un pri Novi KMB, {t. 04202 000 348846, s pripisom: pomo~ po po­`aru. 
-OM 

~etrtek . 8. januarja 2004 Po naših ob~inah 



Nezadovoljni z delom koalicije ter ob~inske uprave 

V ljutomerskem ob~inskem svetu ima v tem mandatu prvi~ svojega predstavnika tudi Nova Slovenija - Kr{~anska ljudska stran­
ka; na strani opozicije jo zastopa Daniel Smodi{, ki je tudi predsednik ob~inskega odbora te stranke. 

Minuli ponedeljek je Daniel Smodi{ pripravil novinarsko kon­ferenco, na kateri je predstavil delo stranke v letu 2003, dotak­nil pa se je tudi ob~inskega sve­ta ob~ine Ljutomer ter predstavil stali{~a stranke o nekaterih pe­re~ih problemih. 
"@e na drugi seji ob~inskega sveta v sedanji sestavi, ki je bila 
7. februarja 2003, se je pokazalo, na kak{en na~in se bo v Lju­tomeru vladalo naslednja {tiri leta. Liberalna demokracija Slo­venije je tudi na lokalni ravni po dr`avnem zgledu okoli sebe zbrala {iroko nena~elno koalici­jo strank ter raznih 'neodvisnih' list, ki so s sloganom 'va`no je, da smo zraven', pristale na v Slo­veniji dobro znano 'frontovsko' politiko. Ob tem so pozabile na svoj program, ki je bil uporaben samo do konca predvolilne kam­panje. Posledice 'frontovske' po­litike se odra`ajo predvsem v sestavi odborov in komisij, saj so sodelujo~i v koaliciji za tola­`ilno nagrado dobili ve~ mest, kot bi jim jih pripadalo glede na volilne rezultate. Vendar je LDS v Ljutomeru kot vodilna stranka ohranila vso kontrolo, saj ima pet predsednikov in {tiri pod­predsednike od enajstih delov­nih teles ter edino pod`upanjo. S tako sestavo odborov ter komi­sij in svojim `upanom ter pod­`upanjo je tako tudi prevzela celotno odgovornost za ob~in­sko politiko, ostali v tej koaliciji pa ji samo zagotavljajo navide­zno legitimnost pred javnostjo. Koalicija ima tudi ve~ino v nad­zornem odboru, tako da sama nadzira svoje delo," je sre~anje z novinarji pri~el Daniel Smodi{. 
Ena glavni nalog lokalnih ob­lasti je po Smodi{evih besedah zagotavljanje teko~ega .nancira­nja vseh posrednih in neposred­nih prora~unskih porabnikov ter seveda zagotavljanje sredstev za potrebne investicije. "Te naloge ljutomerska ob~inska uprava na ~elu z `upanom niti pribli`no ne opravlja zadovoljivo," je de­jal Smodi{. "Kot primer samo na­vedimo .nanciranje v letu 2003, ko se je prora~un sprejemal {ele 
29. aprila, pa {e ta je bil nereal­no zastavljen, kar izhaja tudi iz mnenja Odbora za .nance, ki je opozoril na nerealnost nekate­rih planiranih prihodkov in tudi na previsoko na~rtovane teko~e odhodke ter transferje, ki so zelo pove~ali .ksni del prora~una in s tem pove~ali pritiske na varia­bilni del. Neresen pristop ob~in­ske uprave se ka`e tudi v tem, da prora~une ter rebalanse priprav­lja z velikimi zamudami, saj se je rebalans prora~una za leto 2003 obravnaval na seji 2. decembra 2003, torej v ~asu, ko bi svetniki na mizah `e morali imeti odlok 
o prora~unu za leto 2004, vsaj v prvem branju." 
Daniel Smodi{ je v svojem le­tnem pregledu dogajanja v ob-




Eno huj{ih let za kmetijstvo 

Ob koncu leta so tudi kmetje in vsi, ki so na nek na~in povezani s to gospodarsko panogo, delali ana­lize in ocene uspe{nosti ter ugotavljali, da bo leto 2003 za mnoge slabo zapisano, kar gre pripisati 
aferam v kmetijstvu in katastrofalni su{i. 

V za~etku leta 2003 smo spre­mljali nadaljevanje afere, pove­zane s kloranfenikolom, pravega odgovora pa javnost ni nikoli dobila, potem je `e spomladi polj{~ine prizadela su{a in traja­la {e celo poletje, vmes pa smo na Ptujskem spremljali {e te`ave pra{i~erejcev. A bili so tudi svetli trenutki za kmetijstvo na {ir{em ptujskem obmo~ju. 
V Kmetijski svetovalni slu`bi Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj pravijo, da je bilo leto 2003 eno najbolj kriti~nih za kmetijs­tvo v zadnjih 20 letih, kljub temu pa obeti za leto 2004, ko bomo vstopili v EU, niso tako slabi. O dogodkih, ki so zaznamovali kmetijstvo v letu 2003, smo se pogovarjali z vodjem slu`be na Ptuju Ivanom Brodnjakom, ki je povedal, da si bomo leto 2003 zapomnili po zares hudi su{i in precej{njem realnem padcu dohodka na na{ih kmetijah, pa tudi javno mnenje ni bilo v prid slovenskemu kmetijstvu. I. Brod­njaku bo leto ostalo bolj v nega­tivnem spominu, v nadaljevanju pa pravi: "Su{a je naredila veli­ko {kode in dohodek na nekate­rih kmetijah se je zaradi posledic zmanj{al za okrog 30 odstotkov. Naj samo omenim, da sta bila `e spomladi prizadeta p{enica in je~men na Dravskem in Ptuj­skem polju, kjer so bili ponekod tudi izpadi do 60 odstotkov ali celo ve~, nadaljevalo se je potem z zmanj{animi pridelki koruze, izredno pa so bila prizadeta tudi tista podro~ja, kjer je su{a priza­dela travinje in zato je letos ~uti­ti precej{nje pomanjkanje krme za `ivino. Na koncu je dohodek precej manj{i tudi pri sladkorni pesi: zaradi manj{ega pridelka, zaradi ni~ kaj vzpodbudne cene in manj{e sladkorne stopnje." 

Kako pa nadoknaditi izgub­ljeno? 
I. Brodnjak: "Že celo leto smo opozarjali, kako lahko `ivi­norejske kmetije pridelajo ne­kaj dodatne krme, te`ave so tudi pri nakupu, saj vemo, da velikih sredstev ni na razpolago. V tem ~asu so vendarle pri{le v ospre­dje dr`avne subvencije, oziroma podpore, malo ve~je kmetije pa so bile dele`ne dodatnih akon­tacijskih sredstev za su{o, tako da imajo kmetje vsaj nekaj sred­stev za nabavo repromateriala `e za naslednje leto." 
Kako pa je z ve~ino kmetij­skih zemlji{~ na Dravskem in Ptujskem polju? So po va{em dovolj dobro obdelana ali ob­staja bojazen, da bi se zaradi {tevilnih te`av v kmetijstvu to spremenilo na slab{e? 
I. Brodnjak: "Obstaja velika nevarnost, ampak ta trenutek so na{i kmetje {e izredno delavni, pridni in ve~ina zemlji{~ je {e kar dobro obdelanih, ~eprav `e opa­`amo posamezne oaze, kjer na­staja zara{~anje. Ob vstopu v EU pa obstaja tudi druga nevarnost, da nekatera na{a zemlji{~a poku­pijo tujci. Imamo `e podatke od kolegov iz sosednje Mad`arske, kjer je dr`ava dovolila prodajo kmetijskih povr{in tujcem, kar za nas ne bi bilo dobro. Ob tem naj dodam, da je vlada v leto{njem prora~unu `e predvidela do mi­lijardo tolarjev sredstev od pro­daje slovenske zemlje, prepri~an pa sem, da si tega ne bi smeli dovoliti. Obstaja torej velika ne­varnost za slovensko zemljo in slovenskega kmeta." 

EU prina{a ve~jo konkurenco 
Obeti, napovedi pred vsto­pom Slovenije v EU maja le­tos. Kaj prina{a evropska unija slovenskemu kmetijstvu? 
I. Brodnjak: "V zadnjih de­setih letih je prav kmetijstvo v Sloveniji do`ivelo najve~je spre­membe. Ob vstopu v EU bo na eni strani nekaj negativnih, bo pa tudi na drugi strani nekaj pozitivnih vplivov. Predvidoma bodo to stabilnej{e razmere, saj vemo, da je evropski trg precej ve~ji, tudi ne pri~akujemo bi­~inskem svetu ob~ine Ljutomer poudaril {e povi{anje reprezen­tan~nih sredstev z enega na {tiri milijone tolarjev, prav tako pa je koalicija s spremembo pravil­nika o naro~ilih male vrednosti izven primernega nadzora do­datno odtujila minimalno 12,5 milijona tolarjev. Prav tako Smo­di{ meni, da je delovanje ob~in­ske uprave ter njenih strokovnih slu`b vse prej kot usklajeno ter na~rtno. 
stvenega padca nekaterih cen, bodo pa nekoliko ve~je podpore v obliki subvencij kmetom. Med kmeti bo prav gotovo po vstopu nastala ve~ja konkurenca, nujno pa bo potrebna tudi bolj{a or­ganiziranost na podro~ju kme­tijstva; zadruge se bodo morale zdru`evati in povezovati, saj 
"Glede na dogajanja ob dos­tavljanju gradiva za seje ob~in­skega sveta ter komisij lahko sklepamo, da so dolo~ila statuta ob~ine Ljutomer ter poslovnika ob~inskega sveta samo mrtve ~rke na papirju, ki so tam zato, ker tako zahteva zakon, ne pa da bi se jih spo{tovalo. Velikokrat so ~lani ob~inske uprave zredu­cirani na odvetnike koncesionar­jev, ki izvajajo javne gospodarske slu`be, saj zagovarjajo cenike ter zaklju~ne ra~une, ki jih niso sami niti preverili, kaj {ele da bi primerjali urejenost dolo~enega podro~ja med ve~jim {tevilom ob~in, oziroma to primerjavo opravijo samo na izrecno zahte­vo ob~inskega sveta. Vodenje sej je zaradi nepoznavanja poslov­nika zelo kaoti~no, kar povzro~a nepotrebne napetosti ter obto­`evanja med predsedujo~im ter svetniki. Nepoznavanje tem, o katerih te~e razprava, oz. namer­no zavajanje svetnikov ter nepos­redovanje zahtevanih informacij je postala stalnica delovanja ob­~inske uprave. Sedanja ob~inska oblast se ukvarja predvsem samo s sabo ter s {~itenjem interesov lokalnih lobijev, kar ne vodi v razvoj pogojen na zdravi konku­
bodo morale biti {e mo~nej{e. Ne bo nam ni~ pomagalo, ~e bomo ponudili poceni in kvali­tetno hrano, ~e ne bo nikogar, ki bi to odkupil. Rad pa bi po­udaril {e to, o ~emer se v na{i dru`bi pogosto napa~no govori­jo, ~e{, da za delo na kmetiji ne potrebuje{ znanja. Zelo napa~­no je mi{ljenje, ~e nekdo misli, da za vodenje kmetije ne potre­buje prav nobene, {e posebej pa ne kmetijske izobrazbe. Ob vsto­pu v EU bo to {e bolj potrebno in tega se moramo zavedati `e zdaj, kajti potem nam bo bistve­no la`je in bolj{e." 
Kako pa se na vstop v EU pripravljate v okviru kmetij­ske svetovalne slu`be? 
I. Brodnjak: "Tudi pri na{em renci, pa~ pa vodi v neperspek­tivno vegetiranje raznih zavodov ter podjetij, ki so zaspala na prora~unskih jaslih ter v vsakem poskusu tuje investicije vidijo neposreden napad na zelo 're­lativne' lokalne interese, ki so ponavadi interesi ozkega kroga posameznikov. Primer takega ob­na{anja je prav gotovo reakcija ob~inske uprave ob nameravani prodaji vinogradni{kega dvorca @elezne Dveri ter zavla~evanja glede ureditve problematike ob­jekta na Jeruzalemu," je svoj oz. strankin pregled leta 2003 kon~al predsednik ljutomerske­ga ob~inskega odbora N.Si Dani­el Smodi{. 
Novinarske konference Nove Slovenije — Kr{~anske ljudske stranke OO Ljutomer se je udele­`il tudi poslanec dr`avnega zbo­ra Alojz Sok, ki je bil izvoljen na listi omenjene stranke v osmi volilni enoti, kamor spada tudi Ljutomer. Sok se je v razpravi pridru`il Smodi{evem pogledu na delo koalicije v ob~inskih sve­tih, saj naj bi bilo podobno tudi v Ormo`u, kjer sam opravlja delo ~lana ob~inskega sveta. 
Miha [o{tari~ 
delu se napovedujejo neke spre­membe. Tako bomo na primer subvencijske obrazce in seveda vse kmetijske podpore po no­vem po{iljali preko agencije za kmetijske trge v Bruselj in sred­stva bodo potem prihajala od tam. Osebno sem prepri~an, da bo ve~ina na{ih kmetov, vsaj ti­stih prilagodljivej{ih in tistih bo­lje izobra`enih, ta prehod dobro pre`ivela. Kmetijstvo in pode`e­lje pri nas je po mojem mnenju eden najbolj zdravih delov na{e dru`be in ni naloga kmetijstva samo pridelovanje hrane, ohra­njanje kultivirane krajine ter po­seljenosti, temve~ tudi ohranjaje slovenstva, pa tudi slovenskega jezika in kulture." 
Tatjana Mohorko 


Skrb za mlade dru`ine 
V ob~ini Cerkvenjak so v zadnji {tevilki ob~inskega ~asopisa Zrnje zainteresirane ob~ane povabili k oddaji izjave o zainteresiranosti za najem socialnih in nepro.tnih stanovanj. Namen povabila je pridobiti realno informacijo o potrebah oziroma pov­pra{evanju po najemnih in socialnih najemni{kih stanovanjih. 
V ob~ini Cerkvenjak `elijo evi­dentirati vse zainteresirane za najem nepro.tnih in socialnih stanovanj ali nakup novih stano­vanj v predvidenem ve~namen­skem objektu Cerkvenjak, ki bi jih v letih 2005 in 2006 prek ja­vnega razpisa oddajala v najem oziroma prodajala kot tr`na. S stanovanjskim skladom RS te~e­jo razgovori za zagotovitev {estih nepro.tnih in dveh socialnih sta­novanj ter treh tr`nih stanovanj. Prav tako bo mo`en tudi odkup pritli~nih prostorov za poslovne namene. Oktobra lani se je nam­re~ ob~ina Cerkvenjak prijavila na razpis stanovanjskega sklada RS za so.nanciranje nakupa so­cialnih in nepro.tnih najemnih stanovanj, od katerega si v ob­~ini obetajo, da bo stanovanjski sklad odkupil {est nepro.tnih najemnih stanovanj. Odgovorni pravijo, da se dobro zavedajo pomena re{evanja stanovanjske problematike mladih dru`in, ki bi verjetno `elele ostati v do-ma~em kraju, si tukaj ustvarile dom, vendar v tem trenutku te mo`nosti `al {e nimajo. 
Poslovno-stanovanjski objekt naj bi zgradili v centru Cerkven­jaka in bi ga gradili v dveh fazah. V prvi fazi je na~rtovan objekt, v katerem naj bi bilo prostora za dve enosobni, eno enoinpolso­bno ter osem dvosobnih stano­vanj oziroma sta predvideni dve socialni in {est nepro.tnih na­jemni{kih stanovanj ter tri tr`na stanovanja. V pritli~ju pa se predvideva mo`nost odkupa in ureditve prostorov za poslovno dejavnost, v kletnih prostorih pa naj bi bila knji`ni~na izposoje­valnica. 
Do najema nepro.tnega ali socialnega stanovanja v najem bodo upravi~eni dr`avljani RS s stalnim prebivali{~em v ob~ini Cerkvenjak. Zainteresirani ob~a­ni lahko izjave, ki jih dobijo v sprejemni pisarni ob~inske up-rave ob~ine Cerkvenjak, oddajo do 15. januarja. 
Zmago [alamun 


Po mestni ob~ini ~etrtek . 8. januarja 2004 



Zgodovinski dan za {olo in mesto 

Peti januar 2004 je zgodovinski dan za O[ Olge Megli~ in mesto Ptuj. To je dan za~etka te`ko pri~akovane in `e dolgo na~rtovane rekonstrukcije in obnove O[ Olge Megli~, na katero so u~enci in kolektiv ~akali `e ves ~as od ustanovitve {ole v letu 1979. Dela prve faze bo izvajalo Gradbeno podjetje Ptuj. 
"Gre za 25 let prizadevanj za to, da bi iz {ole, ki je bila posta­vljena v prostor, ki ni primeren za pedago{ko delo, po 25 le­tih dela v utesnjenih prostorih, ki niso dajali vseh mo`nosti za kvalitetno delo, pri~enjamo obnovo in bomo v dveh letih dobili prostore, ki bodo fun­kcionalno ustrezali. Gre za prostore in pogoje, ki bodo zagotavljali strokovno kvalitet­no in bogato delo, ki bodo us­trezali u~encem in strokovnim delavcem. @elja vseh nas je, da se dela za~nejo ~imprej in v prvi in drugi fazi kon~ajo do za~etka novega {olskega leta -


"Nesre~a 2004" 
^lani regijskega {taba civilne za{~ite za Podravje, ki so se sestali v torek, 
23. decembra, na zadnji seji v lanskem letu, so se posvetili analizi naravnih in drugih nesre~ v letu 2003, prisluhnili poro~ilu in analizi o hudem po`aru v Stojncih ter se dogovorili o okvirnih aktivnostih v letu 2004. 

Kot je povedal vodja regij­skega centra za obve{~anje Ptuj Daniel Hergula, so v letu 2003 obravnavali 277 razli~nih do­godkov, od tega najve~, kar 190 po`arov. V 85 primerih je zago­relo v naravi, 63-krat na raznih objektih, 19-krat so zagorela prometna sredstva, 23 pa je bilo raznih drugih po`arov. V 32 primerih pa so gasilske enote, v glavnem PGD Ptuj posredovale v re{evanju pone­sre~encev prometnih nesre~ iz objema zvite plo~evine. 
Najve~, kar 78 dogodkov se je pripetilo na obmo~ju mes­tne ob~ine Ptuj, na obmo~ju ob~ine Ormo` so bele`ili 55 dogodkov, v ob~ini Kidri~evo 32, v ob~ini Hajdina 18, v ob~i­ni Videm 16, v ob~inah Dorna­va in Maj{perk po 12, v ob~inah Jur{inci, Gori{nica in Markov­ci po 11, v ob~ini Podlehnik 6, v ob~ini Destrnik 5, v ob~inah Zavr~ in @etale po 4, v ob~ini Sveti Andra` 2 ter v ob~ini Tr­novska vas le 1 dogodek. 
V regijskem centru bele`ijo vse podatke o telefonskem in radijskem prometu in lani so v povpre~ju prejeli 2300 klicev na mesec. Od tega je bilo 310 vezav za potrebe nujne medi­cinske pomo~i, ostalo pa so ra­zni klici ob~anov, operativno komunikacijskega centra, gasil­cev, pa tudi nekaj splo{nih in drugih informacij s podro~ja za{~ite in re{evanja. 
Strokovni sodelavec ptujske izpostave Uprave za za{~ito in re{evanje Drago Murko je ob tem opozoril na problematiko obve{~anja in alarmiranja. ^ep­rav je v Regijski center za ob­ve{~anje za potrebe javnega alarmiranja vezanih 43 siren, namre~ {e vedno ni mo`no aktiviranje izbranih siren, saj Uprava Republike Slovenije za za{~ito in re{evanje na obmo­~ju ReCO Ptuj {e ni postavila dveh nujno potrebnih digital­nih repetitorjev. 
V lanskem letu so sodelovali tudi pri oblikovanju podatko­vnih baz pri pripravah za in­formacijski sistem za podporo ukrepanju ob klicu na {tevilko 112, ki ga bodo {e dograjevali, redno pa ga bodo pri~eli upo­rabljati junija letos. Cilj tega sistema je integracija vseh ob­stoje~ih sistemov v enoto, ki bo u~inkoviteje podpirala delo de`urnega operativca v regij-skem centru za obve{~anje ter omogo~ala {e hitrej{e aktivi­ranje in obve{~anje sil za za­{~ito in re{evanje prebivalstva iz enega mesta. Poleg tega bo slu`ila tudi kot pomembna in­formacijska podpora silam za za{~ito in re{evanje na terenu, omogo~ala pa bo tudi sprotno bele`enje ukrepanja ter izdela­vo poro~il ter zbiranje in a`uri­ranje vseh podatkov. 


^lani regijskega [taba Civil-ne za{~ite za Podravje so na zadnji seji v lanskem letu pri­sluhnili tudi podrobnej{emu poro~ilu Janeza Liponika, po­veljnika podravske gasilske re­gije o analizi enega najhuj{ih po`arov v zadnjem obdobju, ki je izbruhnil 17. julija lani v ob­ratu za izdelavo sve~ in trgovi­ni Rimljan v Stojncih. 
Med okvirnimi aktivnostmi, ki so si jih v Regijskem {tabu Civilne za{~ite za Podravje za­stavili v leto{njem letu, velja poleg vseh rednih oblik izo­bra`evanja in izpopolnjevanja enot ter pripadnikov Civilne za{~ite opozoriti predvsem na mednarodno kombinirano vajo za{~ite in re{evanja "NESRE^A 2004", ki jo bodo izvedli na obmo~ju Ormo`a. Kot je po­vedal vodja ptujske izpostave za za{~ito in re{evanje Jo`e Korban, bodo v vaji s pred­postavko prometne nesre~e s po`arom in posledi~nim one­sna`enjem reke Drave sodelo­vale sile za{~ite in re{evanja iz Podravja ter iz Vara`dinske in Me|imurske `upanije sosednje Hrva{ke. Poleg gasilskih stru­ktur bodo v vaji sodelovali tudi {tabi civilne za{~ite s tega obmo~ja, potaplja~i, pristojne zdravstvene slu`be ter Centri za obve{~anje Hrva{ke in Slo­venije. 
M. Ozmec 
1. septembra 2004," je v po­nedeljek povedal ravnatelj O[ Olge Megli~ Ervin Hojker. 
Z obnovo in rekonstrukcijo O[ Olge Megli~ gre v bistvu za velik poseg v starem mestnem jedru, je prepri~an. V Malem gradu je nastala nova knji`ni­ca, ki je ohranila veduto mesta, drugih velikih posegov, razen gradnje minoritske cerkve, pa na tem obmo~ju zadnjih deset let ni bilo; v Pre{ernovi so bili sicer obnovljeni tudi nekdanji zapori. 
"Sedaj pa prihaja na tem delu do ru{enja, s postavitvijo no­vega dela {ole se bo morda spremenila veduta starega dela mesta, ob tem pa se morda od­prla {e kak{na potreba po nuj­nem vlaganju v ta del mesta, ki bo s tem na novo o`ivel, mu dal nov polet v gospodar­skem, kulturnem, turisti~nem in {e kak{nem pogledu. Morda se prav z obnovo {ole pri~enja za~etek nekega novega pogle­da na mesto oziroma njegovo staro mestno jedro." 
V prvi fazi bodo poru{ili te­lovadnice, ki so bile resni~no dotrajane, izvedli sanacijo ku­hinje in jedilnice ter obnovili sanitarije. V ~asu najve~jih ru{i-tvenih del pouka ne bo, hrano bodo do obnove kuhinje vozi­li od drugod in jo delili v raz­redih. Ravnatelj Ervin Hojker vidi v tej fazi najve~ji problem pri sanaciji sanitarij, gradili jih bodo iz ra~unalni{ke u~ilnice, kabineta za kemijo, hi{ni{kega prostora in nekaterih drugih, kar bo zagotovo vplivalo na or­ganizacijo pouka oziroma po­sameznih dejavnosti, kot so ra~unalni{ka in {portna deja­vnost. V prazni~nih dneh so se ukvarjali z variantami po­teka pouka in novega urnika. Na obnovo in rekonstrukcijo {ole so se temeljito pripravili, z razumevanjem jo sprejemajo tudi star{i. 

Vodstvo {ole in vsi zaposle­ni se zavedajo, da bodo morali kvalitetno in odgovorno delati tudi v ~asu investicije. Pri~a­kujejo, da se bodo takoj po kon~ani prvi fazi, rok za do­kon~anje del je 30. april, pri~e­la dela na drugi fazi, v okviru katere se bosta izgradili telova­dnica in knji`nica, ki mora biti kon~ana do novega {olskega leta. Rekonstrukcija in obnova O[ Olge Megli~ je razdeljena na tri faze (v tretji naj bi ob­novili del, ki gleda na Pre{er­novo), v celoti pa naj bi bila dokon~ana v letu 2005. Denar iz dr`avnih in ob~inskih virov je zagotovljen. Celotna vrednost investicije zna{a okrog 700 mi­lijonov tolarjev. 
O[ Olge Megli~ v tem {ol­skem letu obiskujejo 403 ot­roci, v njej je zaposlenih 56 strokovnih in drugih delavcev, ima 19 oddelkov rednega po­uka, 4,5 oddelka podalj{anega bivanja in pol oddelka jutran­jega varstva. 
MG 


~etrtek . 8. januarja 2004 Po naših ob~inah 




93 let {ivilje Elizabete Butolen 

@upan ob~ine @etale Anton Butolen je skupaj z direktorjem ob~inske uprave Jo`etom Krivcem in svetnikom Antonom Kolarjem v soboto, 20. decembra, obiskal na domu najstarej{o ob~anko Elizabeto Butolen iz Dobrine 2, ki je 
pred kratkim praznovala 93. rojstni dan. 
V imenu ob~ine so najstarej-{opek in prilo`nostno darilo. {i ob~anki, ki kljub enakemu Elizabeta Butolen je izu~ena priimku ni `upanova sorodni-{ivilja, zato je se{ila veliko ob­ca, ob `ivljenjskem jubileju in la~il, poleg tega pa je doma pri­praznikih ~estitali ter ji izro~ili dno gospodinjila in ob~asno pomagala pri kme~kih delih. V zakonu je rodila pet h~era, sicer pa je `e 36 let vdova. Zadnjih osem let je zaradi po­{kodbe kolka priklenjena na bolni{ko posteljo, zato je nad­vse hvale`na h~erki Anici in njeni dru`ini, saj zanjo pridno skrbijo. 

V pogovoru je povedala, da {e vedno rada prebira, tudi [ta­jerski tednik, sicer pa ~ez dan veliko poslu{a radio. @al ptuj­skega radia v njihovi grabi ni mo`no poslu{ati, zato pa ob ve~erih obvezno gleda televizi­jo, najraje poro~ila in osrednji dnevnik, saj je rada seznanjena z dogodki doma in po svetu. 
^estitkam ob visokem jubi­leju se pridru`uje tudi uredni{­tvo [tajerskega tednika. 
-OM 


Zlati par Topolovec iz Dolene 

V poro~ni dvorani v Vidmu je bila 27. decembra slovesnost zlate poroke, ki jo je opravil videmski `upan Friderik Bra~i~. Zlatoporo~enca sta postala 
Elizabeta in Franc Topolovec iz Dolene 47. 
Zlati `enin Franc se je rodil 1926 v Ko~icah. Poro~ila sta se 
24. septembra 1928 v Doleni, 23. decembra 1953 v @etalah, zlata nevesta Elizabeta, rojena po 50 letih pa sta Topolov~eva Poto~nik, pa 10. novembra imela slovesnost zlate poroke v cerkvi Sv. Trojice v Halozah. 

Topolov~evima se je v zako­nu rodilo pet otrok, danes pa ju razveseljuje sedem vnukov, na pravnuke pa {e ~akata. 
V `ivljenju sta zakonca delila dobro in slabo, vedno jima ni bilo lahko, vendar je njuna trd­na volja in ljubezen premagala vse te`ave. Franc je bil zapos­len kot gozdni delavec v Goz­dnem gospodarstvu Ptuj, `ena Elizabeta pa je doma gospodin­jila in skrbela za dru`ino. Zlato­poro~enca sta zakonski jubilej proslavila v krogu dru`ine in prijateljev. 
Zlatoporo~encema iskre­ne ~estitke tudi iz uredni{­tva! 
TM 

Angela in Ludvik `ivita sre~no 

Bo`i~ni in novoletni prazniki so bili za dru`ino Perger z Mestnega Vrha 65 {e posebej slovesni, saj so v soboto, 27. decembra, v gostilni Slovenski hram v Slovenji vasi proslavljali {e 50 let sre~nega zakona star{ev Angele 
in Ludvika. 

Zlatoporo~enca Perger sta zdravje obema slu`i. V zakonu bila v dru`bi sorodnikov in pri-sta se jima rodila sin Sre~ko in jateljev vesela in nasmejana, si-h~erka Irena, sicer pa sta po­cer pa sta povedala, da je njun nosna tudi na svoje 4 vnuke zakon {e vedno sre~en ter da ter 2 pravnu~ka. Zlata nevesta pa se rada pohvali, da ima {e vedno mamo, Angelo Vodu{ek, ki bo letos stara `e 96 let. 

Angela in Ludvik sta se po­ro~ila 27. decembra leta 1953 v minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla, v "klo{tru", na Ptuju. Zla­ta nevesta Angela, z dekli{kim priimkom Vodu{ek, je bila ro­jena 13. maja 1936 in je vse `ivljenje pridno gospodinjila, ob~asno je pogodbeno {ivala za nekdanje ptujsko podjetje Olga Megli~. Mo` Ludvik pa je bil rojen 10. avgusta 1931 in je upokojenec nekdanje Tovarne glinice in aluminija v Kidri~e­vem, kjer je delal kot elektroli­zer. 
Zlatoporo~encema Perger veljajo tudi na{e ~estitke in naj­lep{e `elje. 
-OM 



Mladi so presenetili 

^lani mladinske skupine na Selih so se letos na pobudo p. Cristiana Balinta odlo~ili, da bodo bo`i~ni praznik popestrili z `ivimi jaslicami. To je bilo prvo tako dejanje v celi zgodovini majhne podru`ni~ne cerkve na Selih (v `upniji sv. Vida), ki bo 25. julija letos praznovala 100-letnico posvetitve. 
Matja` Klasinc in Matej Pal,  celotno organizacijo, sta pove­ ji lotili dela in pri~eli iskati vse  
ki sta ob patru imela v rokah  dala, da so se kaj hitro po ide­ potrebno za uresni~itev velike  
`elje. Po ma{i na sveti ve~er je  
pred cerkvijo sledila predstava  
`ivih jaslic. Popestrili so jo z  
ovcami in oslico Saro. Minis­ 
tranti in otroci so odigrali vlo­ 
ge pastir~kov in angela, skupaj  
pa so v predstavi po~astili no­ 
vorojeno dete.  
Vsi navzo~i so bili prijetno  
presene~eni in zelo navdu{eni  
na `ivimi jaslicami, sta poveda­ 
la Matja` in Matej, prav zato  
pa so predstavo ponovili {e za  
praznik sv. Dru`ine, ko so v po­ 
dru`ni~ni cerkvi obhajali `eg­ 
Sodelujo~i v predstavi @ive jas Foto: TM lice so dobili veliko pohval.  nanje.  
TM  




Po naših ob~inah ~etrtek . 8. januarja 2004 


Prle{ka popotnica Fran~ka Bohanca 

Fran~ek Bohanec je bil pred 80 leti rojen pri Miklav`u pri Ormo`u. Kot nadarjenega u~enca ga je pot {tudija zanesla najprej v Maribor, nato v Ljubljano, danes pa `ivi v Gorenji vasi. Fran~ek Bohanec je plodovit pisatelj, urednik in esejist, ki kljub {estim desetletjem zdoma ni pozabil, da je Prlek. Tudi Prlekija ni pozabila nanj. Pred kratkim je postal ~astni ob~an Ob~ine Ormo`. 
[t. tednik: Postali ste ~astni  vrsti ste pisatelj. Kaj bi izpos­ skoraj vsak teden in premlevali  narediti vseslovensko. Pa ni!  
ob~an svojega doma~ega kra­ tavili iz svojega bogatega opu­ literarne teme in to je trajalo do  Sino~i sem gledal nastop pev­ 
ja. Kako sprejemate to najvi­ sa?  smrti, ~ez 20 let. Ko sem predsta­ skih zborov otrok ob~ine Ormo`.  
{jo ~ast, ki vam jo doma~ini  F. Bohanec: Pisateljevati sem  vljal Ilovico, smo pri{li v Ormo`.  [lo je  za  kvalitetno  glasbeno  
lahko izrazijo?  za~el s tremi novelami, objavlje­ Pri{lo nas je kot smeti v Ormo`,  predstavo. Oddaja, ki bi jo mo- 
F. Bohanec:  [estdeset  let  nimi v knjigi Ilovica, za katero  teh ljubljanskih literatov. Imeli  rali videti po vsej Sloveniji. [e  
`ivim `e izven doma~ega kraj in  sem dobil najvi{jo zvezno nagra­ smo predstavitev v knji`nici in  vedno se premalo ~uti, da so po­ 
tam sem se tudi uveljavil. Do­ do. To je bilo veliko priznanje  potem smo {li k Miklav`u. Bilo  leg Ljubljane, tudi drugje zani­ 
segel  sem  od partizanskih do  zame. Prva novela se dogaja v  je zelo lepo.  mivi kulturni dogodki.  
zveznih in republi{kih medalj.  Ormo`u, v gradu in gre vse do  [t. tednik: V pogovoru ste  [t. tednik: Zanimivo, da je  
Vendar ko se ~lovek stara, nasta- Vinskega Vrha. Delo ni fotogra­ zelo duhovit in iskriv. V lite­ bil va{ prvi poklic novinars­ 
ne ~isto poseben psiholo{ki pro­ .ja kraja in ljudi, to so moje re­ raturi pa humorja ni ravno v  tvo?  
blem: vedno bolj je otro~ji in  miniscence, vsi nastopajo~i  so  izobilju?  F. Bohanec: Re{ilo mi je `iv­ 
vra~a se v mladost. Sprejemam  umetni{ki liki. Ni mogo~e iskati  F. Bohanec: Tako govorim s  ljenje. Bil sem v partizanih in  
jo skladno  s  svojim du{evnim  dolo~enega ~loveka, kraj pa je  Prleki. Moj prijatelj akademik dr.  [tajerce so tam dr`ali v prvi fron­ 
razvojem, prijetno. (smeh)  dolo~en. Druga novela je moja  Zadravec vedno govori, da je  ti. Bilo je zelo tvegano, dvakrat,  
[t. tednik: V va{i dobi ljudi  partizanska pot, tretja pa po­ najve~ja napaka teh na{ih inte­ trikrat tedensko smo se spopa­ 
ponavadi vle~e domov. Je tudi  gled na dana{nji svet, ki se je  lektualcev vklju~no z mano, da  dali z Nemci in domobranci. Kot  
pri vas tako?  neskon~no poplitvil, skomerci­ ne gojimo humorja. To se mu  mlad 20-letnik sem pisal v Na{o  
F. Bohanec: Pri meni je to  aliziral s temi drobnimi {peku­ zdi kot literarnemu zgodovinar­ vojsko, osrednji ~asopis, in se  
druga~e. Za seboj imam deset­ lacijami. Tako sem se zakoli~il  ju naravnost {kandalozno. Moj  podpisoval s celim imenom. Iz­ 
ine del, pa ga ni, v katerem ne  kot slovenski pisatelj. Naslednje  pogled na Prleke in Prlekijo je  {le so {tiri literarizirane reporta­ 
bi zabele`il nekaj svojih do`ive­ delo je triologija romanov Sto­ pre`et s humorjem, vendar za  `e. S tem sem vzbudil zanimanje  
tij in vtisov iz svojega doma~ega  pa in reka, Kanje in Razdrto gne­ njim je veliko satire. Zato v svo­ pri centru v ^rnomlju in so me  
kraja in mladosti. Lahko re~em,  zdo. Dogajanje je postavljeno  jih treh romanih nisem {el v hu­ takoj poklicali v o.cirsko {olo  
da sem si vedno `elel domov,  na Ko~evsko v leto 1942. Opisu­ foto vki  mor, ampak v satiro in ironijo.  in postal sem in{truktor. Potem  
vsebina mojega kasnej{ega `iv­ jem na desetine ~love{kih usod.  S Fran~kom Bohancem sva se sprehodila do ormo{kega gra- Zdelo se mi je, da nam je to  sem napisal celove~erno satiri~­ 
ljenja je prepletena z do`ivljan­ @alostne, tragi~ne, vesele, komi­ du, kjer se za~enja ena njegovih novel.  bli`je. Prleki se te`ko smejimo  no komedijo Spletkarji s krvjo, v  
jem rojstnega kraja. Od literarnih  ~ne, satiri~ne. Osnovna ideja je,  zaradi smeha. Vedno imamo {e  kateri sem popisal ljubljanske ra­ 
esejev do ~iste literature, povsod  da `ivljenje kot reka gre vedno  naturalizmu. Tu je {e Stanko Ca- F. Bohanec: Pa ne samo pri  nekaj prikritega. Ne vem, od kod  zmere, ki sem jih do`ivljal pred  
je Prlekija. [e vedno poznam vse  svojo pot naprej, ~lovek pa je  njkar, ki ga premalo poznamo.  meni. To je tipi~no prle{ko. Po­ je to. Ali gre za manjvrednostni  odhodom v partizane. Prebral jo  
kmetije pri Miklav`u, poimensko  kot prosena ka{a, ki ga stopa  Njegov Potopljeni svet obsega  glejte Grmi~a, Koro{ca, Kocbe­ ali ve~vrednostni kompleks?  je Josip Vidmar. @e drugi dan je  
vem, kdo je tam `ivel. Ko gre{  lu{~i. To idejo prikazujem pri  vse elemente slovenske deka­ ka, Krefta, vsi, ki prihajamo iz  Doma~i me nagovarjajo, naj  {el h Kidri~u in bil sem razre{en  
v tuji kraj, ti je doma~i kraj, kot  preprostih ljudeh, pa tja do viso­ dence, le z zamudo. Prav bi bilo,  tega konca, smo zagreti anali­ napi{em kaj humornega. Am­ vojske. Potegnili so me v ^rno­ 
sem napisal, ve~na sopotnica.  ke inteligence. Od najmlaj{ih do  da bi se ga v Ormo`u spomnili.  tiki. Tu lirskega pesnika nima­ pak mislim, da bi to napisal sla­ melj. Tako, da mi je pero dejan­ 
[t. tednik: Osnovno {olo  najstarej{ih, od doma~inov do  Z mlaj{imi se ne ukvarjam, naj si  mo. Pritisnjen ob Dravo, Muro  bo. Mi bolj negujemo oto`nost,  sko ve~krat re{ilo `ivljenje.  
ste obiskovali pri Miklav`u,  okupatorjev. Niza se serija ljudi,  vsak kuje svojo podobo.  in hrva{ko mejo, da ohrani{ ob­ depresijo. Cankar nas je Sloven- Iz Vinskega vrha smo {li trije  
kjer so opazili va{ talent.  ki jih nosi reka. Ti romani so  [t. tednik: Kar nekaj ~asa  ~utek eksistence, brska{ po vseh  ce strahotno opredelil z Dolino  v partizane. Izbira je bila: ali v  
F. Bohanec: To je zanimiv,  zelo zahtevno branje, ker nasto­ ste bili tudi {olnik. Kak{ni so  mogo~ih eksistencialnih mo`no­ [ent.orjansko in Hlapci, da se iz  nem{ke {ole v Maribor ali v Lju­ 
prehoden kraj, vsi vetrovi piha­ pa veliko oseb.  va{i spomini na ta ~as in po­ stih.  tega te`ko izvijemo.  bljano. Naklju~ja. Edini od teh  
jo skozi. Vsi moji u~itelji so bili  Na literaturo gledam tako, da  gledi na vzgojo mladih?  [t. tednik: Bili ste tudi ure­ [t. tednik: Dolgo ste `iveli  treh {e nisem imel mature. Ona­ 
primorski begunci, ki so zbe`ali  nekdo lahko pi{e zanimive zgo- F. Bohanec: Te`ava je v tem,  dnik.  v Ljubljani, kak{na se vam zdi  dva so takoj "pohopsali" v bo­ 
pred fa{izmom in so se morali  dbe, lahko napi{e tak{ne, da lju­ da si vsak u~itelj predstavlja, da  F. Bohanec: Izdali smo zbir­ danes?  goslovje, kar je bil edini kruh,  
vklju~evati v na{e lokalne razme­ dje spati ne morejo. Ampak s  mora biti {ola taka, kot si jo on  ko Na{a doba v Mariboru. To je  F. Bohanec: V Ljubljani se hi­ streha in eksisten~na mo`nost.  
re. Prinesli so drugo mentalite­ tem ni ni~esar prispeval k lite­ predstavlja. To je osnovna napa­ bil odgovor proti vsem primiti­ tro zamenjujejo politi~ne elite  Jaz sem ostal na cesti in sem  
to. Da sem se kasneje z lahkoto  rarni umetnosti. To je lahko ena  ka. Nismo tako popolni. 16 let  vizmom socrealizma in tistim, ki  in to stra{no diferencira ljudi.  se prebijal, kakor sem vedel in  
liberalno usmeril in svet videl  odli~na povest ali drama, ki pa  sem bil ravnatelj Poljanske gi­ so videli samo Slovenijo. Izdali  Neko~ je bilo pomembno, od  znal. Uradno sem bil uslu`be­ 
malo {ir{e, se imam zahvaliti {oli  ne vna{a ni~esar novega. Po svo­ mnazije, 8 let predsednik skup­ smo francoske, ameri{ke, ruske,  kod prihaja{. Sedaj pa vlada vse­ nec ob~ine za prevoz drv, {e zdaj  
v Miklav`u.  jem pisanju nisem socialni rea­ nosti vseh slovenskih gimnazij.  italijanske avtorje. Zbirka je ime­ splo{no elitni{tvo in vsak misli,  imam delavsko knji`ico, v kateri  
Mariborska {ko.ja je vsaki dve  list ampak modernist. Epilog je  Brat Slavko je bil prosvetni mini- la zgodovinsko vrednost. Potem  da ima prav. Veste to je "hoh{­ to pi{e. Naredil sem {e ti dve  
leti vzela po dva najbolj nadar­ v mojem delu za~etek romana  ster. Mislim, da je treba otroke  je {e Gub~eva knji`nica, kjer smo  taplerija". V Ljubljani vlada silna  leti, se za~el ukvarjati s politiko  
jena u~enca in jih v semeni{~u  in je kompozicija, na katero sem  od malega vzgajati k samostojno­ isto~asno izdali po 20 knjig v Lju­ domi{ljavost.  in takoj seveda {el v levo smer in  
vzgojila za duhovnika. In ravno  zelo ponosen, saj sem razbil for­ sti. Vsiljevati otroku kak{ne vre­ bljani in Zagrebu. Napisal sem  [t. tednik: Kako pa do`iv­ po ilegalnem delu v partizane.  
tisto leto je pri{la vrsta name. Bil  mo romana, ki obravnava zgod­ dnote je nepravo, sam jih mora  veliko spremnih besedil. Bil sem  ljate Maribor?  [t. tednik: Ste si ustvarili  
sem so{olec s {kofom Grmi~em  bo od rojstva do smrti. Od resnih  najti. Garant uspeha so delovne  tudi v Na{i besedi. ^e bi vzel  F. Bohanec: Maribor strahot­ dru`ino?  
in stike imava {e danes. Ve`e naju ne le mladost, ampak sva oba ostala taka, da vsak s svojo glavo misliva. Gre za ohranitev svoje identitete. Ne v tem ne v prej{njem sistemu ne prodajam svoje glave. Gre za `ivljenjsko modrost. ^eprav nas v odlo~il­nih trenutkih pogosto re{ijo na­klju~ja. Veliko je tudi vzgoja. Jaz sem si z njo pridobil svobodo­ kritikov, akademikov sem po`el ugodne ocene, medtem ko dru­ga~e najbr` ne. Najbolj berljivo li­terarno delo je zbirka Odlo~itve. V njem obravnavam med~love{­ke odnose, navezanost, ljubezen - od materiarhata do sodobnega zakona. [t.tednik: Literaturi pristo­pate zelo racionalno, znani ste tudi kot esejist in kritik.  navade. Razcrkljani otroci, tisti, ki jih star{i obo`ujejo, pa tisti, ki so na ulici prepu{~eni mami­lom, so tak{ni zato, ker jih nih­~e ni nau~il delati. Veste, delo je tak{na mo~na osnova v `ivljen­ju. To sem kot vzgojitelj vedno poudarjal. [t. tednik: V tem razmi{lja­nju pa je spet prevladal va{ analiti~ni del ...  knjige, kjer sem bil urednik, so­urednik ali u~benike, bi jih te`­ko zlo`il na police, toliko je bilo tega. Potem ko sem zapustil {ols­tvo, sem bil ~lan Ljubljanskega literarnega omizja. Dobivali smo se po o{tarijah in na mojem vi­kendu. Josip Vidmar, Matej Bor, Ivan Potr~, Ivan Bratko, Jo`e Ja­vor{ek in jaz. Sre~evali smo se  no trpi v tej borbi z Ljubljano. Zelo se je razvil in lahko samo­stojno `ivi brez bratstva ali ne, s komerkoli. Maribor ima {e ve­dno premalo samozavesti. [t. tednik: Prleki, ~e `elimo kaj dose~i, moramo dati od sebe ve~, kot drugi Slovenci? F. Bohanec: Rad bi poudaril, da je pri nas potrebno ohraniti prle{ko mentaliteto. Ljubljana je  F. Bohanec: Ne maram agi­tatorstva neke idealne dru`ine. Najin zakon z `eno, ko to drugi, ponavadi `enske, precenjujejo, ni bil najbolj{i in ni bil najslab{i, bil je dober. Imam tri otroke. Vsi otroci so dosegli najvi{je mo`ne strokovne nazive na svojem po­dro~ju. Sin je genetik, ena h~er­ka je univerzitetna profesorica, ena pa ginekologinja.  
miseln literarni nazor. Vsa moja  F. Bohanec: Veliko sem delal  od janzeizma naprej tako zastru­ [t. tednik: Kaj pa vnuki?  
literatura je literarna {tudija psi­ na memoarski literaturi. Iz na{ih  Tudi pisateljem in esejistom se v~asih dogajajo sme{ne  pljena z vzgojo elite. Ta dvopol- F. Bohanec: Vse imam zares  
hologije ~loveka in njegovega  krajev sem pisal o Antonu Vran­ stvari. Zanimiva anekdota se je pripetila ob praznova­ nost je realnost. Ko smo pri{li  zelo rad in imam jih kar nekaj.  
odnosa do so~loveka. V~asih sem  cu, Ormo`anu, ki je za hrva{ko  nju obletnice rojstva Ivana Tav~arja. Ob~ina je potrebo­ mladi {tudenti v Ljubljano, so  Vnuki nekako zamenjajo o~etov­ 
celo prevelik racionalist. Zami­sel po trikrat, {tirikrat premle­vam v glavi, preden me zagrabi  literaturo tako pomemben, kot za nas Primo` Trubar. Zanimiv je tudi Stanko Vraz.  vala reprezentan~nega govornika in kdo bo bolj{i kot Fran~ek Bohanec, ki je o Tav~arju napisal monogra.jo. Potem so obletnico obele`ili tudi tenisa~i, kajti Visoko je  nas takoj "pohopsali", ta klerikal­ni del. Ker sem bil na cesti, sem se imel mo`nost vklju~evali pri  stvo. [t. tednik: [e pi{ete? F. Bohanec: Do 80. leta sem  
strast pred izvr`bo. Tak raciona- Kranjska neguje {e vedno neke  bil prvi dvorec, ki je imel teni{ko igri{~e. Kdo bo govoril?  obeh taborih. Tudi hrano in sta­ {e delal, potem pa sem se po­ 
lizem je lasten tudi Grmi~u.  ostanke vojvodstva in  se  {teje  Seveda Fran~ek Bohanec. Tav~ar je bil tudi lovec in LD je  novanje sem dobival kot begu­ svetil sebi. Na{el sem nekoga,  
[t. tednik: Kako se spomi­ za edino slovensko, zato ilirizma  za po~astitev spomina na Tav~arja potrebovalo nekoga,  nec od obeh strani. Ta delitev je  s kom bom to starostnost delil.  
njate svoje dru`ine?  niso razumeli. Zaradi vseslovan­ ki bi lovcem spregovoril o Tav~arju. Potem je bilo v neki  bila potem usodna. Problem je  Kar se pisanja ti~e, ta manija pi- 
F. Bohanec: Kadar grem k zo­ stva, hrva{tva in neobvladanja  galeriji omizje, kjer je inteligenca razpredala o Tav~ar­ nastal na Kranjskem do meje lju­ sanja se mora nehati. Moj prija­ 
bozdravniku in vem, da me bo  knji`nega jezika imajo o ilirizmu  ju in seveda je moral Bohanec tudi tja. "Tam pa pridejo k  bljanske {ko.je. Nikjer drugje ni  telj Taras Kermavner napi{e vsak  
bolelo, vidim portret Mamike.  negativno mnenje. Ampak brez  meni starej{e gospe in pravijo: 'Smo si upale priti k vam,  bilo domobranstva. Gre za ne­ tretji dan eno knjigo. ^e me kaj  
Posreduje mi ob~utek za{~iteno­ ilirizma bi mi ne imeli ne Ptuja,  ker smo sli{ale, da ste dobrodu{en ~lovek. Smo borke.  spo{tovanje, nestrpnost, za par­ mu~i, je to tista tretja novela  
sti pred bole~ino, pred ne~im,  ne Maribora. Ilirizem je z idejo  Bi nam govorili o Tav~arju?' Sam sem bil partizan, zato  cialne interese, {ele potem pa  pri Ilovici, tisto drobno malo­ 
kar te vznemirja. Nobena `iv­ slovanstva tukaj naredil mo~no  borkam res ne morem odre~i, sem si mislil. Kasneje se  interese celotne Slovenije. To ni  me{~anstvo, {pekulacija z vsemi  
ljenjska sopotnica ni imela tolik­ mejo.  je izkazalo, da so bile res borke - organizirane `enske  mentaliteta Primorcev, [tajercev,  stvarmi na svetu. To bi morda {e  
{ne mo~i name kot Mamika.  Zanimal me je F. K. Me{ko,  proti arteriosklerozi. Ampak obljubil sem! In sem {el kar  Koro{cev, to je tipi~na mentali­ nekako enkrat napisal, to bi se  
[t. tednik: Opravljali ste ra­ ki je ob Govekarju edini zastopal  dvakrat govorit `enskam o Ivanu Tav~arju."  teta ene o`je regije, ki je to ka­ dobro bralo ...  
zli~ne poklice, ampak v prvi  na~ela in se posku{al pribli`ati  tastrofo izzvala, sedaj pa jo ho~e  viki klemen~i~ ivanu{a  

~etrtek • 8. januarja 2004 Od tod in tam 




Bojne sekire niso zakopali 

Pred koncem leta 2003, v ponedeljek, 29. decembra, so se na deseti redni seji sestali ~lani ob~inskega sveta ob~ine Trnovska vas. 


Kam gre {est milijonov letno? 

Ob~ina Ljutomer je pred dobrim desetletjem v centru mesta prenovila Mestno hi{o, v kateri so v prvem nadstropju knji`nica, javni zavod za kulturo in izobra`evanje, muzej, poro~na dvorana in `upanat, v pritli~ju pa imajo svoje lokale {tevilni samo­stojni podjetniki in Lokalna turisti~na organizacija Prlekija Ljutomer. 
Prenovo zgradbe so morali (tako je takrat zahtevala ob~ina Ljutomer) so.nancirati dotedan­ji najemniki v vi{ini 1250 takra­tnih nem{kih mark za kvadratni meter svojega lokala, ki so ga s tem dobili v najem za 99 let. Ven­dar morajo najemniki prvih 15 let pla~evati 4 nem{ke marke po kvadratnem metru za vzdr`evan­je zgradbe, po preteku tega ob­dobja pa se jim stro{ki pove~ajo {e za dodatni dve nem{ki marki. Najemniki so si tako s so.nanci­ranjem obnove zgradbe svoj lo­kal skoraj `e kupili, pla~evati pa {e morajo dodatno najemnino. Za izvajanje svoje dejavnosti so tako {tevilni samostojni podjetni­ki veliko pla~ali, predvsem pa jih moti, da za letno dolo~eno naje­mnino ob~ina Ljutomer ne izvaja del po pogodbi. Z denarjem, ki se ga letno od najemnin zbere okrog {est milijonov tolarjev, naj bi ob­~ina Ljutomer obnavljala zgradbo oz. odpravljala napake, ki jih je iz dneva v dan ve~. Vendar tega ljutomerska ob~ina po pripove­dovanju najemnikov lokalov ne 


Prelomno leto 

Oba slovenska predsednika (dr`ave in vlade) v svojih novo­letnih poslanicah nista izkoristi­la izjemne prilo`nosti, da bi ob za~etku novega, "prelomnega" leta dolo~neje izrazila in uteme­ljila svoje poglede na nekatere najpomembnej{e naloge in di­leme sedanje slovenske dru`be. Zadovoljila sta se v glavnem z bolj ali manj posre~enim frazi­ranjem o prihajajo~em letu in ponavljanjem `e znanih "resnic" 
o pomenu slovenskega vklju~e­vanja v Evropsko unijo in Nato. V resnici pa gre tokrat zares za prelomno leto, ki bo (verjetno) za dolga desetletja zaznamova­lo, lahko bi celo rekli zape~atilo usodo Slovenije. 
Zdaj, {e bolj pa v prihodnje, vsekakor ni dovolj zgolj opozar­z izpolnjevanjem nalog in `elja, ki nam jih je nalagala Evropska unija kot pogoj za vstop, nas zdaj (neizogibno) ~aka iskanje odgovorov predvsem na vpra{a­nja, ki so neposredno povezana z bolj{im ali slab{im polo`ajem Slovenije znotraj te evropske povezave. Gre preprosto za to, da moramo predvsem sami sebi predstaviti in pojasniti, kaj je tisto, kar nam ta hip in na da­lj{i rok zagotavlja kolikor toliko ugledno pozicijo, dinami~en raz­voj in vsestransko prepoznav­nost, pri ~emer gre predvsem tudi za ohranjanje vsega tiste­ga slovenskega, s ~imer smo se ohranjali in potrjevali kot narod. 
Pravzaprav bi potrebovali ve­liko inventuro, v kateri bi morali ~im bolj natan~no, brez pred­
izvaja. Omet odpada, po pogodbi pa naj bi ljutomerska ob~ina vsa­ko leto prepleskala tretjino povr­{in skupnih prostorov in fasade. Najemniki se z ob~ino Ljutomer tudi nikakor ne morejo dogovo­riti, kdo bo izvajal ~i{~enje sku­pnih hodnikov oz. prehodov ter dvori{~a. Sedaj to opravljajo na­jemniki, vendar nekateri `e na­povedujejo, da bodo prostore zapustili ter od ob~ine zahtevali, da jim z odkupom lokala povrne vlo`eni denar. 
Miha [o{tari~ 
sem zaradi nas samih in v na{o korist, brez kakr{nekoli milosti in sentimentalnosti izlo~iti. Za vse nas zagotovo niso najbolj{a popotnica v Evropo najnovej{i rezultati raziskav politi~enga barometra, ki ka`ejo, da je (pre)velik del Slovencev nestr­pnih in netolerantnih do druga­~e verujo~ih in tako imenovanih "izbrisanih". Pri tem nam prav ni~ ne pomaga pojasnilo vodje raziskave, da rezultati pravzap­rav sploh niso {okantni glede na dejstvo, da nas imajo `e tako ali tako prebivalci drugih dr`av Evropske unije za narod, ki je najbolj ksenofobi~en in nena­klonjen druga~e misle~im. Ne predvsem zaradi Evrope, am­pak zaradi nas samih bi se mo­rali v novem letu (in {e naprej) kar naprej spra{evati, kako je z izkazovanjem in dokazovanjem na{e demokrati~nosti, tudi te­daj, ko gre za razjasnjevanje po­sameznih nesporazumov med nami samimi. Nabito polne tr­govine ob nedeljah kar naprej 

"Imamo legalno sprejete sklepe" 

Na odlo~itev edinega opozicijskega svetnika ob~inskega sveta Radenci Mihe Petka, da je zaradi domnevnih nepravilnosti v poslovanju ob~ino prijavil ra~unskemu sodi{~u, se je odzval `upan ob~ine Radenci Jo`ef Toplak, ki sicer ni `elel na dolgo in {iroko komen­tirati Petkove obto`be, a je zatrdil: "Za vse odlo~itve ob~inskega sveta imamo legalno sprejete sklepe, na podlagi katerih smo uresni~evali zastavljene obveznosti in naloge." 
In kateri so po mnenju Petka najve~ji "grehi" ob~inskega pos­lovanja? Najbolj padajo o~itki na delovanje nadzornega odbora, {e zlasti, ker {e vedno ni opravil nadzora zaklju~nega ra~una ob­~inskega prora~una za leto 2002. Svetnik Petek ob~inskemu svetu med drugim o~ita, da je maja lani sprejel prora~un po hitrem postopku, ~eprav so bile v njem {tevilne pomanjkljivosti. Nadalje se ne more strinjati z `upanom, da je zaposlil novo delavko, in to svojo h~er, razpis pa objavil v Uradnem listu, kar sicer ni obi~aj, saj ob~ina Radenci javne razpise objavlja v dnevnem ~aso­pisju. Za tovrsten razpis naj bi seveda vedela le Toplakova h~er, kar pa `upan demantira: "Na raz­pis sta prispeli dve prijavi, en kandidat pa ni izpolnjeval vseh pogojev, zato je odlo~itev o spre-jemu bila pa~ tak{na, kot je. Prav tako ne dr`i, da bi s to zapos­litvijo pove~ali {tevilo delavcev ob~inske uprave," pravi Jo`ef To­plak. Za svetnika Petka so spor­ni {e dogodki okrog {portnega centra Slatina, ki je bil zgrajen na ~rno, izpla~evanju sejnin in nagrad funkcionarjem v krajev­nih skupnostih, prehajanja las­tni{tva radenske ~istilne naprave od Radenske na ob~ino in nazaj, ob~ina menda za ve~ino gospo­darskih javnih slu`b ni podelila koncesij ter {e nekaterih postop­kov, ki so bili po Petkovem mne­nju izvedeni protizakonito. Za ta skrajni ukrep se je odlo~il, ker je tudi po nenehnem opozar­janju ob~inskega sveta in nad­zornega odbora na domnevne nepravilnosti naletel na gluha u{esa. @upan Jo`ef Toplak ne pri~akuje nobenih spektakular­nih ugotovitev ra~unskega sodi{­~a, saj je prepri~an, da ob~insko poslovanje poteka v skladu z za­konodajo in ob~inskimi akti. 

Niko [o{tari~ 
Na dnevnem redu so imeli {tiri to~ke dnevnega reda, med njimi predstavitev osnutka pro­ra~una za leto 2004, sprejem odloka o prispevku za stavbno zemlji{~e, imenovanje ~lana nad­zornega odbora ter pobude in vpra{anja. 
Seja je bila kaj hitro kon~ana, saj ~lani sveta niso potrdili dne­vnega reda. Obi~ajno se najprej sprejema zapisnik prej{nje seje, a ga tokrat ni bilo na dnevnem redu. Baje je od zadnje seje mi­nilo premalo ~asa in zapisnika ni bilo mogo~e napisati. To vseka­kor ne bi smelo biti opravi~ilo; konec koncev so na ob~ini re­dno zaposleni ljudje, ki morajo ustrezno servisirati delo `upana in ob~inskega sveta in do tak­{nih pomanjkljivosti ne bi smelo prihajati. 
Ni pa prav, da proceduralne zadeve vplivajo na delo ob~in­skega sveta, saj naj bi si vsi ob­~inski svetniki prizadevali za to, da se ob~ina razvija, da sprejme ~im bolj{i, razvojni ob~inski pro­ra~un, ki bo omogo~al bolj{e `iv­ljenje ob~anom in pripomogel k hitrej{emu razvoju ob~ine. Kre­garije najverjetneje ne vodijo k napredku, temve~ dajo zado{~e­nje sedaj enemu, drugi~ druge­mu. 
Morda bo leto 2004 bolj plo­dno in strpno tudi med ob~inar­ji v Trnovski vasi. 
Franc La~en 


Pritisk Kopa~a je neargumentiran 

Ob podpisu pogodbe o izgradnji ~istilne naprave v Ljutomeru (13. december 2003) je minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopa~ izjavil, da je bila ob~ina Razkri`je zaradi onesna`ene [~avnice najglasnej{a, gradnji skupne ~istilne naprave pa se ni pridru`ila. V ob~ini Razkri`je so se na te izjave ostro odzvali. 
Kot so zapisali v izjavi za ja­vnost, so prepri~ani, da gre za ministrovo sprenevedanje, saj se je ob~ina Razkri`je ves ~as trudi­la za izgradnjo ~istilne naprave. Tako so na Ministrstvo za oko­lje, prostor in energijo teden­sko po{iljali pisma ob~anov, pa tudi pisma podpore obiskoval­cev Razkri{kega kota iz vse Slove­nije, ki so se zgra`ali nad stanjem reke [~avnice, za kar sta po nji­hovem mnenju najbolj odgovor­ni Ob~ina Ljutomer in dr`ava, ki je po ustavi dol`na zagotoviti svojim dr`avljanom `ivljenje v zdravem in ~istem okolju. 
Ob~ina Razkri`je je od ob~ine Ljutomer oziroma njenega poo­bla{~enega investitorja, Komuna­lno-stanovanjskega podjetja Lju­tomer, sicer prejela ponudbo za priklju~itev na ljutomersko ~istil­no napravo, vendar pa dodajajo, da k temu niso dobili ustreznih podatkov in resne analize -po­sredovan naj bi jim bil le spisek pogojev, pod katerimi bi se lah­
zaprte. Ljudje o~itno potrebuje­jo in ho~ejo odprte trgovine ob nedeljah! Niti dr`ava niti sindi­kati pa se v tako predo parado­ksalnem polo`aju ne potrudijo, da bi z dodatnimi sociolo{kimi raziskavami in analizami ugoto­vili, kaj se med ljudmi - volivci in potro{niki v resnici dogaja, kaj si zares `elijo in katere raziska­ve javnega razpolo`enja in mne­nja so zares reprezentan~ne in pod kak{nimi pogoji. 
Politika, ki se kar naprej (ne samo v primeru odpiranja oziro­ma zapiranja trgovin) zateka po 
ko priklju~ili na ~istilno napravo Ljutomer. Zato so se lotili izdela­ve lastne {tudije, v kateri so pre-u~ili obe mo`nosti - priklju~itev na ljutomersko ~istilno napravo in izgradnjo lastne. Ugotovitve so pokazale, da je obmo~je Ob­~ine Razkri`je dolvodno od lo­kacije ~istilne naprave Ljutomer, najbolj vzhodna naselja ob~ine imajo vi{insko razliko 9 metrov, najbolj oddaljeno naselje Gibi­na je od lokacije ~istilne napra­ve Ljutomer oddaljeno pribli`no 10 kilometrov, stro{ki priklju~i­tve na ljutomersko ~istilno nap­ravo pa bi bili precej vi{ji. Prav tako na ob~ini Razkri`je zatrju­jejo, da so pogoji, ki jih je po­nudilo Komunalno-stanovanjsko podjetje Ljutomer, neugodni in nedore~eni, podan pa ni bil eden poglavitnej{ih podatkov -kak{ni bodo stro{ki obratovanja ljutomerske ~istilne naprave. O razlogih za in proti priklju~itvi na ljutomersko ~istilno napravo je razpravljal tudi razkri{ki ob-
Zagotovo ni naklju~je, da vo­livci sami ob poplavi najrazli~­nej{ih refrendumov ~edalje bolj opozarjajo na dol`nost in pravico tistih, ki so jih volili, da tudi odlo­~ajo o posameznih pomembnih vpra{anjih. Tisti politiki in stran­ke, ki zgolj prislu{kujejo trenut­nim (prevladujo~im) ali tako ali druga~e {pekulativnim te`njam in mnenjem v javnosti in temu prilagajajo svoje poteze in svojo politiko, kratkoro~no lahko us­tvarjajo vtis, da so uspe{ni, dol­goro~no pa {kodijo sebi in dr`avi kot celoti. Politiki morajo biti -
~inski svet na svoji drugi izredni seji 12. maja 2003 in takrat spre­jel sklep, da ob~ina Razkri`je dokon~a izdelavo projektne do­kumentacije za kanalizacijski sis­tem in izgradnjo ~istilne naprave na Gibini, glede priklju~itve na ljutomersko ~istilno napravo pa pustijo odprte mo`nosti, prav tako pa ne izklju~ujejo priklju~i­tve posameznih zaselkov iz Ob~i­ne Ljutomer, zlasti Globoke, na ~istilno napravo Gibina. 
Kot so sporo~ili z ob~ine Raz­kri`je, so ministra Kopa~a v po­letnih mesecih ve~krat vabili, da si ogleda stanje reke [~avnice, vendar se vabilu ni odzval, zato njegove besede ozna~ujejo kot skrajno nekorekten politi~ni pri­tisk na {ibko ob~ino Razkri`je, ob tem pa so opozorili tudi, da se ljutomerski `upan Jo`ef [pin­dler kot poslanec v dr`avnem zboru ni nikoli zavzemal za re{e­vanje problematike ob~ine Raz­kri`je. 
Natalija [krlec 
ali posameznih (posebej izpos­tavljenih) skupin. 
Predsednik dr`avnega zbora in predsednik Zdru`ene liste so­cialnih demokratov Borut Pahor zadnji ~as pogosto ponavlja, da naj bi se Slovenija v Evropski uniji povzpela med nekaj razvi­tih in uspe{nih dr`av. Teh svojih `elja doslej ni z ni~imer uteme­ljil in potemtakem bi lahko rekli, da so te njegove izjave zgolj po­liti~na demagogija. Vendar pa bi bilo v zvezi s tem zagotovo dob­ro sli{ati {e mnenje koga druge­ga, predvsem seveda tudi, kaj 
janje na nedvomno pomemben dose`ek, ki ga predstavlja leto{­nja vklju~itev Slovenije med ~la­nice Evropske unije. Medtem ko smo se doslej prete`no ukvarjali sodkov in z dobr{no mero sa­mokriti~nosti ugotoviti, kaj je zares pravo, dobro in vredno ohranjanja, kaj pa je treba iz na{e evropske prtljage, predv­
negirajo rezultate nedavnega (zmagovitega) referenduma o trgovskem obratovalnem ~asu, po katerem naj bi imeli po no­vem vse trgovine ob nedeljah "de`urna" mnenja k (marsikdaj) nevednim in nezainteresiranim mno`icam, v bistvu izra`a samo svojo zadrego in svojo nemo~ ter nesposobnost. 
skratka -marsikdaj pripravljeni plavati tudi proti toku, {e zlasti ko so posredi zadeve, ki imajo neposreden vpliv na pravice in svobodo vsakega posameznika bi Slovenija morala storiti (in ali lahko stori), da bi Pahorjeve "sanje" morda vendarle postale resni~nost ... 
Jak Koprivc 


Kultura, izobraževanje ~etrtek . 8. januarja 2004 

Pestro, delovno, kakovostno 

Leto 2003 je bilo izredno pestro za podro~je ljubiteljske dejavnosti. Ob koncu leta smo se pogovarjali z vodjo Sklada za kulturne dejavnosti obmo~ne izpostave Ptuj Nata{o Petrovi~, ki je dejavnost ljubi­teljske kulture ozna~ila kot zelo dejavno, vsestransko in kvalitetno. 
"Leto 2003 je bilo zelo `ivah-godcev, revije pihalnih orke-nekaterih medobmo~nih prire-bi sejem (tokrat je bil v Stari no. Sklad je skupaj z Zvezo kul-strov, tambura{kih orkestrov, ditev in dr`avnega sre~anja lite-steklarski delavnici) moral biti turnih dru{tev pripravil okrog otro{kih, mladinskih ter odra-rarnih ustvarjalcev za~etnikov. na ulici, vendar sem mnenja, sedemdeset kulturnih dogod-slih pevskih zborov, velikih Na{ih prireditev se je udele-da bi se potem lahko priklju~i­kov. Na{e redno delo so revije in komornih sestavov, gledali-`ilo preko dvanajst tiso~ obis-li kar kateremu od tradicional­s podro~ja kulturnih dejavno-{kih skupin in literarna sre~a-kovalcev, udele`encev, oziroma 
nih ptujskih sejmov, to pa ne sti, sre~anja ljudskih pevcev in nja. Lani smo bili organizatorji ustvarjalcev in poustvarjalcev bi bilo to", je dejala Nata{a Pet-pa je bilo preko pet tiso~. To 
rovi~. 
je v primerjavi z lanskim le­Obmo~na izpostava Sklada 
tom kar za dvajset odstotkov pokriva petnajst ob~in, z ob~i­
ve~, kar ka`e na pove~an in­nami je zelo dobro sodelova­teres za ljubiteljsko dejavnost, nje, sicer pa je vsaj polovica predvsem v zunanjih ob~inah od teh ob~in, kjer imajo izra­na Ptujskem. Ljubiteljska kultu­zit posluh za kulturo in imajo ra je prva stopnica, ki opredeli dru{tva tudi dobre pogoje za posameznika in njegovo nag­delo. Na tem obmo~ju deluje njenje do kulture in kulturne 55 dru{tev in 166 razli~nih se­profesionalizacije. Ljubiteljska kcij. To je veliko kulturno po­kultura tudi vzgaja publiko. 
djetje, ki vseh petnajst ob~in Posebnost lanskega leta je stane okrog 20 milijonov tolar­

@veglin sejem ob Tem veselem jev. O sodelovanju z ob~inami 
dnevu kulture, na Pre{ernov rojstni dan. Gre za slovensko 

se obmo~na izpostava Sklada noviteto in za za~etek je bil se-dogovarja s posebnimi pogod­jem zelo dobro obiskan. Ne-bami. kateri so bili sicer mnenja, da Franc La~en 








Od Peterke do Kena Parka 
V prvih {tirih mesecih leta 2004 bo Klub ptujskih {tudentov v sodelovanju z najeminentnej{imi slo­venskimi .lmskimi institucijami v Mestni kino Ptuj pripeljal osem .lmov, ki po mnenju kritikov pred­stavljajo vrhunce sodobne .lmske umetnosti. 
Klub ptujskih {tudentov po 

izku{nje: rojstvo, smrt, ljube-zem ponuja Laurent Cantet, `e dveh poletnih Filmskih kom­
zen, spolnost, dramo dolo~e-eden najbolj izrazitih in social­pasih, lanskem festivalu novih 
nega trenutka, zgodovino in no osve{~enih glasov mladega slovenskih .lmov, odli~no spre­
pradavne mite. francoskega .lma, v Izkoristku jetih projekcijah na ptujskem 
[e zanimivej{i kinematograf-~asa (27. marec). Gre za .lm GRADU in gradu Borl, lanskem 
ski mozaik je 11'09''01 — 11. o dejstvu, da posameznikovo Filmskem abonmaju KP[ ter po 
september, ki bo na platnu 28. mesto v dru`bi ni zgolj stvar tretji sezoni obratovanja Koln­
februarja. Po napadu na Sve-njegove avtonomne izbire ali ki{tinega .lmskega kro`ka, ki tovni trgovinski center v New poljubne odlo~itve, temve~ po­je pod streho spravil `e {est Yorku je francoski producent sledica mre`e ekonomskih, po­obse`nih retrospektiv najopaz-Alain Brigand povabil enajst liti~nih in ideolo{kih odnosov. nej{ih avtorjev v svetu re`ije, re`iserjev z razli~nih koncev Lars von Trier, avtor ve~ cann­pripravlja novi projekt Art kino. ...), sledimo njegovim dejavno-sveta, da posnamejo svoj ko-skih zmagovalcev, v .lmu Dog-Od januarja do aprila (vsako mentar h grozljivim dogodkom ville (10. april) divje obra~una 
stim, razmi{ljanjem in ~ustvo­drugo in ~etrto soboto v mese-vanjem tako v {portnem kot 11. septembra 2001. Edini po-z ameri{ko dvojno moralo, aro­cu ob 18. uri) bo v sodelovanju goj produkcije je bil, da mora ganco in agresivnostjo, njegov 
tudi v zasebnem `ivljenju, pa s Cankarjevim domom, Sloven-prispevek trajati natanko 11 .lm z Nicole Kidman v glavni 
tudi razmi{ljanjem in ~ustvo­sko kinoteko, Kinodvorom in vanjem njegovih najbli`jih. Pri-minut, 9 sekund in eno sli~ico vlogi pa je nekaj posebnega slovensko art kino mre`o na ter biti posnet v enem kadru. tudi zato, ker je re`iser dogaja­
mo` je v tem letu dosegel vse, Ptuj pripeljal osem odli~nih . l-Re`iserji so izrazili svoja vide-nje postavil na gol oder. 
o ~emer je sploh smel sanjati. mov, ki sicer ne bi pri{li v ptuj-Dobil je otroka, ustvaril si je nja o dogodku, ki so jih ~rpali Art kino 2004 se bo zak­ski kino. dru`ino, vrnil se je med naj-iz skrbi in bojazni svojih de`el. lju~il s kontroverznim Kenom Odisejada po .lmskem svetu bolj{e smu~arske skakalce na Med raznolikimi kulturnimi, Parkom (24. april) Ameri~anov se bo za~ela `e to soboto, 10. svetu in za name~ek osvojil {e geografskimi in umetni{kimi Larryja Clarka in Eda Lachma­januarja, z doma~im .lmom olimpijsko kolajno. Z njegovi-pogledi na dogodek je tudi ne-na. Z apokalipti~nim nabojem Peterka: Leto odlo~itve. Re`iser mi besedami: "To ne mor{ ver-kaj zelo provokativnih, ki `eli-naelektrena zgodba o {tirih naj-Vlado [kafar je posnel .lmski jet!" jo se~i globlje v razumevanje stnikih in njihovih star{ih v sa­spomenik mlademu {ampionu @e 24. januarja bomo gleda-vzrokov za tako drasti~en zlo-motnem mestecu v Kaliforniji in njegovi odlo~itvi, da znova li nekaj povsem druga~nega. ~in in prav ti so najbr` razlog, je prepri~ljiv prikaz predme­poi{~e pot do vrhunstva, pa Lutke japonske `ive legende da .lm ni bil redno prikazovan stnega kaosa ameri{kega sre­tudi spomenik mlademu ~love-Takeshija Kitana so veli~asten, v ameri{kih kinih. dnjega razreda. Film {okira z ku in njegovemu odra{~anju. vizualno razko{en .lm o neu-Tudi vsi naslednji .lmi se goloto ter prizori samonasilja Film spremlja eno leto `ivlje-ni~ljivi ljubezni. Re`iser se nas-nekako su~ejo okrog aktualne in gra.~no nazorne nemonti­nja enega najve~jih slovenskih lanja na tradicijo ^ikamatsuja, teme sveta, ki je tako ali dru-rane spolnosti med mladolet­{ampionov, dvakratnega zma-avtorja tragi~nih ljubezenskih ga~e iztirjen s te~ajev. Vse za niki, vendar bi mu lahko prej govalca svetovnega pokala v zgodb, ki velja za japonskega ljubezen (13. marec) je poeti~-o~itali moraliziranje kot amo­smu~arskih skokih in poletih, Shakespearja. 14. februarja bo na znanstvenofantasti~na zgod-ralnost. ki je sredi najhuj{e krize, naj-na vrsti omnibus Deset minut ba danskega re`iserja Thomasa Cena vstopnice za ~lane KP[ ve~jih razo~aranj in medijske-starej{i: trobenta. Sedem re`i-Vinterberga. Film z elementi bo 500 SIT, za ne~lane pa 800 ga lin~a izjavil: "Naslednje leto serjev, vsak v desetih minutah, hitchcockovskega suspenza pri-SIT. Na Info to~ki KP[ (zraven se vrnem med najbolj{e, boste je s popolno avtorsko svobo-poveduje zgodbo ljubimcih, ki Kolnki{te) pa so naprodaj tudi videli!" V letu, ki je pred {port-do izrazilo tok ~asa. Re`iserji se morata v ~udnih okoli{~i-abonmaji (kompleti vstopnic za nika postavilo toliko odlo~ilnih so .lmsko tehnologijo upora-nah boriti za svojo ljubezen vseh osem .lmov) po samo trenutkov (poskus ponovne bili za inovativne in provoka-in naposled celo za svoji `iv-3.000 SIT za ~lane KP[ in 5.500 
uveljavitve v {portu, rojstvo ot-tivne namene, s katerimi so ljenji. Zelo kriti~en pogled na SIT za ostale. 
roka, oblikovanje novega doma zajeli vse poglavitne ~love{ke trdi neoliberalisti~ni kapitali-Nina Milo{i~ 

Povabilo na pravljico z jogo 

Tudi v letu 2004 vabimo vsak prvi in tretji ~etrtek v mese­cu na PRAVLJI^NE URICE v pravlji~no sobico mladinskega oddelka Knji`nice Ivana Potr~a Ptuj, mali grad, Pre{ernova 33, Ptuj. Pridite torej danes, v ~etrtek, 8. 1. 2004, ob 17. uri v knji`nico. Otroci naj imajo lahna {portna obla~ila in copat­ke. 
Vabljeni. Vstopnine ni. 
Ur 

~etrtek . 8. januarja 2004 Kultura, izobraževanje 



Osnovne {ole v znamenju devetletke 

Druga polovica leto{njega leta je bila v znamenju popolnega prehoda osnovnih {ol na devetletko. Pri tem so se mnoge {ole sre~ale s kar velikimi, predvsem prostor­
skimi problemi. 
Na najrazli~nej{e na~ine so se {olski kolektivi in predvsem vodstva {ol skupno s star{i lotili logostike pouka, da bi zagotovi­li ~im bolj{e mo`nosti za ustva­ritev normalnih pogojev za delo v devetletki. Dvoizmenski pouk je ostal vsaj na nekaterih {olah. Na na{em obmo~ju je velik pro­storski problem na Ptuju, kjer kljub vsako leto manj{emu vpi­su otrok v {olo ostaja problem, ki se najbolj ka`e v pre{tevil~­nosti v osnovni {oli Ljudski vrt, kon~ne re{itve pa {e kljub vse­mu niso dokon~ne, kljub odlo­~itvi, da se pri~ne z adaptacijo in novogradnjo na Osnovni {oli Olge Megli~. V Maj{perku so vsaj uradno potrdili novograd­njo, zaenkrat u~ence ~etrtih raz­redov vozijo v podru`ni~ni {oli v Stoperce oziroma na Ptujsko Goro. Na obnovo ~aka {e {ola v Podlehniku. Pravih pogojev pa tudi ni v Trnovski vasi in Vi­tomarcih. V Jur{incih so z od­prtjem ve~namenske dvorane zadovoljili pogojem devetletke, po dveh letih vedejevstva pa so re{ili tudi kadrovske probleme, dobili so novo ravnateljico. 
Devetletka naj bi bila prijazna {ola, ki bi jo u~enci z veseljem obiskovali, obenem pa dobili us­trezna znanja za nadaljnje {ola­nje in kar je zelo pomembno, tudi za `ivljenje. [ole se danes ne gredo zgolj pouka, sodelujejo z okoljem, odkrivajo, raziskuje­jo, ustvarjajo. Ve~ je na {oli ambi­cioznih strokovnih delavcev, bolj so u~enci zaposleni, ve~ so od doma, ve~ obveznosti imajo tudi star{i, ki so v dana{njem ~asu so­avtorji in soustvarjalci dela v {oli. Seveda pa bo potrebno v zvezi z devetletko razre{iti {e kar ne­kaj problemov, ki se ti~ejo dru­gih akterjev, ki se tudi ukvarjajo z vzgojo in izobra`evanjem, kot so glasbene {ole, dru{tva in cer­kev. 
Veliko {ol v svoje programe vklju~uje mednarodna sodelova­nja na nivoju strokovnih delav­cev in tudi na nivoju u~encev, kar je najbolj{a popotnica mla­dim za bodo~e pridobivanje zna­nja in za kasnej{e delo. Vse {ole, ki sodelujejo s {olami od dru­god, ugotavljajo, da se na{ega {olskega sistema ne rabimo sra­movati, da pa obstajajo razli~­nosti predvsem pri pristopu do u~encev (v mnogih, predvsem skandinavskih dr`avah dajejo po­sebno mesto ve~ji individuali­zaciji pouka, kar pa zahteva ve~ strokovnega kadra, skratka bolj se posve~ajo posameznemu u~encu — tudi na srednji sto­pnji), medtem ko so po sodobni opremljenosti na{e {ole kar pri­merljive. 


Letos so v Maj{perku slavili dvestoletnico {olstva v kraju, v @etalah so se odlo~ili za proslav­ljanje 191-letnice {olstva, na O[ Olge Megli~ pa so se pona{ali s svojo petindvajsetletnico. 
Tudi v ptujskih srednjih {olah smo med letom zasledili {tevilne aktivnosti, ki niso zgolj pogoje­ne s poukom, veliko je bilo tudi mednarodnega sodelovanja, saj domala ni srednje {ole na Ptuju, ki naj ne bi imela stikov s {olami in institucijami v tujini, pri ~emer u~enci izmenjujejo svoja gledi{~a z vrstniki od drugod, opravljajo pa tudi mednarodne diplome. 


Rezultati matur so na Ptujskem zadnja leta izredno vzpodbudni, posebej to velja za gimnazijo Ptuj, ki pri maturi dosega skoraj stoodstotne rezultate, vsako leto pa se pona{a tudi z nekaj zlatimi maturanti. 
Letos v jeseni je svojo petde­setletnico slavila Poklicna in teh­ni{ka kmetijska {ola, ki je ob tej priliki pripravila skupaj z gospo­darsko stroko prelepo vrtnarsko razstavo v "bodo~em kmetijskem izobra`evalnem centru" - ob gra­{~ini v Turni{~u. 
Ptujske srednje {ole se s svoji­mi plani `e vrsto let pripravljajo tudi za vi{je{olske programe, za katere je med dijaki veliko zani­manja. 
Za dolgoletno vodenje Sred­nje{olskega centra Ptuj in Gim­nazije Ptuj je biv{a ravnateljica Meta Puklavec v tem letu dobila najvi{je dr`avno priznanje za po­dro~je {olstva. 
@al smo se pred koncem leta za vedno poslovili od njene pred­hodnice Matilde Hlupi~. 
Franc La~en 


Najve~ji so prostorski problemi 
Ob koncu leta smo se pogovarjali tudi z direktorjem Zgodovinskega arhiva Ptuj, Iva­nom Lovren~i~em, ki je menil, da je bilo delo arhiva v letu 2003 uspe{no pri izvajanju rednega programa, ki ga arhiv opravlja, to pa je varovanje in urejanje arhivskega gra­diva ter posredovanje le-tega raziskovalcem in strankam za najrazli~nej{e potrebe. 
Osnovni problem v arhivu, ki {e ostaja, so prostori. V arhivu so iskali dolo~ene re{itve za global-no re{itev ptujskih depojev, za­taknilo pa se je pri .nanciranju. Prostori pa niso problem samo ptujskega arhiva, temve~ doma­la vseh slovenskih arhivov, kar pomeni, da je arhivsko gradivo na terenu ogro`eno. Na Ptuju se trudijo, da dobro pokrivajo te­ren, imajo dobre evidence in s tem tudi gradivo v dobr{ni meri ohranjeno. 
Pri arhivskem delu gre za nove oblike zapisov, na novih medijih, pripravljajo se novi programi za hranjenje oziroma evidentiranje dokumentov, prehajajo pa tudi na nov sistem, gre za elektron­sko arhiviranje, danes je veliko elektronske po{te, ki se je tudi veliko izgubi, saj ljudje ne vedo ali pa se jim zdi {koda ~asa za klasi~no informiranje. 
Slovenski arhivi se pri izdela­vi novih programov povezujejo, saj s tem pridobijo ve~ ~asa in tudi racionalneje je tako. 
V arhivski dejavnosti pa gre tudi za statusne spremembe, kljub temu da sedanja organizi­ranost arhivom ustreza, saj jim ni potrebno skrbeti za dodatna sredstva. V bodo~e naj bi bila tudi arhivska dejavnost .nanci­rana iz pokrajinskih prora~unov, kar za Ptuj pomeni dvorezen me~. ^e ne bo spodnje pod­ravske regije, potem bo ptujski arhiv pre{el pod mariborskega ({lo bi za statusno razvredno­tenje ptujskega arhiva, tudi za kadrovsko zmanj{evanje in zma­nj{evanje dejavnosti, saj si po­krajina ne bi mogla privo{~iti dveh tak{nih institucij), zato se arhivi zavzemajo, da ostane ob-

Ivan Lovren~i~ 
stoje~e stanje in da je ustano­vitelj vlada Republike Slovenije kot do sedaj, pri ~emer bi verjet­no najbolj ustrezala oblika, kot je uvedena pri Zavodu za varova­
nje kulturne dedi{~ine, kjer gre za enotni zavod z organizacijski­mi enotami. 
Ministrstvo za kulturo pred­videva depoje za Ptuj v grajski `itnici, kjer je bil neko~ etnograf­ski muzej, kulturniki pa na tiho upajo na prostore, ki jih ima voj­ska, ~e bi se le-ta iz kasarne od­selila. 
Kot je dejal direktor arhiva, pri vklju~evanju v na~rtovanje lokalnega kulturnega programa arhiv ni najbolj aktiven, ker mi­slijo, da se s tem ne bo odkrila Amerika, saj ne verjamejo, da se bo s tem programom re{ila arhiv­ska kadrovska in prostorska pro­blematika, strokovno pa bodo {e naprej sodelovali z vsemi kultur­nimi institucijami in vsemi, ki ra­bijo njihovo pomo~. 
Franc La~en 

Za prijetno prazni~no vzdu{je 


Foto: Marija Slodnjak Pihalna godba iz Dornave je v nedeljo, 28. decembra, pripra­vila tradicionalni bo`i~no-novoletni koncert. Poleg doma~e Pi­halne godbe, ki letos praznuje petletnico obstoja, so nastopili {e ~lani Tambura{ke skupine PD Ruda Sever Gori{nica (na sliki), Nonet Certus iz Maribora, Ljudske pevke iz Dornave, u~enci glasbene {ole Zlatka Munde in pevka Mili. Program je povezovala prof. Slavica Bratu{a, `upan Franc [egula pa je imel slavnostni nagovor. 
MS 


Poslovna sporo~ila ~etrtek . 8. januarja 2004 
~etrtek . 8. januarja 2004 Tednikove akcije 
Tednikova akcija. Trgovka leta 2003 

Zmagovalka - Mateja iz trgovine Unlimited 
Po dveh mesecih zbiranja in se{tevanja glasov je kon~no napo­~il ~as, da vam razkrijemo, katera izmed predstavljenih trgovk si je prislu`ila naziv naj trgovke leta 2003. 
Na va{o `eljo smo vam pred­stavili: Majdo Krajnc, Martino ^eh, Sonjo Zrim{ek, Sabino Vi­mer, Lidijo Rihtari~, Andrejo Bezjak, Roziko Vrhov{ek, Sabi­no Granda, Marijo Kocmut in Matejo Kelc. Mateja Kelc je sim­pati~na 20-letna trgovka, ki ste jo vi, na{i bralci, izbrali za naj­bolj priljubljeno trgovko zime 2003. Mateja si je priborila 526 glasov, ki so jih na{i bralci po{i­ljali vse od za~etka do zaklju~ka akcije. Njeno na~elo je neome­jenost, saj meni, da je ~lovek lahko sre~en le, ~e naredi, kar si `eli. In najbr` je tudi njej ta neomejenost pomagala, da je postala najbolj priljubljena tr­govka. 
O tem, kaj ji pomeni ta naziv, kdo jo je spodbujal in ji pomagal pri tej akciji ter s kom se bo od­pravila na zaslu`en dopust, smo se {e enkrat pogovorili z Mate­jo. 
Kaj ti pomeni naziv najbolj priljubljene trgovke leta 2003? 
"To je zelo lep ob~utek. Nisem pri~akovala zmage, sem pa po­~a{~ena. Zelo sem vesela, da se velikokrat ljudje, ki pridejo v tr-
Foto: M. Ozmec 
govino, zanimajo za potek akcije 

Mateja Kelc - trgovka iz trgovine Unlimited 
izbiranja in me pri tem podpi­rajo. Stranke so namre~ tiste, ki so odlo~ale, katera si zaslu`i na­ziv naj trgovke. In to se meni zdi najbolj pravi~no." 
Kaj ti pomeni prijateljstvo in ali so te prijatelji podpirali v tej akciji? 
"Prijateljstvo je dragocen dar, ki ga lahko podari{ le redkim. Velikokrat se namre~ zgodi, da navidezni prijatelji ta dar uni~i­jo z nespo{tovanjem, la`jo ali za­vistjo. Zato je najti in obdr`ati pravega prijatelja najve~ja sre~a. Tudi pri tej akciji se je izkazalo, kdo so moji pravi prijatelji in kdo ne. Nekateri so me namre~ 100-odstotno podpirali, medtem ko so drugi pokali od zavisti." 
Kaj misli{, zakaj si bila iz­brana ravno ti? 
"To bi morali vpra{ati tiste, ki so po{iljali glasovnice. Mislim pa, da ljudje hitro vidijo, katera trgovka je res prijazna. Sama se trudim pomagati strankam, jim svetujem in naklonim kak­{no prijazno besedo. In najbr` je tudi to eden izmed razlogov, zakaj so me izbrali." 
Kaj misli{, kdo je po{iljal glasovnice zate? 
"Mislim, da ve~inoma sorodni­ki, prijatelji, fant in seveda stran­ke, ki zahajajo v na{o trgovino. Vsem se iskreno zahvaljujem za vsako poslano glasovnico." 
Kako ohranja{ dobro voljo in od kod ~rpa{ pozitivno energijo? 
"Sem zelo temperamenten ~lo­vek, ki je zmeraj poln energije. ^etudi sem slabe volje, se tru­dim to skriti in bit nasmejana." 
Zadnji~ si dejala, da je tvoje na~elo neomejenost (unlimi­ted). Se ti zdi to najpomem­bnej{a lastnost, ki bi jo morali ljudje imeti? 
"Mislim, da je zelo pomem­bno, da se ~lovek ne obremenju­je z mnenji drugih in da naredi, kar `eli narediti, kajti le tako si lahko sre~en. Ravno zato mislim, da je zelo pomembno biti neo­mejen in prepri~an vase." 
Kot najbolj priljubljena tr­govka si si prislu`ila nagrado. [tajerski tednik ti podarja od­dih v Termah Lendava. Ali morda `e ve{, koga bo{ vzela zraven na zaslu`en dopust? 
"Vsekakor bom vzela svojega fanta. ^e bo pa dopust za ve~ ljudi, pa bom povabila {e kak{ne prijatelje." 
D`enana Be}irovi} 



Nasveti, pisma bralcev ~etrtek . 8. januarja 2004 



Vsi, ki `elite, da vam numerolog Dan Sovina pripravi analizo va{e ose­

numerologije in je polna na-prina{a po eni strani dru`inske 

bnosti (zanjo potrebuje

[ifra: sprotij. Je energija, ki prina{a prepire, sovra`nike, lo~itve ter 

ime, priimek, morebitne

nevarnosti, nesre~e, napake, ra-nasploh zakonske in pa tudi pra-
Modrina 


vzdevke in datum rojs­

zo~aranja, te`ave v karieri in vne te`ave, po drugi strani pa je 

tva), po{ljite svoje poda-
Vsak, ki si da nesre~na partnerstva. Tako v za-to tudi energija, ki prina{a akcijo 


tke na naslov: [tajerski
narediti nume­sebnem kot na slu`benem pod-pa tudi kon.ikt in naivnost ter 


tednik, Rai~eva 6, 2250
rolo{ko anali­ro~ju. To je vibracija politike in smisel za resnico in pravi~nost. 


Ptuj, s pripisom: Za nu­
zo, je na dobri poti, da bo poslovnosti, manj pa ljubezni in 

merologa, zraven pa v pi-
Priimek (30) pa je sama po 
temeljito spoznal samega sebe topline. 

smu napi{ite, pod katero
sebi vibracija, ki prina{a logiko
in ugotovil, od kod izhajajo ra-Iz Va{e analize je mo~ videti 


{ifro `elite, da objavimo
in tudi osamljenost. To je mo~na 
zlogi za njegove tegobe in te`a­izrazito energijo nestabilnosti, odgovor (zaradi varstva

vibracija, ki prina{a ~loveku mo­
ve. Kaj nam pomaga, ~e se na tako v rojstnem datumu kot tudi Iz Va{e analize je mo~ videti, zasebnosti bodo odgovori

~ne energije, tako .zi~ne, ~ustve­
vse na~ine trudimo, da bi si ure­v imenu, vibracijo pomanjkanja da imate nestabilno energijo da-ozna~eni s {ifro, ne z ime­

dili `ivljenje, ~e pa smo pod vpli-ne, duhovne kot intelektualne,
samozavesti v priimku ter ener-tuma rojstva ter energijo imena nom in priimkom). Pisem 
vom sil, ki so mnogo mo~nej{e predvsem pa dober stik z zemljo
gijo te`av in razo~aranj v skup-in priimka, ki pa nista skladni z z oznako "Za numerolo­
od nas. Verjetno vsak izmed nas in vsem, kar je povezano z njo
nem {tevilu. To so energije, ki njim. ^e energije rojstnega dne-ga" v uredni{tvu ne bomo 
pozna koga, ki je zelo priden, ali bolje re~eno z vsem material-
ne prina{ajo miru, zadovoljstva va niso harmoni~ne (enake ali odpirali, ampak jih po­
delaven in prijazen, pa se ve-nim.
in stabilnosti v `ivljenje. Po `ele-pa vsaj podobne) z energijami sredovali neposredno g.
nomer utaplja v `alosti, jezi in 
Skupno {tevilo (48) je energi­

znih pravilih numerologije ener-imena ali priimka, ima ~lovek te-Danu. 
zagrenjenosti. Nedavno me je 
ja, ki prina{a izkori{~anje s stra­

gije {tevil 31 in 26 ne smejo biti `ave, ki se najve~krat ka`ejo v
klicala gospa, ki ima dve fakulte­
ni drugih in ~lovek je postavljen 
nezadovoljstvu in te`avah, ki pa skupaj v analizi, ker ne obetajo

ti, podjetje ji propada in se `e uspeha. ^e se Vam to dogaja, 
v vlogo `rtve. ^lovek predvsem 
so posledice napa~nih presoj inperspektive in zadovoljstva; prav

drugi~ lo~uje. Numerolo{ka ana-potem je potrebno vstaviti mo~­
tuja bremena prevzema na svoja napa~nih odlo~itev. Ve~je so raz­tako ne 14 z 12 in 26.
liza je pokazala velike blokade no energijo imena, da Vas ustali 
ramena, torej na mesto svojih like med energijami ({tevili), ve-V imenu potrebujete mo~no
tako v imenu kot v priimku. To in umiri in njej skladno vibracijo
re{uje probleme in te`ave dru-~je so blokade in napa~nej{e so
je izrazit primer, ko je izobrazbe vibracijo ustvarjalnosti in stabil-priimka, na primer: 19 + 27 =
gih, kar pa daljnoro~no vedno odlo~itve. Najmo~nej{e blokadeve~ kot dovolj, manjka pa ljube-nosti. To Vam pa lahko prinese 46.
prina{a nezadovoljstvo in seve-se izra`ajo takrat, kadar se ~lo­zni, miru in modrosti, ki prina{a kombinacija 19 + 27 = 46. 
da izkori{~anje. vek vrti v za~aranem krogu ne-Dan Sovinadobre presoje in dobre odlo~i­tve. Verjeli ali ne, re{itev je v 
[ifra: Son~ek
spremembi imena in priimka. Pa 


teri del ~esa boste komu dali v vami o tem, ~igava je va{ka bru-V `ivljenju ni naklju~ij, ne smo­poglejmo, kako je pri Vas? 
najem. @alosti me, da se pri tem narica, ~e za tem ne bi imel tr­le, ne sre~e in ne ~ude`ev. To so Trenutno numerolo{ko stanje nista oglasila ob~ina in `upan, dnih dejstev, ki so me pripeljali samo izrazi, s katerimi ozna~uje­je: 14 + 12 = 26.

^igava je va{ka za katerega opa`am, da se v to do tega, da to pi{em. Velika ve~i­mo dolo~ena stanja, takrat, kadar Rojeni ste 31. v mesecu. To je ne `eli spu{~ati. Vendar bi bilo na va{~anov mi bo pritrdila, da sejih ne znamo pojasniti. Uporab­energija delavnosti, vztrajnosti, brunarica (II.) dobro, da bi z obiskom na ob~i-nisem motil s svojim vpra{anjemljamo jih ponavadi v obeh prime­glasbe, originalnosti pa tudi ek­(Odgovor predsedniku [RD ni {e kdo izrazil svoje nestrinja-z dne 11. december 2003. Semrih: tako v dobrem kot v slabem. 
scentri~nosti in nenadnih spre-Zabovci R. Bra~i~u na pismo, nje, svoje `elje in jih s tem tudi pa prepri~an, da jih je tudi ne-Vendar pa ima vse v `ivljenju memb v `ivljenju, tako da ~lovek objavljeno v 52. številki [t. te-dosegel. Kako? Ne vem. kaj, ki mojega vpra{anja ne odo­svoj vzrok in posledico. Tako je te`ko najde pravo in stabilno dnika) Z va{im odgovorom, polnim bravajo. Sprejemam kritiko in je tudi v Va{em primeru. 

pot. Rojstni dan praznujte raje Spo{tovani gospod Roman o~itkov, se nikakor ne morem prav ni~ ne zavra~am. Kajti ~lo­Va{e trenutno numerolo{ko prvega naslednji mesec, ki je Bra~i~, dovolite mi, da se Vam srtrinjati. Predvsem pri tem, da vek mora vedeti sprejeti kritiko.

stanje je naslednje: 18 + 30 =mnogo bolj{a energija. 

iskreno zahvalim za Va{ odgo-Vam naj povem, komu niste do-Sprejemam dejstvo, da nisem za 48. Vzdevek je 18. 
Va{e ime je energija (14), ki 

vor v Tedniku z dne 30. de-volili uporabe brunarice. S po-[DZ storil ni~, ne sprejemam paprina{a predvsem smisel za inte-Rojeni ste 2. v mesecu. To je 
cembra 2003. Vesel sem, da ste govorov, ki sem jih ujel, sem tega, da lahko delavci ADK-ja pra­lekt, komunikacijo, zabavo, po-energija, ki prina{a spremembe, 
se odlo~ili odgovoriti na moje na{el zagotovo trden dokaz, ki znujejo v brunarici, ostali bodotovanja, dru`enje, mo~ pisane in nestanovitnost, nestalne razme­
vpra{anje. Preden za~nem kar-me je prepri~al, da Vam napi-pa na va{ sklep ostali pred njo na govorjene besede, pa tudi akci-re po eni strani ter domi{ljijo, koli navajati, Vam `elim navesti {em to vpra{anje. Iz tega izhaja terasi, igr{~u ...
jo, nemir, te`ave, spremembe in prijateljstvo, navezanost, pa tudi nekaj zadev za la`je razumevanje dejstvo, da so se tak{ni primeri Spo{tovani g. Bra~i~, z vaminestabilnost. dober stik z denarjem po drugi mojega prvega ~lanka oz. vpra-zagotovo storili. Spo{tovani g. nikakor ne `elim kot va{~an Za-
Priimek (12) je energija, ki pri-strani. To je energija, ki ne prina­
{anja za Vas. Bra~i~, to so bili mladi iz na{e bovcev stopiti v bojno polje oz.na{a izkori{~anje s strani drugih {a dovolj samozavesti in samo­
Spra{eval sem Vas in ob~ino vasi, `alostno je, da se pri tem polje zamere in nerazumevanjain ~lovek je postavljen v vlogo zaupanja v lastne sposobnosti, 
Markovci, ~igava je va{ka bruna-sprenevedate. in to tudi ni moj namen. ^esti­`rtve. ^lovek predvsem tuja bre-zato je potrebno mnogo delati rica, kak{ni so kriteriji za dodeli-Bodite prepri~ani, da Vas sam tam Vam, g. Bra~i~ in vsem, ki mena prevzema na svoja rame-na sebi predvsem na dvigu las­tev praznovanja v njej. Hvala za ne bom prosil za uporabo le-te, ste pripomogli, da se je va{kana, torej namesto svojih re{uje tne vrednosti in samozavesti. 
odgovor! @alosti me, da mi s po-saj imate za to narejene svoje kri-brunarica postavila, kajti v nje­probleme in te`ave drugih, kar Va{e ime (18) - popolnoma 
lenom, da nisem ni~ storil za va-terije. In prav je tako, saj druga-no delo je v{etih veliko ur pro-pa daljnoro~no vedno prina{a enako velja tudi za vzdevek - je 
{ki dom, vra~ate odgovor. Res je ~e ne bi mogli delovati. Prav je, stovoljnega dela vas, va{~anovnezadovoljstvo in seveda izkori{-energija, ki je nagnjena k negi­in priznam, da nisem pri grad-da imate svoje kriterije, samo za-Zabovcev, ~esar pa ne more za­~anje. 
ranju vsega, kar je duhovnega 

nji le-te storil ni~, sem pa va{~an nima me, kako dati v najem sa-nikati nih~e. In naj ostane pri Skupno {tevilo imena in pri-v ~loveku v prid materialnega. 
Zabovec, ravno tako kot maris-nitarije, igri{~e, teraso, prostora, tem, pravica je, ~e ne za druge,imka (26) je ena najte`jih energij To je zelo mo~na energija, ki 
kdo drug, ki prav tako pri delu klubskega prostora pa ne. A ni to pa vsaj za tiste, ki so kakor koli ni sodeloval. Nikakor ne morem vse od [DZ oz. od nekoga, ki je pripomogli k temu, da brunari­sprejeti dejstva, da ne~emu, kar to dobilo v upravljanje od ob~ine ca stoji. dobite v upravljanje, dolo~ite v Markovci? Gospod Bra~i~, verje-S spo{tovanjem do [DZ detajle, kako se bo vodilo oz. ka-mite, da se sam ne bi prerekal z Alen Salihovi~ 

Veselo na delo - re{itve nam po{ljite do torka, 13. januarja, in ne pozabite Otroci, ta rubrika je namenjena JAL^KI. Med prispelimi re{itvami pripisati svojega imena in naslova! vam. Re{ite zastavljeno nalogo, iz­

bomo iz`rebali enega ustvarjal~ka, Iz`rebanec ustvarjal~kov v
re`ite re{itev ter jo po{ljite na nas­
ki bo prejel knji`no nagrado zalo`­

lov: RADIO-TEDNIK PTUJ, RAI^EVA 51. {tevilki Štajerskega 6, 2250 PTUJ, s pripisom USTVAR-be Karantanija. 
tednika je: Klemen Žnidari~, Žihlava 16, 9244 SVETI JURIJ. 
Uredni{tvo [tajerskega tednika ~es­tita nagrajencu, ki bo knjigo prejel po po{ti. 




~etrtek . 8. januarja 2004 Turisti~ni tednik 
Ptuj . Tiskovna konferenca Lokalne turisti~ne organizacije 
Kolikor denarja, toliko muzike 
Lokalna turisti~na organizacija Ptuj, ki je stara dve leti, je na tiskovni konferenci, 29. decembra lani, predstavila nekatere kazalce (ne)uspe{nosti ptujskega turizma v letu 2003 skozi statisti~ne in vse­binske podatke, ki jih je ptujski turizem dosegel v enajstih mesecih leta 2003 v primerjavi z letom 2002. Kljub temu, da podatki o turisti~nem obisku v tem obdobju niso najbolj{i, naj bi `e v letu 2004 ptujski turizem do`ivel bolj{e ~ase. [tevilo dnevnih gostov se ni zni`alo; v primerjavi z enakim obdob­jem leta 2002 jih je bilo celo 700 ve~, za 2,4 odstotka pa je bilo manj no~itev. 
Gostov je bilo 21011, no~itev pa 
promociji turisti~ne ponudbe Ptuja in tudi letos stal karnevalski {otor, druge 54676. Ni`je {tevilo no~itev je v glav­
okolice ob razvoju sodobnega infor-pa za industrijsko cono na Ormo{ki. nem posledica investicije v Termah in 
macijskega sistema. Kljub vsem priza-Osrednje pustne prireditve se bodo kraj{e dobe bivanja turistov, zlasti {e 
devanjem pa LTO ne uspeva najbolj zvrstile med 14. in 24. februarjem, ve~ v kampu. Upad no~itev so v letu 2003 
pri usklajevanju prireditev v o`jem in pa bo letos dogajanja v samem mes­zabele`ili vsi ve~ji turisti~ni ponudni­
{ir{em prostoru. [e vedno se prepo-tu, na mestnih ulicah in trgih, da bi ki, razen apartmajskega naselja v Ter­
gosto dogaja, da se ob enem terminu vsaj delno omilili kritike zadnjih let, mah. Drugo vpra{anje pa je seveda, 
zvrsti ve~ prireditev. Gre za ve~letno da karnevalski {otor pobira smetano koliko so verodostojni podatki, ki jih 
te`avo, ki jo sku{ajo `e od leta 2002 obiskovalcev. Res pa je tudi, da tisti, prijavljajo posamezni ponudniki, zla­
premostiti s pro{njami organizator-ki `ivijo in delajo v mestu, njihova os­sti {e zasebniki, saj pravega nadzora 
jem, naj jim posredujejo vsaj prib-novna dejavnost pa je zadovoljevanje nad tem {e vedno ni. Tri ~etrtine vseh 
tak{nih ali druga~nih potreb kupcevli`ne datume prireditev. Nekateri so no~itev ptujskega turizma ustvarijo oziroma gostov, skorajda ni~ ne nare­prednosti tak{nega dela `e spoznali,Terme Ptuj, ki so v letu 2002 prvi~ dijo na tem podro~ju, da bi v svojesaj si s tak{nim pristopom tudi zago­presegle {tevilko 40 tiso~ no~itev. 
lokale, na ulice in trge mesta privabi­tavljajo ve~ji obisk, kar pa je tudi os-Direktor LTO Ptuj Tadej Bojnec je li ve~ gostov. Ve~ina ponudnikov {e novni namen prireditev, da jih vidi na tiskovni konferenci 29. decembra ne obvladuje abecede tr`enja. Vse bi ~im ve~ ljudi. Do konca aprila kanijopovedal, da bo potrebno v bodo~e `eleli na kro`niku, sami pa ne bi ni­izdati koledar s poletnimi prireditva­poostriti nadzor prijav gostov pri za­~esar prispevali. V LTO si zelo resno Foto: ^rtomir Goznik mi, ki bo osnovna orientacija obisko­
sebnikih prek ustreznih in{pekcijskih prizadevajo, da bi Ptuj postal ne le slo-
Tadej Bojnec, direktor LTO Ptuj: "V valcem in organizatorjem morebitnih
slu`b, pa ne le zaradi statisti~ne evi-letu 2003 smo imeli za neposredno venska, temve~ tudi evropska pustna
dodatnih prireditev. 
dence, temve~ tudi zaradi ve~jega promocijo na voljo le dva milijona prestolnica. To se sicer {e letos ne bo priliva od turisti~ne takse, ki v tem tolarjev, toliko pa stane tudi udele-zgodilo, realni cilj je leto 2005. Pustno trenutku na presega sedem milijonov `ba na malo bolj{em sejmu, kje pa ponudbo pa bo potrebno nadgraditi
LTO ostaja orga­
je {e vse ostalo, kar je potrebno za
tolarjev, kar je obli` v primerjavi na s hotelsko, gostinsko, festivalsko, pri­
turisti~no uveljavitev nekega obmo­
primer s piransko ob~ino, kjer v pro-nizator pustnih reditveno in {e kak{no infrastrukturo.
~ja ..."

ra~un iz tega naslova letno prite~e Eden od korakov k ve~ji "pustnosti" okrog sto in ve~ milijonov tolarjev. prireditev Ptuja bo tudi podalj{ani delovni ~as
predstavitev oziroma sodelovanje na
Turisti~na taksa je sicer del ob~inske-LTO Ptuj bo tudi v letu 2004 glavni gostinskih lokalov v pustnem ~asu, ki
enem od doma~ih turisti~nih sejmov, 
ga integralnega prora~una. organizator ptujskih pustnih priredi-ga pa bodo morali gostinci predhod­
potrebno pa je iti tudi na tuje trge.
V letu 2003 je mestni prora~un za tev. Karnevalske dvorane sicer {e ne no prijaviti. V ~asu kurentovanja naj
Za kvalitetnej{o promocijo Ptuja je 
dejavnost LTO Ptuj namenil 30 milijo-bo, vmes so posegle razli~ne opcije, bi gostinci obratovali do druge ure
pomemben tudi internetni turisti~ni
nov tolarjev, enkrat toliko pa je le-ta ene so za dvorano na prostoru med zjutraj, v {pici kurentovanja, pa celo
portal, ki naj bi kmalu "za`ivel" tudi v
zbral iz sponzorskih sredstev in las-cestnim in `eleznim mostom, kjer bo do ~etrte ure zjutraj. Dodatno in novo
nem{kem in angle{kem jeziku. Kma­tne dejavnosti. Kriti~no je Tadej Boj­lu naj bi lu~ sveta zagledal `e ve~kratnec ocenil promocijsko dejavnost, ki napovedan katalog turisti~ne ponud­naj bi jo s pi~lo odmerjenimi pro­be Ptuja in okolice, ki naj bi iz{el `era~unskimi sredstvi izvajala LTO. Za oktobra lani.
neposredno promocijo je bilo v lan­skem letu odmerjenih le dva milijo­na tolarjev, kar pa ni dovolj niti za en 
Aprila koledar 
skromen turisti~ni prospekt oziroma katerokoli drugo turisti~no edicijo, ki 
poletnih

jo to obmo~je, ki si `e desetletja pri­
prireditev 2004
zadeva biti turisti~ni biser, eden od petih turisti~nih biserov Slovenije po LTO Ptuj deluje dve leti, v tem ~asu eni od odmevnej{ih turisti~nih stra-si je v sodelovanju z najpomembnej­gegij v devetdesetih letih prej{njega {imi turisti~nimi ponudniki `e uspel stoletja, veliko premalo. 600 tiso~ to-ustvariti dolo~eno mero sodelovanja, larjev na primer stane samo najem ki pa ga bo potrebno {e nadgraditi, prostora na sejmu Alpe-Adria. Dva poudarja Tadej Bojnec, ki tudi pou­milijona promocijskih sredstev je po darja, da mora LTO Ptuj postati kro­enem od izra~unov komaj dovolj za vna organizacija pri povezovanju in ponudbo pa obljubljajo tudi nekate­ra ptujska podjetja, Mercator, Perut­nina. 
Veliko si v ptujskem turizmu v bo­do~e obetajo tudi od grozdenja, kjer vizijo povezujejo z izgradnjo svetov­ne prepoznavnosti Spodnjega Podra­vja, s krovno blagovno znamko Ptuj na osnovi kulturne dedi{~ine in pod­pornimi blagovnimi znamkami De`e­le kurentov, Haloz in vinorodnega okoli{a ter razvoja jezerskega turiz­ma. Spodnje Podravje mora postati najbolj obiskano turisti~no obmo~je v Sloveniji. To pa bo mogo~e dose~i s povezovanjem turisti~nega gospodar­stva, javnega in dru{tvenega sektorja v okviru javno-zasebnega partnerstva. 
V letu 2004 na~rtuje LTO Ptuj razvoj novih turisti~nih proizvodov, aktivnej­{o sejemsko dejavnost, kvalitetnej{e sodelovanje s Slovensko tursti~no or­ganizacijo, Turisti~nim dru{tvom Ptuj, pripravo novih promocijskih materi­alov, kvalitetno izvedbo prireditev in kvalitetnej{e odnose z javnostjo. 
MG 



Odraslim prepovedano 	~etrtek . 8. januarja 2004 
Info - glasbene novice 

V letu 2004 vam `elim ~im ve~ glasbenih u`itkov in ~im ve~ pesmi, ki vam bodo segle do srca in vam bodo ostale v ve~nem spominu! 
Britanska izvajalka ANNIE LENNOX je zape~atena z imenom Eurythmics, ne glede na to, da je posnela tri solisti~ne projekte Diva, Medusa in Bare. Pevka rada zapoje tudi kak{no skladbo za .lm in tako jo je k sodelovanju povabil priznan . lmski skla­datelj Howard Stone. Skupaj sta skomponirala ve~ino glasbe za .lm The Lords Of The Ring — The Return Of The King, ki bo pred­vidoma igral v ptujskem kinu ob koncu tega meseca. Kot se za Tolkinovo trioligijo spodobi, je izvajalka posnela tema~no, nape-to in izvirno skladbo INTO THE WEST (***). 
Leto{nji najve~ji bo`i~no—novoletni hit v Veliki Britaniji ni najstni{ka lepljenka, ampak je resna, morda celo preresna rock uspavanka, ki sta jo v izvirniku leta 1982 izvajala ~lana dueta Tears For Fears. Vas zanima kdo je trenutno kralj lestvic in prodaje malih plo{~? Gre za {e enega klasi~no izobra`enega glasbenika MICHAELA ANDREWSA, ki se na ~udovit na~in igra s ~rno-belimi tipkami klavirja in pevca oziroma pripovedoval­ca GARYJA JULESA. Oba sta se izkazala v pesmi MAD WORLD (*****), ki v besedilu na preve~ realen na~in opisuje na{ noro hite~i svet! 
Glasba ne pozna meja in jezik ni ovira, ampak prednost v so­dobni pop kulturi. Nem~ija je tretja najve~ja svetovna glasbena velesila po prodaji glasbenih nosilcev. Kot zvezda na nebu je lani zasijala na glasbeni sceni mlada pevka YVONNE CATTERFIELD, ki je vsem zaljubljenim pihnila na du{o s popevko Fur Dich. Nje­no sanjarjenje se nadaljuje v romanti~ni, vendar `alostni popev­ki DU HAST MEIN HERTZ (****) s plo{~e Meine Welt. 
JEANETTE je {e ena divja blondinka, ki ji je bila odsko~na de­ska v svet "show buisnessa" soap nadaljevanka Dobri ~asi slabi ~asi. Mimogrede naj omenim, da je zgoraj zapisana lepotica go­spodi~na Catter.eld tudi igralka v tej nadaljevanki. Vra~am se k nem{ki pop princeski, ki je v letu 2003 izdala tri uspe{nice Right Now, It's Over Now in Rockin On Heaven's Floor. [irino pop glasbe sila povpre~na pevka izkazuje v pesmici TELLING YOU GOODBYE (***), ki spada v tralali—tralala glasbeno ustvarja­nje! 
@ena slavnega nogometa{a Davida Beckhama VICTORIA BEC­KHAM je bila neko~ ~lanica skupine Spice Girls. Posh Spice se kot solistka ne more preve~ pona{ati, saj je njen najve~ji hit Not Such An Innocent Girl pri{el le do 6. mesta britanske glasbene lestvice. To si lahko ogledate na internetu na spletnem naslovu www.dotmusic.com. Prava ma~ka si je ponovno izbrala za svojo glasbeno usmeritev eletro pop in je izdala kar dve pesmi hkrati z naslovoma LET YOUR HEAD GO (***) in THIS GROOVE (**). 
Mojster soul in r&b glasbe CRAIG DAVID je pri{el v glasbeni svet leta 1999, ko je sodeloval v garage underground komadu Re 
— Rewind, pod katerega se je podpisal Artful Dodger. Njegov prvi izlet na lestvice je bil hit Fill Me In, medtem ko se njegov zadnji hit z lestvic imenuje World Filled With Love. Odli~en vokalist se­daj promovira izzivalno in seksi soul skladbo YOU DON'T MISS YOUR WATER (****) z zgo{~enke Slicker Than Your Average. 
Kralj sodobne ragi (kombinacija regi in rap glasbe) scene za leto 2003 je nedvomno SEAN PAUL, ki se lahko pohvali s tremi mega hiti Gimme The Light, Get Busy in Like Glue. Prav tako pa ne morem mimo njegovega dueta z ~okoladno Beyonce - ki ima trenutno solo hit Me Myself And I in snema novi solo album - v hitu Baby Boy. Prave regi vibracije novi zvezdnik ponuja v vro­~em komadu I'M STILL IN LOVE WITH YOU (***), v katerem sode­luje tudi mlada jamaj{ka pevka Sasha. 
David Breznik 

Slovenska glasbena scena 
Pozitiven napredek v letu 2003 
Slovenska glasbena scena je do`ivela v letu 2003 pozitiven premik. Razvijajo se nove glasbene smernice, znani glasbeniki polnijo koncertna prizori{~a in najstni{ka publika ima svoje idole! 
Gremo na pot oziroma na glas-jega zrelega albuma Orange je gradu in se imenuje Slovenska album skupine Game Over z na­beni zimski sprehod, ki sta ga v ponovno popeljale v vi{ave roke-popevka leta 2003! In kdo si je slovom Vi{ja sila. Druga pomem­uvodnem mesecu leta 2003 naj-rico s Primorske Tinkaro Kova~, pripel ta laskavi naziv? Presenet-bna stvar pa je, da smo dobili bolj zaznamovali 'lepljivi' pop ba-ki je prepevala, kako je leteti Med ljivo, ampak povsem zaslu`eno, idola za leto 2003. To je postal ladi Ob tebi skupine Game Over zemljo in zrakom. Potem ko je je slavila Natalija Verboten z lju-dober pevec Peter Janu{, ki v teh in Le kako naj pozabim te pevca Pika Bo`i~ zapustila sloviti dan-bezensko odo Na pol poti. ^e dneh `e napada radijske postaje Sebastiana. Za bolj{i pretok krvi ce duet Sound Attack, so mnogi vam zapojem za~etek pesmi Ko s klasi~no Me`kovo mojstrovino po `ilah so se trudili energi~na dejali, da je sedaj konec plesne-bom velik, bom Janko, se boste Julija! Nina Vodopivec in njeni fantje iz ga ustvarjanja. A so se zmotili, gotovo za~eli smejati, saj je stari Mogo~e sem med na{tevanjem skupine Tabu z energi~no rock saj je Piko dokaj enakovredno za-as Zoran Predin zadel v polno s izpustil kak{no vam drago pes­
svojo izzivalno skladbo Strup za

skladbo Poljub v srce. menjala [pela Buda, ki je poka-mico iz lanskega leta, vendar sem Televizija Slovenija organizira zala svoj prav jaz v 'diskote~nem' punce. V vro~ih poletnih dneh pod drobnogled gotovo spravil televizijsko oddajo Orion, v kate-komadu Zakaj ne pokli~e{? - in so nas Kingstoni spominjali na tiste najbolj{e in medijsko naj­
legendarno oddajo V nedeljo

ri i{~e mlade talente. Zmagovalec naredi{ malo biznisa na{im mo-bolj opevane. Veliko je bilo dob­zve~er z Marjanom Kraljem, saj 
leta 2003 Rok Kosma~ je navdu-bilnim operaterjem! re slovenske glasbe in upam, da {il tako mlaj{e kot tudi starej{e Najve~ji uporabniki mobilnih so si iz uvodnika sposodili je bo {e ve~ v letu 2004.
glasbo za svoj hit Kdor zna, poslu{alce z ljubezensko izpove-storitev so gotovo najstniki, ki so 

David Breznik
ta zna. Naturalizirani Primorec djo Ne pozabi me ti. Stari ma~ek se v mesecu ljubezni odpravili Jan Plestenjak je svoj novi pro-Andrej [ifrer je dal slutiti, da pri-na kon~ne izlete, na katerih jih jekt naslovil s Solo in nam po­haja v huda leta, saj si je na ves je spremljala country pop pesmi­nudil glasbeno zelo korektno 

Najuspe{­

glas prepeval Dec ne more. A An-ca EO skupine ^uki. [e eni stari pop/rock pesem Iz drugega sve­
drej gotovo {e zmore - pritegniti ma~ki znajo - to so Faraoni. So­poslu{alce! linarja so zamenjali s prikupno ta. 
nej{i .lmi v 
Z vstopom v novo {olsko letoZnani pregovor pravi, da kdor melodijo v baladi Kot bel metulj. 

pa so popolnoma udarili ~lani ~aka, ta do~aka! In roza barbika Juhuhu, ~as je za po~itnice in 

letu 2003
skupine Siddharta. Vrstni red jeKarmen Stavec je do~akala veli-~as je bil za ponovni napad be­naslednji. Najprej uradno k sku­

ko zmago na EMI s popevko Lep popovcev z nezahtevnih popom 	Ptujska .lmska 
pini pristopi novi bas kitarist Jani 
Hace. Nato izdajo hit Napoj za lestvica novo zalo`bo Menart. Kmalu za­
1. Gospodar prstanov:
tem sledi izid album RH -, ki je 
Stolpa
najbolje prodajan album v Slove­niji. Pika na i pa je mega koncert 2. Terminator 3 
13. septembra, ko so napolnili 
3. Moja obilna gr{ka
stadion za Be`igradom, na kate­
poroka
rem je `uriralo ve~ kot 30000 poslu{alcev. 4. Kajmak in marmelada Komercialna televizija Net Tv 
5. Johnny English 
je vsako nedeljo zve~er izbirala 
6. Vsemogo~ni Bruce 
svojega glasbenega idola. Stojan Auer je imel nos za gledan glas-7. Pirati s karibov beni {ov, za katerega so novi ido­
8. Krog 
li posneli tralali-tralala popevko 
9. James Bond:
Uresni~imo sanje. Svoje sanje `e
Foto: ^rtomir Goznik 

Skupina Siddharta je navdu{ila tudi v Ptuju. 	nekaj ~asa izpolnjuje Magni.co,    Umri kdaj drugi~ ki ga nekateri obo`ujejo, drugi 10. 8 miljsovra`ijo in enako velja tudi za
poletni dan. ^eprav nas izvajalka v pesmi Zaple{i z nami. Mesec na splo{nem izboru ni postavila ljubezni je, kot ka`e, vzpodbudil njegov 'naspidiran' pop komad Slovenska v ospredje, je njena Nanana bila tudi skupino Rok'N'Band, da so Hir Ej Kom Hir Ej Go z mednaro­
.lmska lestvica:

popevka, ki se je najve~krat zavr-sestavili sr~no pop/rock pesmico dnim besedilom! 
tela na radijskih postajah in smo Ljubezen na prvi dotik, v kateri Vriskajo~i najstniki so pri{li na 1. Gospodar prtanov: 
si jo brundali celo pomlad in po-pomembno pevsko vlogo igrata svoj ra~un, ko so jih njihovi idoli Stolpa 

letje. Malo manj zmagovalno so slepi pevki z imenom Slepi pot-	nagradili s plesnimi popom v ko­
2. Johnny English 

se na festivalu glasbe predstavili nik. madih Nih~e ni popoln — Game Bepop, ki so sicer s ki~astim pop Kanal A in glasbena zalo`ba Over, Druga naj ti su`nja bo — 3. Kajmak in komadom Ne sekiraj se najbolj Menart sta hrepenela po pono-BBT, Nevihta — Unique in Loko-marmelada navdu{ili slovensko ob~instvo, a vnem uspehu glasbene oddaje motiva — Bepop. 4. Matrica:reloaded jim strokovnjaki za glasbo niso Popstars. A pravega uspeha si tri Jesen je ~as, ko se narava naj­
5. Krog 

namenili niti glasu! V evro kuhin-naivne punce iz skupine Unique bolj prebudi in nam ponudi svoje ji nista bili najbolj uspe{ni s svo-niso pripele s sladkim popom darove. V tem ~asu so se zbudili 6. 8 milj jim bumbum popom tudi Nu{a v pesmi Dobro si me oglej. tudi slovenski legendarni glasbe­
7. Sestre magdalenke 

Derenda s komadom Prvi~ in za-Potem pa je sledil bum ali druga-niki Aleksander Me`ek s skladbo dnji~ in Pika Bo`i~ s komadom ~e povedano te`ko pri~akovani Kaplja sre~e, Vlado Kreslin s skla-8. Ujemi me, ~e me more{ Ne bom ~akala te. Zmagati bi ab-come—back skupine Siddharta z dbo Tiso~ let in Zoran Predin s 9. Moja obilna gr{ka solutno morala Alenka Godec z atraktivnim, zahtevnih in raztura-skladbo Ja ka pa te ti tu dela{. porokazahtevno, a vrhunsko odpeto in {kim komadom Rave. Vsako obdobje leta so zaznamo­
10. Pirati s karibov 

aran`irano pesmico Poglej me v Njihova prava konkurenca (to vali ~lani skupine Kingston, ki so o~i! Nekateri so na EMI bili sta-je {ala) ni spala, saj so Big Foot nas povabili v tople kraje v plesni tisti, nekateri manekeni oziroma Mama lansirali single Vrn se k pop/regi pesmi Republika bana-Ameri{ka .lmska manekenke, `al pa je bilo prema-men, medtem ko so nagci iz za-na. lestvica: lo resni~no dobrih glasbenikov. sedbe Nude sko~ili v modo s sin-Sezona zvene~ih festivalov se 
1. Finding Nemo 

Po zimi se spomladi za~ne na-glom Nekje vmes. Vmes med vso zaklju~i s Hitovim festivalom, na rava po~asi prebujati in podobno rockersko smetano pa so na pla-katerem je `e drugi~ zmagala 2. Lords Of The Ring - velja tudi za na{e izvajalce. Dol-no ponovno sko~ili ^uki, ki so Nu{a Derenda z zelo zahtevno The Return Of The King ce Vita je glasbeno presene~enje brneli okrog Pike Bo`i~ v hitu balado V ogenj zdaj obleci me. 
3. Pirates Of The 

leta! Sedaj ste verjetno pred di-poletja z naslovom Komar. Kvar-	Meni je bila najbolj v{e~ pesem 
Caribbean

lemo, kdo se je podpisal pod tet si zaslu`i tudi posebno po-Tiso~krat dueta Platin, ki je zaz­omenjeni album. To je biv{i ~lan hvalo za istoimenski album, na namoval leto 2003 tudi s skladbo 4. The Matrix Reloaded skupine Big Foot Mama Gu{ti, ki katerem je tudi bonus projekt za Pet minut! 5. Bruce Almighty je zastrupil mno`ice s svojim neo-u~enje plesanja Slovenija ple{e. Eden najbolj delavnih glasbe­
6. X2 - X Men United 

predeljivim {tiklom Vedno zame, Vsako poletje na obali prire-nikov je gotovo Martin [tibernik, ki ga je na svoj izjemni so~ni na-dijo festival Melodije morja in ki je ob koncu leta s svojo skupi-7. Elf ~in odpela Polona Kasal. sonca, na katerem so glavne tri no Slapovi ponudil ~udovito pop 
8. Terminator 3 

^e ste za `ur, je vedno prava nagrade pobrali Slavko Ivan~i~ & balado Misel dobra vodi naj. 
9. Bad Boys 2 

oziroma zmagovalna muzika za-Lavanda za pesem Ko mene ve~ V zadnjem mesecu smo do~a­sedbe Kingston, ki so nam opi-ne bo, Monika Pu~elj — Ti ob kali {e dve pomembni stvari. Naj-10. The Matrix Revolution sovali sobotno veselico v hitu V meni si in Rok Kosma~ — Mala. prej se je najstni{ki populaciji 
Podatke pripravil:

soboto zve~er. Vam je v{e~ oran`-Naslednji glasbeni dogodek 	zasmejalo, ko se je na policah z 
Kino Ptuj

na barva? Odli~na promocija svo-leta se je zgodil na ljubljanskem 	glasbenimi nosilci pojavil drugi 

~etrtek . 8. januarja 2004 Za kratek ~as 




OVEN 

Teden, ki je pred vami, je va{ teden, saj boste vse zadeve uspe{no uredili. Ne smete imeti preve~ ambici­oznih na~rtov, ki vas bodo 
pripeljali do tega, da boste vse preve~ predrzni. Najbolj{i dan bo nedelja. 
BIK 

Zvezde, ki vam bodo sijale ta teden, ka`ejo, da boste do`iveli veliko prijetnih sre­~anj. Prejemali boste veliko simpati~nih namigov. Ugo­
den dan za osebna sre~anja ali umirjanje dru`inskega ozra~ja bo nedelja.
DVOJ^KA 

Pred vami je prijeten teden, saj vam bo sijala zvezda Venera, ki vam bo prine­sla lepoto, ljubezen, vese­lje. Sre~ali boste zanimivo osebo nasprotnega spola. V ponedeljek boste imeli poslovno zelo uspe{en dan. 
RAK 

Tudi v tem tednu boste uspe{ni zlasti pri poslu, saj boste prejeli pomo~ ali pa se bodo izbolj{ale delovne razmere. V petek boste zelo uspe{ni pri poslu. V torek le glejte, da ne boste preve~ zapravljali. 
LEV 

Pred vami je silno dina­mi~en teden, v katerem vas bo kar razganjalo od energije. ^e jo boste znali pozitivno uporabiti in tudi razmi{ljati pozitivno, bo to ~as navdu{e­nega dela in strastne ljubezni. 
DEVICA 



Teden, ki je pred vami, bo ugoden predvsem za sku­pinsko delo. Morda vas nekdo obi{~e in vam pos­reduje zanimive in koristne informacije. Popazite na zdravje, ker vam ne bo ravno slu`ilo. V petek bo vaš dan. 

Prvi~ v por raket pod nebo zakurili, 
TEHTNICA 

totem leti seveda previdno in po pred-

Pred vami je teden novih poslovnih za~etkov pa tudi vra~anja v polo`aje, ki ste 

v a m pisih, da ne bi kok{nega 
`elim treska dobili po svojih frisih. sre~o, 
jih neko~ `e poznali in jih
Je pa moja Mica malo preve~ 
ne bi `eleli ponoviti, saj si
zdrovje in spila, grotala ji je v glovo 
`elite na poslovnem podro~ju dosegati
vesele, da in `elodci prova sila. Spra­
nove cilje, kar vam bo uspelo.
bi malo vli smo jo malo spot, ~ezva{e tele 
[KORPIJON 
eno vuro se je zbidila insvojega teli~ka, ki bo tak 

Va{a vitalna energija bo v 
potli naprej po mo{ko pila.
pti~ka na veji prepeval in 
porastu, zato izkoristite ta
Sosid Ju`a je `e pod mizosameval. 
teden za energi~na in pos­
le`a, predel kak{ni stori 
lovna dela. Pri tem sta vam 
Leto, ki je pred nami, se ma~ok, da bi mu pri{la 
najbolj naklonjena petek in
nam baje obro~a v Evrop­jegova `enkica na pomo~. 
torek. Sodelovanje z osebami mo{kega
sko unijo, ko bomo meli 
spola se vam bo obrestovalo.
Bla pa je una boj pijana kakv {talinki manj eno svijo, manj eno kravo zdravo, trezna, pa greha vredna. Ni~ 
STRELEC

namesto deset kur in dvo se ni zgodilo, dete se ni zaplo-

V teh dneh boste pogu­

ma~oka, proznega polov-dilo in zato adijo, lehko no~, 
mni in dejavni, zato lahko

joka pet kur in enega pete-tri mi{ice na pomo~. 
veliko dose`ete. Morda 
lina, ki bo okoli hi{e .na, za 
boste "vro~i~no" delavni.
Vidite, tak se nam na sveti 
putikami kokodaka in lep{e 
Va{e posve~anje sodob­
godi, ~e ma{ lubice dve ali pa 
nim poslovnim smernicam bo obrodilo 
`ivljeje ~aka. 
tri. Na kunci pa je tvoja Mica 
sadove. V ljubezni bo {lo na bolje.
Kak ste pre`iveli skok iz vredna ve~ kak vse tri. Zato 
storega v novo leto? Mija z 
KOZOROG 
pa jaz provim: radi mejteMico, ki sma pred por dnevi 

^e boste tudi v teh dneh 
svoje soproge, oble~ene ali pavrgla v tunko prasico, sma 
{e negotovi in zbegani, ni
noge. 
dobro, da izsilite poslovne
povobla na svinjsko sedmino Pa smo drog~ na kunci. 
re{itve. V pomembni pos­
svojo in sosedovo `lohto . no. 
Bodite lepo podavljeni, fajn 
lovni zadevi boste tudi ta

vorijo z vseh Boj smo se smejoli kak jokali, 
teden {e nemo~ni. Za uvajanje novosti doma bo najbolj{i dan sobota. 

prepozno ali pa tri leta pre-koncev, dokaz vice trajbali in zajebovali, se mejte in slabih cajtov ne 
zgodaj. pa smo na{li dobro jeli in pili in se nas-{tejte. Vse to in {e marsikaj 
... da se ljubezen do kr{-tudi v bli`nji ploh dobro meli. Ko je vura fcoj vam `eli va{ prijatelj 

VODNAR 

odbila pulno~i, smo enih Lujs.


Na splo{no je pred vami umirjen teden. Dom in dru­`ina bosta v sredi{~u va{e 
11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na BUM: BAR BAZA ter [PORT in GLASBA (Janko IZ [PORTA (Danilo Klajn{ek). 10.00 Obvestila ({e turo. 12.00 Poro~ila radia BBC. Sredi dneva. 13.10 
pozornosti. Dobro bi bilo, dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in Bezjak). 24.00 SKUPNI NO^NI PROGRAM (Radio 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). [port. 14.45 Varnost. 17.30 PORO^ILA. 18.00 V 
da bi se lotili popravil in

odgovori. 9.40 Vede`evanje. 10.00 Obvestila ({e Murski val). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). @IVO (Pomo~ so~loveku). 20.00 ABCD (Davorin 
izbolj{av, nasvet vam lahko da prijatelj­

11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 11.50 Minute za kulturo. 12.00 Poro~ila radia Juki~). 22.10 Glasbene `elje (SMS). 24.00 Skupni
ska oseba. V nedeljo bo zelo prijetno.

10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). BBC, SREDI DNEVA. 13.10 [port. 14.45 Varnost. no~ni program (Radio Kranj). 
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30,

11.50 Minute za kulturo. 12.00 Poro~ila radia BBC, 16.15 Novosti knji`nih zalo`b. 16.30 Mala {tajer-
SREDA, 14. januarja: 
9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na 
RIBI

PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) 12.15 Sredi dneva: Napovednik prireditev in pot-ska (ptujska, ormo{ka, bistri{ka in lenar{ka) kro­
dana{nji dan. 6.00 OBVESTILA ({e 7.00, 9.00, 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z 
rebe po delavcih. 13.10 [port. 14.45 Varnost. nika (Martin Ozmec in Zmago [alamun). 17.30 

Va{e zanimanje bodo pre­

^ETRTEK, 8. januarja: 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.15 Radom [krjancem in de`urno novinarko). 5.15 
16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{i~). 17.30 PORO-PORO^ILA. 18.00 Kultura. 19.30 COUNTRY (izbor 
MISLI IZ BIBLIJE. 9.15 Mali oglasi ({e 9.45). Novice ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 
budile novice, ki bodo pri­
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice ^ILA. 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Rajka @ule). 20.00 VRO^A LINIJA (Darja Lukman - 

9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetij-11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 
{le iz kroga prijateljev ali
({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 

Bojan [inko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU @unec). 21.00 PIRAMIDA (kviz z Vladimirjem Kaj­
ska oddaja. 12.00 Poro~ila radia BBC, Opoldan na 6.00 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra­13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na dana{nji 
pa se boste za~eli dejavno dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja in odgovori. 
(BBC). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ^ESTITKE POS-zovarjem). 22.00 GLASBENE @ELJE (SMS). 24.00 {anja in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 PO 
PETA NO^ (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI SKUPNI NO^NI PROGRAM (Radio Kranj). 
vklju~evati v neko skupin-

LU[ALCEV. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJ-SLOVENSKIH GORICAH (Zmago [alamun). 10.00 
9.00 Z ORMO[KEGA KONCA (Majda Fridl). 10.00 

NO^NI PROGRAM (Radio [tajerski val). SKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE @ELJE TOREK, 13. januarja: Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 
sko dejavnost. Na poslovnem podro~ju
Obvestila ({e 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 

PO PO[TI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NO^NI in 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 inin 19.05). 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 
SOBOTA, 10. januarja: 
boste uspešni. Vaš dan bo ponedeljek.
5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z 

PROGRAM (Radio Murski val). 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKRO-in 17.45). 11.05 Hit styling. 11.50 Minute za kul­
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, Radom [krjancem in de`urno novinarko). 5.15 
FON. 11.50 Minute za kulturo. 12.00 Poro~ila 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 PONEDELJEK, 12. januarja: NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30,

turo. 12.00 Poro~ila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 radia BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. 17.30 Poro-
Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 5.00 [TAJERSKA BUDILKA (Jutranji program z 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 
Horoskop je za vas napisala vedeže­

[PORT. 14.45 Varnost. 17.30 Poro~ila. 18.00 Raj-~ila. 18.00 Vrti~karije (Mi{a Pu{enjak in Tatjana 
11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 Radom [krjancem in de`urno novinarko). 5.15 Na dana{nji dan. 6.15 Horoskop. 7.10 Vpra{anja 
valka Majda, ki jo lahko dobite na tel.

`amo iz kraja v kraj. 20.00 ORFEJ^EK. 24.00 Mohorko). 20.00 [krjan~kov ropot. 20.10 Glas-
HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in NOVICE ({e 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 9.00 IZPOD 
SKUPNI NO^NI PROGRAM (Radio [tajerski val). bene `elje (SMS). 24.00 SKUPNI NO^NI PRO-
št. 090-43-94 in na elektronski pošti:

17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuhar-11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 POHORJA (Nata{a Pogorevc). 10.00 Obvestila ({e GRAM (Radio Ptuj). 
majda.golubovic@netsi.net.
PETEK, 9. januarja: 

ski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poro~ila radia Na dana{nji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vpra{anja 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 
POSLU[AJTE NAS NA INTERNETU: 

Poiš~ite jo tudi na spletni strani: ({e ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, LU[ALCEV. 17.30 PORO^ILA. 20.00 SOBOTNI obmo~ju Policijske uprave Maribor. 9.10 ODMEVI 11.00 ZDRAVNI[KI NASVETI. 11.50 Minute za kul-www.radio-tednik.si 
5.00 [TAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice BBC. Sredi dneva. 13.10 [port. ^ESTITKE POS-in odgovori. 8.00 Varnost v Ptuju. 8.45 Varnost na 10.10 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 
www.astrostudio-majda-sp.si. 



Nasveti ~etrtek . 8. januarja 2004 
Kuharski nasveti 
V vrtu 

Kuharski nasveti v {tevilkah 
V letu 2003 
smo v Tedni­
ku (in kasneje 
[tajerskem te­
dniku) objavili 
40 prispevkov. 
Na{e poslu{al­ke in poslu{alci na Radiu Ptuj so posredovali 114 svojih receptov, ki ste jih lahko sli{ali v drugem delu oddaje kuharski nasveti. Od 114 smo jih 40 objavili tudi v ~asopisu [tajerski tednik. Najpo­gosteje nam recepte posredujejo gospe, v~asih pa se jim pridru­`ijo tudi gospodje, sploh ~e gre za aktualne teme oziroma jedi, ki jih radi pripravljajo mo{ki. 
Tako kot ve~ina oddaj ima tudi oddaja kuharski nasveti stalne poslu{alce in aktivne sodelavce. Njihove recepte vam posreduje­mo tudi v prvi {tevilki [tajerske­ga tednika v letu 2004. 
Najpogosteje so nam posre­dovale recepte naslednje na{e bralke in poslu{alke. Hkrati ob­javljamo {e njihove zanimive re­cepte. 
Lignji s puranom in gobami 
Potrebujemo: 
4 velike lignje (1 kg) 
25 dag puranjih prsi 
15 dag {ampinjonov ali dru­gih gob 
1 strok ~esna 
1 por, sol, poper, zelen peter­{ilj 
1 `emljo 
0,5 kozarca belega vina 
zelenjavno juho 
7 dag masla in malo olivnega olja 
Gobe nare`emo na tanke lis­ti~e in jih po potrebi prevremo v slani vodi. Lignje o~istimo. ^esen na olju zarumenimo, do­damo nasekljane lovke in zalije­mo z vinom; ko izpari, prilijemo malo juhe in 10 minut du{imo. Na maslu prepra`imo por, doda­mo gobe, sol in poper. V ponvi posebej prepra`imo prsi in po potrebi zalivamo z juho, du{imo 20 minut. @emljo namo~imo v juhi, nato jo o`amemo in doda­mo k lovkam, dodamo {e gobe in meso. Vse sestavine zmeljemo v multipraktiku. Z nadevom na­polnimo lignje in jih nalo`imo na poma{~eni peka~, solimo in popramo, zalijemo z juho in pe­~emo v pe~ici 35 minut pri 180 

Testenine z jaj~evci (iz knjige Sodobne doma~e jedi, Nade in Vlada Pignarja) 
zelen peter{ilj 4 dag parmezana Rezance skuhamo v slanem 
kropu in kuhane rahlo opra`i­mo. Posebej na maslu prepra`i­mo na rezance narezano {unko in gobe, rahlo pomokamo in za­lijemo z mlekom in smetano. Na koncu za~inimo in prisipamo kuhane rezance. Pred serviran­jem potresemo s peter{iljem. 
Avtorica: Marija Humek 
Malinov kola~ 
Testo: 2 skodelici moke 1 `lica sladkorja 2 `li~ki soli 5 `lic vode 15 dag margarine Sestavine med seboj pome{a­
mo in pustimo po~ivat v hladil­
niku 15 minut. 2 skodelici malin Jaj~na krema: 2 jogurtova lon~ka mleka in 2 lon~ka sladkorja skupaj za­
vremo, dodamo postopoma 4 raz`vrkljana jajca in 2 vanilijeva sladkorja in kuhamo, da se zgo­sti. 
Testo damo v poma{~en peka~, na testo razporedimo ma-line in prelijemo z jaj~no kremo. V pe~ici pe~emo 45 minut pri 160 do 180 oC. Pred serviranjem okrasimo s smetano in potrese­mo s kakavom. 
Avtorica: Marica [tumberger 
Povzetek pripravila: Nada Pignar 
Vam va{ mucek, psi~ek, hr~ek, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMR^EK vam bo z ve­terinarjem Vojkom Milen­kovi~em, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vpra{anja nam po{iljajte na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Rai~eva 6, 2250 PTUJ 
ali po elektronski po{ti: nabiralnik@radio-tednik.si. 
se bolezen zdravi sistemsko in topikalno (lokalno) .Zdravljenje je lahko dolgotrajno od 2 te-
Vrt ugodneje prezimi pod sne`no odejo 
^eprav {e neznatno, se je dan pri~el da­
lj{ati, vrtne narave pa {e ni prekrila sne­
`na odeja. Ta zadr`uje talno vlago, ob 
taljenju pa s sne`nico natopi zemlji{~e, da 
se vzpostavijo pogoji za novo vegetacijo. 
V za~etku januarja se vrtnar `e pripravlja 
na spomladansko sezono. 
V SADNIH VRTOVIH je v minulem letu presenetila bole­zen sadnega in nekaterih vrst okrasnega drevja - bakterij­ski hru{ev o`ig, oziroma ognjevka. Na sre~o je na{e obmo~je ob{la, ~eprav so bili njeni pojavi v neposredni bli`ini, v na­sadih kutine na Vurberku. Vendar se ob tako neugodnih vre­menskih razmerah, kot so bile v minulem letu, lahko pojavi kjerkoli. Ko se bolezen pojavi, {iritev prepre~imo le s pose­kom in po`iganjem obolelih dreves. Na pojav se pripravi­mo pravo~asno, da nas ne preseneti. Sprotno spremljamo in izvajamo strokovne nasvete, da prepre~imo oku`be. Dre­vesa pred oku`bo zavarujemo s {kropljenjem z bakrovimi pripravki takoj po jesenskem odpadanju listja. 
Rez jablan, hru{k, kutin in bolj ob~utljivih okrasnih drev­nin opravimo v ~asu njihovega popolnega zimskega miro­vanja v pozni zimi, ko les ni v zmrzlem stanju, vsekakor pa pred za~etkom brstenja. Med rezjo je priporo~ljivo orodje in delovna obla~ila razku`evati z varekino ali ~istilnimi sred­stvi na osnovi alkohola, rane na drevesu pa zamazati s ce­pilno smolo, ki vsebuje ustrezne dodatke za razku`evanje. Odrezane veje z vrta odstranimo in sproti se`gemo. 
V OKRASNEM VRTU v ~asu, ko trajno rastlinje v zim­skih vremenskih razmerah miruje, pri negi ni pomembnej­{ih opravil. Veje, ki jih je zlomil veter ali so klonile pod te`o snega, sproti odre`emo, rane zgladimo in prema`emo z vo­{~enim premazom, ki vsebuje razku`ila za olesenele rastli­ne. Rane na drevninah v tem ~asu ne celijo in ne zara{~ajo, to se pri~ne {ele s pri~etkom vegetacije, medtem pa pride do izsu{itve rezne ploskve in oku`b z glivico trohnobe. 
Rabljene posode, sadilne lon~ke in zaboj~ke, ki jih bomo spomladi potrebvali za nove saditve okrasnega rastja, ope­remo in razku`imo. V porah glinenih in lesenih posod so razni {kodljivi mikroorganizmi, ki lahko na novo posajene rastline uni~ijo. 
Zmrzlo ali zamo~eno trato ne obremenjujemo s pretira­no hojo, teptanjem ali prevozi, da ji ne po{kodujemo ru{e, ki se spomladi zato le ste`ka obnovi. Sedaj je primeren ~as, da opravimo oskrbo kosilnice za travo, sami ali pa jo zau­pamo strokovnjakom, kar bo v novi sezoni olaj{alo ko{njo in odpravilo nev{e~nosti. 
oC. Pe~ene nare`emo in ponudi­mo. 
Avtorica: Valerija Megli~ 
Rezanci s {unko in gobami 
Potrebujemo: 
40 dag {irokih rezancev 
8 dag masla 
20 dag {unke 
1 `lico moke 
4,5 dl mleka 
sol, poper, 
20 dag gob 
2 dl sladke smetane 

Mokri smr~ek gola mesta, ki {~asoma zajamejo vso povr{ino ko`e (generalizi-Muca je zbolela za microsporiazo. To bo-rana oblika). Na ko`i oku`enih `ivali se lahko pojavijo tudi 
lezen so odkrili tudi pri na{i h~erki. Za 
sivo-bele luske, krastice, ki spo­

kak{no bolezen gre? Ali se lahko prena{a 
minjajo na mo~an prhljaj. [tejena ljudi in ali se da bolezen pozdraviti? se, da je bolezen potrjena, ~e se 
Odgovor: Mikoze so ko`ne bo­lezni, ki jih povzro~ajo patogene glivice. Pod sklop glivi~nih infek­cij pri{tevamo bolezni ko`e, dlak in {ap. Najpomembnej{i povzro­~itelji mikoz pri na{ih hi{nih ljub­
dolo~i-ugotovi povzro~itelj bole­
ma~ki je dale~ na prvem mestu 
zni. 
(98%) M. canis, le v 2% sre~amo 
Bolezen diagnosticiramo na
{e ostala dva povzro~itelja. Predi­
osnovi klini~nega pregleda `iva­
sponirane so dolgodlake ma~ke. 
li, z Woodovo svetilko (kjer 
Bolezen je razmeroma pogosta 
pod vplivom UV-svetlobe ugota­
in se zatira po zakonu! Ker se 
vljamo prisotnost triptofanme-
Foto: JM 

ljencih (psi, ma~ke) so predvsem povzro~itelj prena{a iz `ivali na tabolitov, ki .uorescirajo - se trije : Microsporum canis, Micro-~loveka, sodi v kompleks t. i. zo­dnov pa do nekaj mesecev .Vzasvetijo v intenzivni zeleno ru­literaturi so opisani tudi posa­sporum gypseum in Trichofyton onoz. meni barvi). Nadalje se oprav­mezni primeri samoozdravitvementagrophytes. Mikrosporija se najpogosteje 
V ZELENJAVNEM VRTU posevke ozimne zelenjave prekri­
ljajo preiskave dlak, nasajajo se `ivali, vendar na to nikar ne ra-Vir infekta je zemlja, kjer gliva pojavi pri ma~kah, psih in tudi 

vamo s prekrivali, ki rastlinam pustijo dovolj vla`nosti, 
propustnost za padavinsko vodo, svetlobo in tolik{no za­
posebne kulture gljiv, opravlja ~unajmo in se z bolno `ivaljoprebiva (izredno odporna pre`i-konjih. Spremembe so omejene se biopsija tkiva, patohistolo{ke pravo~asno odpravimo k svoje­vi ve~ kot 12 mesecev), ter obo-na ko`o poraslo z dlako in krem­

dr`evanje talne toplote, da v brezsne`ni zimi in ostrem
preiskave, citolo{ke mikroskop­mu veterinarju, ljudje, ki pa se 
vetru ne pomrznejo. Plasti~no folijo lahko uporabimo za 

lele `ivali, ki prena{ajo bolezen plji. Na spremenjenih mestih ske preiskave ... ^e je bolezen 
z direktnim stikom bolne `ivali se dlaka lomi, {trli ali pa po-potrjena, je potrebno izvajati 
na zdravo `ival oz. ~loveka. Pri polnoma odpade, tako nastajajo nekatere ukrepe, ki pripomore­
jo, da se bolezen zatre. Omeji 
se gibanje `ivali, lo~ijo se bolne 
od zdravih `ivali, zagotavljajo 

oku`ijo preko bolne `ivali, naj varovanje vrtnin le, ~e bo med rastlino in prekrivalom do­
~im prej poi{~ejo pomo~ pri svo-volj zra~nega prostora ter ob ugodnem vremenu omogo~e­
jem zdravniku, ki jih bo seznanil no zra~enje. 
z boleznijo in jim predpisal us-^e vremenske in talne razmere dopu{~ajo, lahko `e ja­
trezno terapijo. nuarja sejemo zelje, kre{o, solato rezivko, radi~ rezivec, 
Vojko Milenkovi~, motovilec, grah, korenje in bob, posevek pa prekrijemo z
se primerne higienske razmere, 

dr. vet. med. vlaknasto folijo.
sistemati~no zdravljenje obole-
Miran Glu{i~, ing. agr. 
le `ivali. 
Diferencialno diagnosti~no pridejo pri `ivalih v po{tev {e druga ko`na obolenja, kot so: Demodikoza, kontaktni derma­titis, seboreja, histiozytom , po­vr{inska pyodermija. 
Terapija bolezni in njen uspeh ter prognoza so v veliki meri od­visni od raz{irjenosti mikoze in splo{ne odpornosti organizma. Zraven dezinfekcije prostora in opreme, v katerem `ival prebiva,

Foto:  LV 




www.sportnizavod-ptuj.si 

Urednik športnih strani: Jože Mohori~, E-mail: sport@radio-tednik.si 

Ptujsko barko bo spomladi 

krmaril Sre~ko Lu{i} 


Zadnje dni preteklega leta smo prebirali {tevilne vesti o tem, kdo naj bi v spomladan­skem delu prvenstva vodil no­gometa{e Kumha Drave: bo to {e naprej Borut Jarc ali bo pri{­lo do spremembe na trenerski klopi Ptuj~anov. Sledili so {te­vilni sestanki, ki pa niso prine­sli dokon~nega dogovora. Nato se je raz{irila vest, da je Borut Jarc podpisal pogodbo s pr­voliga{em iz [martnega, kma­lu zatem pa {e ena vest iz NK Kumho Drava: vodstvo tega kluba se je dogovorilo za sode­lovanje s Sre~kom Lu{i}em. 
Silvo Berko, Borut Jarc, Sre~ko Lu{i}. Tak{en je mini seznam tre­nerjev Kumha Drave v leto{nji se­zoni. Silvo Berko, ki se je lani s Ptuj~ani uvrstil v 1. ligo, je zdr`al do 7. kroga, ko ga je zamenjal Bo­rut Jarc. Ta je ekipo vodil 11 kro­gov, nova mo~ pa je sedaj Sre~ko Lu{i}. Je letnik 1959, biv{i igra­lec Dinama iz Zagreba in Dinama iz Vinkovcev. Do sedaj je treniral ekipe Vukovarja, Cibalie (2x) in Brotnje iz ]itluka (BiH). Najve~ji uspeh doslej je dosegel lani, ko se je z ekipo Cibalie uvrstil v pol-.nale pokala Intertoto, kjer jih je izlo~il nem{ki Wolfsburg. 



Nismo imeli sre~e pri okrepitvah 

Osem krogov pred koncem te­kmovanja v 1. dr`avni `enski od­bojkarski ligi je upanje ptujskih odbojkaric, da bi tudi v naslednji sezoni igrale v prvoliga{ki konku­renci, samo {e teorija. Ob dva­najstih porazih ni to~k, ni niti osvojenih iger. Da igra ni na `ele­nem nivoju je ve~ razlogov. O nekaterih smo se pogovarjali z mened`erjem @OK Avto Prstec Ptuj, [tefanom Vrbnjakom. 
Po dvanajstih odigranih kro­gih so va{e odbojkarice brez to~k. Kaj je razlog temu? 
[tefan Vrbnjak: "Sami ste vi-deli, da igra ni tak{na, kot bi mo­rala biti. Vse je v glavah igralk, ob tem pa {e premalo zavzetosti in nenazadnje tudi pomanjkanje znanja. V zadnjih krogih se vidi, da se igra bolje, vendar je vse sku­paj premalo." 
Ko so si vaša dekleta pribo­rila prvoligaško vstopnico, so bolje igrala celo v 2. DOL­
[tefan Vrbnjak: "Pred pri~et­kom prvenstva smo se v prvi ligi odlo~ili za pomladitev ekipe. Ob tem smo se nekaterim starej{im zahvalili. Vendar pa smo naredili eno napako, oziroma nismo ime­li sre~e pri izbiri okrepitev. Pri{la je Bojana Resanovi~ iz Benedikta, veliko smolo smo imeli pri Dra{e­vi, ki je zbolela in njeno igranje se je zaklju~ilo. Najve~ji spodrsljaj v 15-letnici kluba pa je bilo anga`i­ranje tujke iz Srbije in ^rne Gore Danijele Vu~i~evi~. Mislili smo, se­veda po besedah in zagotovilih njenega mened`erja, da je igrala v njihovi prvi ligi, vendar to ni bila tista igralka, za katero smo se dogovorili." 
Ob po{kodbi izku{ene Ane Kutcaj je nastala še ena vrzel. Prakti~no so ostale same mla­de in neizku{ene, in tako ni os­talo veliko mo`nosti za bitko obstanka. Verjetno pa se je po-znala tudi menjava trenerjev, saj je Alen Krajnc sedaj `e tretji trener v tej sezoni. 

[tefan Vrbnjak: "Sedaj imamo res mlado ekipo in stanje na les­tvici pove vse. Toda kljub neuspe­{nim igram pa vse le ni tako ~rno, saj mlada dekleta, vzgojena v na­{em klubu, nabirajo prepotrebne izku{nje. Vse skupaj je nekoliko drago, vendar je to za bodo~nost ptujske `enske odbojke po eni strani dobro. Vse skupaj bo po­trebno spremeniti, tudi v razmi­{ljanju nas samih, ki mora biti obrnjeno naprej. ^ez dolo~en ~as bo ta ekipa dozorela in potem se ne bo potrebno ozirati po dra­gih okrepitvah. Kar se pa trener­jev ti~e, smo se najprej dogovorili s Smiljanom Goznikom, ki je eki­po dobro telesno pripravil, nato je pri{el Teo Pajnik, ki je `elel hitro rezultate, vendar mu igralke niso mogle slediti, sedaj pa ekipo vodi Alen Krajnc, ki je ekipo pripeljal v 
1. DOL in upam, da bo ekipo us-pe{no vodil tudi vnaprej." 
Sli{i se, da naj bi bil klub v .nan~nih te`avah. Kako je s tem? 
[tefan Vrbnjak: "Te`ave pos­ku{amo re{evati sprotno. Tu se vidi odnos do {porta na Ptuju. Ko ima{ rezultat, te vsi trepljajo pa ra­menih, ko pa ga ni, se vsi obra~a­jo vstran, tudi sponzorji. ^akamo novo to~kovanje na Ptuju. Mislim, da je bilo minulo leto porazno, {e posebej s strani [portnega za­voda. Tako ve~ ne bo {lo naprej. Morali bodo nekoliko druga~e za­vrteti to njihovo ruleto." 
@enska odbojka DA ali NE na Ptuju? 
[tefan Vrbnjak: "@enska od­bojka vsekakor bo na Ptuju, saj bi bilo nesmiselno, da se zapusti {port, ki se je `e uveljavil na Ptu­ju in tudi v Sloveniji. Razlog je v velikem {tevilu mladih, ki prihaja­jo, vendar se takoj pojavijo te`a­ve s termini v dvoranah. Imamo pet selekcij in samo pet terminov, kar je absolutno premalo. Tako se te`ko dela vrhunski rezultat. Ptuj je fenomen v Sloveniji, da ob malem {tevilu terminov, ki so po­sledica pomanjkanja pokritih po­vr{in, {e sploh dosegamo dobre rezultate v dvoranskih {portih." 
Danilo Klajn{ek 

V ponedeljek, 5. 1., se je novi trener `e predstavil igralcem na sestanku pred za~etkom priprav, takoj zatem pa smo ga kot prvi predstavniki medijev `e povabili na kratek pogovor, kjer nas je za­nimalo, kako je sploh pri{lo do dogovora s Kumhom Dravo. "Sre­~al sem se s predsednikom Ro­bertom Furjanom, kjer sva oba predstavila svoje vidike in pogoje za sodelovanje in kaj kmalu na{­la skupni jezik. @e v kratkem po­govoru sem spoznal, da gre za dobro organiziran klub, ki ima jasno zastavljeno vizijo in realne ambicije, kar je osnova za resno delo." 
Na vpra{anje, ali pozna sloven­ske nogometa{e in konkretno igro novega kluba, je odgovoril: "Kot profesionalni nogometni trener redno spremljam tudi slovenski nogomet, tudi igro reprezentan­ce, ki se je v preteklih letih dvakrat uvrstila na najvi{ja tek­movanja. To `e dosti pove o slo­venskem nogometu, ki ga zelo cenim. Igro nogometa{ev Drave sem malce podrobneje spoznal iz posnetkov, seveda pa bo za po­drobnej{o analizo potrebno ve~ ~asa." Seveda ni skrivnost, da vod­stvo kluba vztrajno i{~e primer-ne okrepitve in da je `e v kon~ni fazi dogovor tudi z vratarjem slo­venske reprezentance Dabanovi­~em ter `e ve~krat omenjenim napadalcem Zili~em. "Za primer-ne okrepitve je {e vedno dovolj ~asa, zato bom v naslednjih dveh ali treh tednih posku{al analizi­rati vsako igralno mesto posebej, nato pa se skupaj s predsedni­kom v skladu z mo`nostmi kluba odlo~iti o okrepitvah. Dejstvo je, da se moramo najprej dobro .­zi~no pripraviti, nato pa posku{a­ti popraviti oz. malo spremeniti igro ekipe. Obstanek je seveda primarni cilj in v tega bo treba vlo`iti vse mo~i, hkrati pa `e mo­ramo po~asi sestavljati ekipo tudi za naslednjo sezono. V nobenem primeru pa v teh na~rtih ne sme­mo pozabiti na podmladek iz lastnih vrst. Za primerjavo naj po­vem, da je iz Vinkovcev, kjer sem nazadnje treniral, v dveh letih od­{lo v ve~je klube (Hajduk, Dina­mo) kar osem nogometa{ev, na kar sem kot trener zelo pono­sen." 
Sre~ko Lu{i} je strokovnjak, ki ima za sabo tudi kariero aktivnega nogometa{a, kar mu pri trener­skem delu zelo koristi. "Svojim varovancem lahko z nasveti veli­ko pomagam, predvsem pa jim lahko tudi konkretno demonstri­ram, kar imam v mislih, tako da ni nejasnosti in nesporazumov." 
Na svoji trenerski poti bi se rad preizkusil tudi v najmo~nej{ih ev­ropskih ligah, seveda pa se name­rava najprej dokazati v Sloveniji, nato pa graditi naprej. Od najmo­~nej{ih evropskih lig mu je naj­ljub{a {panska, saj se tam igra dinami~en nogomet z veliko do­mi{ljije, kar seveda pritegne gle­dalce na stadion. "Moja osnovna trenerska .lozo.ja je, da posku­{amo na vsaki tekmi igrati na zmago in ta koncept bom posku­{al uveljaviti tudi na Ptuju. Igran­je na neodlo~en rezultat in druge kalkulacije me ne zanimajo!" 
^e je s to .lozo.jo v {estih le­tih trenerske kariere kar {tirikrat nastopil s svojimi ekipami v ev­ropskih pokalih, potem je to do­ber obet tudi za razvoj ptujskega nogometa. 
Jo`e Mohori~ 



Šport ~etrtek . 8. januarja 2004





Leto 2003 bo pisano z velikimi ~rkami 
Leto 2003, ki se je pravkar izteklo, bo {lo v zgodovinski anale SK Ptuj pisano z veli­
kimi ~rkami. SK Ptuj je v tej sezoni uspelo marsikaj. 
Gledano z organizacijskega vi­dika smo uspeli sestaviti vodstve­ne organe kluba, ki zagotavljajo kontinuirano in kvalitetno vode­nje kluba, z jasnimi in za~rtanimi vizijami za prihodnost. Rezultati takega sve`ega razmi{ljanja za pri­hodnost kluba so se pokazali `e letos, ko je SK Ptuj prvi~ po petih letih organiziral tekmovanje najvi­{jega dr`avnega ranga ter se tako z vidnim zadovoljstvom in pohvala­mi nastopajo~ih predstavil celotni Sloveniji. Uspelo nam je prido­biti del dokumentacije za velik projekt, imenovan "Streli{~e v Ba­bosekovi grabi". Na lokaciji Ba­bosekove grabe `elimo postaviti moderno streli{~e, ki bo slu`ilo tako za potrebe malokalibrskega oro`ja kot tudi za zra~no oro`je. V letu 2003 smo prav tako pridobili veliko strokovno usposobljenega kadra. Za trenersko kvali.kacijo z opravljeno diplomo sta se us­posabljala dva ~lana, Zlatko Ko­stanjevec ter Majda Rau{l. Za pridobitev sodni{ke licence pa so se izobra`evali {tirje ~lani. Bistvo SK Ptuj je delo z mladimi selekci­jami, ki jih vodijo ravno za to sve­`e usposobljeni trenerji, saj smo mnenja, da se ravno z mladim ka­drom da najbolje prikazati strel­sko mo~ SK Ptuj. Dober vzgled mladim strelcem pa so `e preka­ljeni strelci, ki nastopajo v vseh treh dr`avnih ligah. 


Da je bilo leto 2003 zelo uspe­{no, se da {e najbolje razbrati iz dose`enih rezultatov v tem letu. ^e na{tejem samo nekaj najve~jih, bi kar za~el z liga{kim tekmovan­jem. SK Ptuj I se je z ble{~e~o zmago v drugoliga{ki konku­renci prebil v 1. dr`avno strel­sko ligo s pi{tolo. Posamezno je v tem tekmovanju zmagala ~lani­ca SK Ptuj, Majda Rau{l. Ekipa SK Ptuj II pa se je z zmago preko kva­li.kacij uvrstila v 2. ligo. Tako je dobila pravico nastopati {e tretja ekipa SK Ptuj III, kar je eden red­kih primerov, da za en klub nas­topajo ekipe v vseh treh dr`avnih ligah. Na dr`avnem prvenstvu z zra~nim oro`jem v Portoro`u so bili prav tako dose`eni fantasti~ni 


ZMAGOSLAVJE SD JUR[INCI V MEDNA­RODNI "FIRST" LIGI 
V 3. kolu mednarodne "FIRST" lige v streljanju z zra~no pi{tolo, ki je potekalo v Lendavi, je z odli~­nim rezultatom 1688 krogov slavi­la ekipa iz Jur{incev. Drugo mesto so osvojili strelci [SK COAL Peti­{ovci s 1683 krogi, tretje mesto pa ekipa iz Mad`arskega Zalaegersze­ga. Med posamezniki je bil prvi Si­mon Simoni~ s 574 krogi, drugi je bil Mirko Moleh s 568 krogi (oba SD Jur{inci), tretje mesto pa je zasedel Aleksander Ciglari~ ([SK COAL) s 567 krogi. V ekipi SD Jur­{inci je uspe{no nastopil tudi Rok Pu~ko, ki je nastreljal 546 krogov. Odli~no so nastopili tudi ostali tekmovalci iz SD Jur{inci, Simon Druzovi~ 541, Nina Pavlin in Jan­ko Berlak 540 in Gregor Moleh 536 krogov. V ligi, kjer nastopa 9 klubov iz Hrva{ke, Mad`arske in Slovenije, vodi ekipa [SK COAL iz Peti{ovcev s 27 to~kami pred SD Jur{inci 26 to~k, tretja pa je ekipa Zalaerszega s 26 to~kami. 
PRIZNANJE SZS ZA EKIPO MLAJ[IH MLA­DINCEV SD JUR[INCI 
Na podelitvi priznanj SZS, ki je bilo v Ljubljani, je bronasto pla­keto prejela tudi ekipa mlaj{ih mladincev SD Jur{inci, ki je v stre­ljanju z zra~no pi{tolo na DP v Portoro`u osvojila naslov dr`av­nih prvakov in dosegla nov dr`av­ni rekord s 1051 krogi. 
SIMON SIMONI^ ZMAGAL NA DVOBOJU SLO–CRO 
V Ljubljani je 20. 12. potekal tradicionalni dvoboj med repre­zentancama Slovenije in Hrva{ke, ki so ga dobili gostje z rezulta­tom 2:6. V konkurenci mladincev sta z zra~no pi{tolo nastopila tudi ~lana SD Jur{inci. Simon Simoni~ je s 553 krogi osvojil prvo mesto, Rok Pu~ko pa je s 539 krogi zase­del ~etrto mesto. 
P. D. 
rezultati. Naslov ekipnih dr`avnih prvakov so si priborili mladinci ter mlaj{e mladinke. Mlaj{i mladinci pa so se v ekipni razvrstitvi z no-vim klubskim rekordom prebili na drugo mesto. V posamezni razvrs­titvi je bronasto medaljo v konku­renci ~lanic osvojila Majda Rau{l. 
David Hojsak in Simeon Gönc 
pa sta bila prav tako bronasta med mlaj{imi mladinci oz. mladinci. Na malokalibrskem DP v Ljubljani so si mladinci SK Ptuj pristreljali {e drugi ekipni dr`avni naslov. Vice prvak z malokalibrsko pi{tolo pro­ste izbire je postal Simeon Gönc, bronasto medaljo pa je osvojil Domen Solina. Svojo premo~ so mladinci SK Ptuj prikazali {e v 
7. krogih liga{kega tekmovanja, ko so na koncu z veliko prednos­tjo slavili skupno zmago v ekipni konkurenci. Velik napredek je bil dose`en tudi na mednarodnem prizori{~u. Razen tega, da je Majda Rau{l konstantno nastopala za dr­`avno strelsko reprezentanco, je svoj dele` prispevala tudi na dveh mednarodnih tekmah, v Ru{ah in Münchnu. Prvi~ pa ji je uspelo na­stopiti tudi na tekmi za svetovni pokal, ki se je odvijala junija v Za­grebu. 
Velik napredek pa se obeta tudi na tekmovanjih s pu{ko. SK Ptuj je tako v leto{nji sezoni pridobil prvega strelca s pu{ko, Teodorja Pevca. Ekipa za 3. ligo s pu{ko pa je {e v pripravljalni fazi, saj se `eli­mo preizkusiti tudi v tem tekmo­vanju. 
Zaradi bo`i~nih praznikov `al ni bilo zadostnega zanimanja za Turnir Samostojnosti, zato ga v obi~ajni obliki ni bilo. Ampak ven­darle smo v SK Ptuj po~astili ta praznik ter tako z zaklju~kom in kratkim tekmovanjem sklenili se­zono 2003, ki je bila najuspe{nej­{a v zadnjih petih letih kluba. 
Podpredsednik SK Ptuj Simeon Gönc 


Judoisti kadetske slovenske re­prezentance so na ekipnem ev­ropskem turnirju v Parizu, ki je potekal 20. in 21. decembra 2003, osvojili odli~no drugo mesto. 
Na turnirju je sodelovalo 15 ekip iz osmih evropskih dr`av, med katerimi je nastopila tudi re­prezentanca Slovenije. Zanjo sta tekmovala tudi dva tekmovalca iz JK Drava iz Ptuja, ki sta prikazala izjemno pripravljenost in s {trimi zmagami veliko prispevala k odli~­ni uvrstitvi na{e reprezentance. Za na{o izbrano vrsto, ki sta jo vodila trener [tefan Cuk in njegov po­mo~nik Sandi Sor{ak, sta nasto­pila Uro{ Tajhman v kat. do 60 kg in Rok Tajhman v kat. do 73 kg. 
Na{a ekipa je delovala zelo ho­mogeno in se z odli~nimi boji v predtekmovanju, kjer so s {tiri­mi zmagami osvojili prvo mesto v svoji skupini, kasneje z zmago v ~etrt.nalu proti Gruziji s 4:1 in z zmago v pol.nalu proti Nem~iji s 3:2 uvrstili v .nale. Tam jih je ~akala ekipa iz Nizozemske, ki se tudi v velikem .nalu ni dala pre­senetiti in je po izena~enih dvo­bojih slavila z rezultatom 4:1. 
Sebi Kolednik 


Toma` slavil v Ljutomeru 




BLA@ V POLFINALU 
Zelo dobro sta zimsko sezono turnirjev Teni{ke zveze Slovenije do 14 let za~ela igralca TK Ptuj, Bla` Rola in David Klajderi~. Po napornem pripravljalnem ob­dobju so se kon~no za igralce za~eli turnirji. Na odprtem prven­stvu Radenc v prelepi teni{ki dvo­rani ob termah je nastopilo 55 igralcev iz vse Slovenije. 
David Klajderi~, ki je v glavnem turnirju nastopil s povabilom or-ganizatorja, se je uvrstil med 16 najbolj{ih in nato izgubil s kasnej­{im .nalistom Korelcem. 


Bla` Rola (11. na rangu TZS) pa se je z odli~nimi igrami uvrstil v svoje prvo pol.nale. Tu ga je premagal Ternar (Br – Mb), ki je v .nalu gladko opravil tudi s Korel­cem (Ben~ - Lj.). 
Omenimo {e, da igralce na{e­ga kluba v januarju ~akajo dr`av­na prvenstva v ve~ kategorijah. 
TK 
V {portni dvorani pri O[ Iva­na Cankarja je ŠD Cven pripra­vilo 8. tradicionalni novoletni turnir. Udele`ilo se ga je 26 ekip iz celotne Slovenije. Ve~ kot 500 ljubiteljev malega nogometa je vi­delo {tevilne kakovostne ekipe, na koncu pa so povsem zaslu`eno prvo mesto ter s tem 120.000 to­larjev osvojili igralci KMN Toma`. V velikem . nalu so Trop, Magdi~, Ga{pari~, Jan`ekovi~, Kup~i~, [ko­liber in Prapotnik, ki so igrali za zmagovalno ekipo, s 4:1 premagal V&P in{talacije Ljubljana, za kate­ro so nastopili tudi nekdanji ter sedanji prvoliga{ki igralci s trav­natih povr{in Darko Karapetrovi~, Andrej Struna in Gregor Re`onja. Uspeh ekip iz ormo{kega konca so z osvojenim ~etrtim mesto do­polnili igralci Nove Slovenije iz Ormo`a. Najbolj{i strelec turnirja je bil z devetimi zadetki Bo{tjan Kup~i~ (Toma`). 
Miha [o{tari~ 


ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA ORMOŽ 
1. LIGA Rezultati 5. kroga: Prednost 
-Belcont 1:7, Holermuos - Nova Slovenija 4:1, Titanik - Petty 9:2, Trsnica @iher - Kog 5:0, Pu{enci - 
Mladost 5:3.  
1. TRSNICA @IHER  5  4  0  1  12  
2. PUŠENCI  5  3  2  0  11  
3. BELCONT  5  3  1  1  10  
4. NOVA SLOVENIJA  5  3  1  1  10  
5. TITANIK  5  3  0  2  9  
6. HOLERMUOS  5  3  0  2  9  
7. KOG  5  2  0  3  6  
8. MLADOST M.  5  1  0  4  3  
9. PREDNOST  5  1  0  4  3  
10. PETTY  5  0  0  5  0  
2. LIGA  

Rezultati 6. kroga: Mihovci -Junior T. 4:3, Bambusi - Mladost 
M. II 4:3, Pu{enci vet. - Borec 8:4, Akcija S. - LDS 2:11, Carrera O. - Podgorci 3:2, Ormo` ml. - Joker I. 
3:7. 
1. 
LDS 6 5 1 0 16 

2. 
MIHOVCI 6 5 0 1 15 

3.
 JUNIOR T. 6 4 1 1 13 

4.
 CARRERA O. 6 3 3 0 12 

5.
 JOKER I. 6 3 1 2 10 

6.
 PUŠENCI VET. 6 2 2 2 8 

7. 
BAMBUSI 6 2 1 3 7 

8.
 AKCIJA S. 6 2 0 4 6 

9.
 MLADOST M. II 6 2 0 4 6 

10. 
POD6 1 1 4 4


GORCI 
11.
 ORMOŽL.M 6 1 0 5 3 

12. 
B6 1 0 5 3


OREC 
Uro{ Krsti~ 
MALONOGOMETNA LIGA OB^INE VIDEM 2003-2004 
Rezultati 5. kroga: [D Zg. Pris­tava - [D Lancova vas 1:9, [D Pob­re`je - NK Videm 2:4, [D Lancova vas vet. - KMN Majolka prelo`., Vi­dem mladi - [D Majski Vrh 1:8, [D Tr`ec vet. - [D Tr`ec bar Osmica 8:1, NK Leskovec PROST. 
Rezultati 6. kroga: [D Tr`ec bar Osmica - Videm mladi 2:10, NK Leskovec - [D Tr`ec vet. 2:1, [D Lancova vas - [D Pobre`je 10:2, NK Videm - [D Lancova vas vet. 4:4, [D Zg. Pristava -[D Majski Vrh 2:4, KMN Majolka PROST. 
1. NK VIDEM  6  4  1  1  13  
2. KMN MAJOLKA  4  4  0  0  12  
3. [D MAJSKI VRH  5  4  0  1  12  
4. NK LESKOVEC  5  4  0  1  12  
5. [D LANCOVA VAS   6  3  0  3  9  
6. [D TRŽEC. - VET.  5  3  0  2  9  
7. VIDEM - MLADI  5  2  0  3  6  
8. [D LAN. VAS VET.  5  1  1  3  4  
9. [D ZG. PRISTAVA  6  1  0  5  3  
10. [D POBREŽJE  6  1  0  5  3  
11. TRŽEC BAR OSMICA 5  1  0  4  3  

Darko LAH 


~etrtek . 8. januarja 2004 Poslovna sporo~ila 
Direktor: Jože Bra~i~ Naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, d.o.o., p.p. 95, Rai~eva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Na­{ega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak ~etrtek. Ta {tevilka je bila natisnjena v 12.000 izvo­dih. Odgovorni urednik: Jo`e [migoc Urednik športnih strani: Jo`e Mohori~ Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribari~ Gra. ~no-tehni~ni urednik: Jo`e Mohori~ Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemen~i~ Ivanu{a, Franc La~en, Martin Ozmec  KMETIJSTVO PRA[I^E, te`ke 150, 170 in 200 kg, prodam. Tel. 751-18-01. KUPIM seno in slamo. Elizabeta Ile{i~, Hvaletinci 2, Vitomarci, tel. 773-17-81. NESNICE, rjave, grahaste, ~rne, tik pred nesnostjo, vsak dan, Babinci 49. Vzreja nesnic, Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582-14 01. Prodajo pra{i~a doma~e reje, te`kega okrog 120 kg. Tel. 751 56 11, 031 530 498. PRODAM VE^ plemenskih telic, brejih ali nebrejih. Tel. 754-01-76. Prodajajo koko{i za zakol ali nadalj­njo rejo, stare 14 mesecev, 100 sit kos. Tel. 719 49 01. BIKE za nadaljnjo rejo kupim. Lov­ren~i~, Kr~evina, tel. 751-29-71 ali 041 533-792. [TIRI TELICE, breje, prodam. Tel. 757-05-31. PRODAMO dve breji telici. Tel. 03/ 5882 72-12 ali 041 544-270. Mali oglasi TRGOVINA Z LESOM, [KETA ALEKSANDER, s.p., Ireje 3 D, Roga{ka Slatina. Odkup hlodovi­ne. Vse informacije vam posre­dujemo na telefonski {tevilki 041 326-006.  Na lokaciji Strni{~e prodajo zemlji­{~e (njiva, travnik v izmeri 205 arov). Tel. 040 804 875. Kupijo suho lu{~eno koruzo - tel. 041 328 470. Akcijska prodaja belih koko{i in petelinov, te`kih od 4 do 4,5 kg, po 600 SIT za `ival. Naro~ila po telefonu 040 531 246, Re{ek, Star{e 23. Prodajajo bele pi{~ance doma~e reje. Irgoli~evi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33. NEPREMI^NINE V Miklav`u pri Ormo`u prodamo takoj vseljivo poslovno-stanovanjsko­o stavbo, eta`nosti P+M, novej{e gradnje, primerno za obrt. Velikost poslovnih prostorov v pritli~ju je 183 m2, velikost stanovanjskih prostorov mansarde 168 m2 ter galerije 95 m2. Na  parceli je {e  gara`a 45 m2, velikost parcele 12 arov, cena  po dogovoru. V strogem centru Ptuja, v drugem nadstropju  starej{e me{~­anske hi{e, prodamo stanovanje velikosti 156 m2, z mo`nostjo preure­ditve v privla~en poslovni prostor ali v 2 manj{i stanovanji, cena 10.800.000 SIT. Informacije Iusing d.o.o., Trste­njakova 5, Ptuj, telefon 749 21 11, fax: 749 21 16. Za nedolo~en ~as vzamem v najem mini stanovanje na Ptuju. Tel. 778-23-71, zve~er. Prodajo 3400 m2 zemlje na parceli v Dolanah pri Ptuju. Tel. 05 678 22 73, zve~er ali zjutraj, 05 678 21 62.  AVTO-RAK, NA ZALOGI VE^ VO­ZIL, MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO, UREDIMO KREDIT ALI LEASING NA POLO@NICE,: UGODNO PRODAMO: audi A4, 1.6, 1997, ax, 1993, saxo 1.0, 1998,caddy 1.6, 1997, passat 1.8 t, 1998, lanos 1.5, 2000, punto 55, 1997, . esta 1.25, 1996, terios 1.3, 1997, octavia 1.9 slx tdi, 1999, bra­vo 1.4, 1998, astra 1.4, 1995, r 5, 1993, octavia 1.9 tdi, 2000, peu­geot 406 coupe, 2000, mondeo 1.8, 1995, . at marea 1.8 karavan, 1997, vento 1.8, 1995, frontera 2.2 diesel, 2000, cordoba 1.4, 1996, brava 1.6, 1997, clio 1.2, 2000, brava 1.4, 1996, partner 1.4, 1998, megane scenic 1.6, 1996, baleno 1.3, 1996, renault 5, 1991, felicia, 1998, tipo 1.6, 1993 in {e ve~!!! Kekec Radko, s.p., Nova vas pri Ptuju 76 a, tel. 02/78-00-550. ODDAM trisobno opremljeno sta­novanje na Ptuju. Tel. 041 789-527. V NAJEM vzamem zemlji{~e (lahko zapu{~eno z dovozno potjo) nad 2000 m2 v bli`nji okolici Kidri~evega, Hajdine ali Ptuja. Tel. 041 279-187. Prodajo mali vikend z majhnim vinogradom, v lepem delu Haloz z elektriko, vodovodom in asfaltirano cesto. Tel. 031 688 482. Kupijo trosobno stanovanje v Ptuju. Tel. 041 289 390. Zamenjam dvosobno nepro. tno stanovanje na Rimski plo{~adi v Ptuju (60 m2, 4. nadstropje) za manj{e. Tel. 778 23 71, zve~er. MOTORNA VOZILA  Prodajo avto Honda Civic 1,4 s ser­visno knjigo. Tel. 751 00 01. [KODA FAVORIT, let. 94, gene­ralno obnovljen, prodam. Tel. 031 294-020. TRAKTOR TOMO VINKOVI^ prodam. Tel.: 763-33-41. DOM - STANOVANJE NAJAMEM manj{e stanovanje ali garsonjero v Ptuju ali okolici. Tel. 040 645 647. V NAJEM ODDAJO stanovanje v starem delu Ptuja. Tel. 041 406 505. @ENSKA Z OTROKOM I[^E ogre­vano stanovanje s kopalnico na Ptuju - takoj. Tel. 041 238-002. STORITVE 30 LET SOBOSLIKARSTVA - PLE­SKARSTVA Ivana Bezjaka, s.p., Vito­marci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se! Tel. 757-51-51, GSM 031 383-356; www.pleskarstvo­bezjak.si PONOVNO z vami jasnovidec ALE­XANDER (Arion LTD, d.o.o., Can­karjeva 8, Celje). To~na napoved razre{itev nejasnosti, odprava blokad v ljubezni, zdravju in poslu. GSM 041 467 535. DELNICE - po uradnih borznih cenah, izvenborzno tudi Perutnine Ptuj. CBH3, d.o.o., poslovalnica DOMINO, Trstenjakova 5, Ptuj, tel.: 02/ 78 78 190.  KROVSKO-KLEPARSKA dela z vsemi kritinami, brunarice, nad­stre{ki, ostre{ja .... LAST, Janez Lah, s.p., Mezgovci ob Pesnici 70 C, Dornava, tel. 02 755-74-21 ali 041 375-838. FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), mod­na stri`enja, podalj{evanje las. Bri­gita Pu{nik, s.p., Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 776-45-61, 779-22-61. ASFALTIRANJE,TLAKOVANJE dvori{~ in parkiri{~, nizka gradbe­na in zemeljska dela, Ibrahim Ha­sanagi~, s.p., Jadranska ul. 18, 2250 Ptuj, tel. 041 726-406. ROMAN ZEMLJARI^, s.p., Do­rnava 59, GSM: 031 851-324: elektroin{talacije, meritve elek­tri~nih in{talacij, meritve stre­lovodov, monta`a in servis domofonov ter elektri~ne klju~­avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.  
Lektor: Bo{tjan Metli~ar  
Tajnica redakcije: Marjana Pih­ler (02) 749-34-22.  Prireditvenik .vabimo@radio-tednik.si  TESARSTVO BRUNARICE KNA­ 
Naro~ni{ka razmerja: Majda [egula (02)749-34-16. Cena izvoda je 250 tolarjev. Ce­ ^etrtek, 8. januar  UF ADAPTACIJE [e{erko Silve­ster, s.p., Sene{ci 2 a, 2274 Velika Nedelja, 031 810 346.  
loletna naro~nina: 13.000 tolar­ 19.00  v CID-u na Ptuju, Kvartopirski ve~er  
jev, za tujino 25.480 tolarjev.  19.30 Mestno gledali{~e Ptuj, Baltimorski val~ek  ODKUP IN PRODAJA vseh vrst  
Transakcijski ra~un: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d.d.  Petek, 9. januar 19.30 Mestno gledali{~e Ptuj, Baltimorski val~ek  delnic preknji`be, dedovanje, in­formacije, posredni{tvo. CEKIN d.o.o., Osojnikova c. 3, Ptuj (BRH  
Nenaro~enih fotogra. j in roko­ 19.30 SNG MB, koncert Mariborske . lharmonije, VelDvo  GBD d.d.), tel. 02/748-14-56.  
pisov ne vra~amo.  21.00 v CID-u na Ptuju, Rock koncert  
Tisk: Delo, d.d. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko  Sobota, 10. januar 6.30 pred gradom Ormo`, Pohod po poteh pohorskega bataljona na Osankarico 10.00 Mestno gledali{~e Ptuj, Ku`ek in muca, abonma Lutka in izven  
25. ~lena Zakona o DDV, Urad­ni list 23.12.1998, {t. 89. E-mail uredni{tva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si  11.30 Mestno gledali{~e Ptuj, Ku`ek in muca, abonma Ra~ka in izven 19.30 SNG MB, Jesenski sen, Stara dvorana, za abonma Drama premiera in izven Nedelja, 11. januar 18.00 gasilski dom Hajdina, promocija kasete Ljudskih pevk in prireditev “S pesmijo v novo leto”  IZVAJAMO NOTRANJE strojne omete. Kokot Vinko, s.p., Ul. Paherjivi 4, Miklav`, tel. 02/ 687-16-51, GSM 041 726-398.  
18.00 gasilski dom Gere~ja vas, gledali{ka igra “Dve nevesti”  
21.00 v CID-u na Ptuju, projekcija .lma “Hvalnica ljubezni”  
Ponedeljek, 12. januar  OPRAVLJAMO RA^UNOVODSKE  
Odgovorni urednik: Ludvik Kotar  13.00 Mestno gledali{~e Ptuj, Ay, Carmela, za {ole in izven Sreda, 14. januar  storitve za s.p. in d.o.o. Gorazd Tu{ek, s.p., Medribnik 27, Cirku­lane tel. 031 811-297.  
Uredni{tvo:  10.00 v CID-u na Ptuju, Medob~inski otro{ki parlament “Smo mladi – v spo- 
Marija Slodnjak, Anemari Ke­kec, Tatjana Mohorko, Majda Fridl, Zmago [alamun  {tovanju med sabo imamo se radi” KINO Ptuj  Astrologija, regresija, bioterapija. Odprava blokad ASTROLOGINJA GORDANA 041 404-935, GORDA- 
Telefon uredni{tva: (02) 749-34-25  8. januar, 18.00, Kajmak in marmelada. 9. in 11. januar, 18.00 Re{evanje malega Nema.  NA - ALENA  090-41-26. JASNO­VIDNOST.  
Vodja studia: Zvonko @ibrat Telefon studia (za oddaje v `ivo): (02) 771-22-61, (02) 771-22-60 E-mail: nabiralnik@radio-tednik.si OGLASNO TR@ENJE Mali oglasi:  10. januar, 18.00 program KP[ Peterka – Leta odlo~itve. 9., 10. in 11. januar, 20.00, Neko~ je bilo v Mehiki. 13. in 14. januar, 20.00 Film, da te kap. TV PTUJ Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Sve~an podpis pogodbe za obnovo O[ Olge Megli~, Petmilijonti obiskovalec v Termah Ptuj, Obdarili prvorojenca v letu 2004 v Bolni{nici Ptuj, Zapeli so Trije kralji, Koncert orkestra Slovenske vojske, Sre~anje ljudskih pevcev in godcev v Kicarju, Poljudna oddaja “Zgodovina Slovencev”.  ZA DVORI[^A, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM: 041 676-971, Prevoz­ni{tvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. POPRAVILO TV-, video-, radioapa­ratov. Servisiranje PC ra~unalnikov. Servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s.p., Borovci 56/b, tel.755-49-61, GSM 041 631-571.  
Justina Lah (02) 749-34-10,  DELO  
Jelka Knaus (02) 749-34-37  NUDIMO VSE informacije o pestri izbiri ro~nih del. Material dobite  
Sprejem oglasov po e-mailu:  domov. Izpla~ilo pri prevzemu izdel­ 
nabiralnik@radio-tednik.si  kov. Infokomerc, Radovan  Male{ev,  
Vodja marketinga:  s.p., [ercerjeva 20, Velenje, tel. 041 747-121.  
Mojca Brumec  
(02) 749-34-30, narocila@radio-tednik.si  RAZNO  
Marketing:  KUPIM STARINE: pohi{tvo, slike,  
Bojana ^eh  bogece, ure, steklo, lonce in drobna­ 
(02) 749-34-14,  rije. Pla~am takoj! Tel. 041 897-675  
Luka Huzjan  ali 779-50-10.  
(02) 780-69-90,  PODARIM. Vzami vse! Pomivalno  
Marjana Gobec (02) 749-34-20,  korito enojno, pralni stroj, televizor, vse staro, uporabno. Tel.719-24-48.  
Sanja Bezjak  Pralni stroj Gorenje - malo rabljen,  
(02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15.  vago Libela 20 kg in nova masivna vrata (hrast) parodam. Tel. 031 776-756.  
Internet:  Prodajo komplet kuhinjo Marles  
www.radio-tednik.si  rumene barve. Tel. 041 681 481.  
www.tednik.si  OSEBNI RA^UNALNIK, novej{i, z  
www.radio-ptuj.si  monitorjem in ostalo opremo prodam za 60.000 SIT. Tel. 041/667-325.  

Mali oglasi 
RAZNO 
IZGUBIL se je majhen ~rn pes, na glavi in nogah ima rjave lise, sli{i na ime Runo. ^e ste ga videli, pokli~ite tel. 041 545-981. 
NUDIM vso oskrbo `enski ali mlaj{i upokojenki za pomo~ starej{i `enski, vse ostalo po dogovoru. Tel.782­15-31, zve~er. 
Ugodno prodajo plasti~ne rezervo­arje za kurilno olje. Tel. 041 750 530. 
Prodam bukova drva. Tel. 031 623-356. 
PRODAM bukova drva z dostavo. Tel. 03/ 582-72-12 ali 041/ 544-270. 
I{~ejo mlaj{o upokojenko za pomo~ v gospodinjstvu. Tel. 778 75 
01. 
VELIKA IZBIRA KOLES Scott,  Schwinn, GT, Felt, Marin, Rog mo­delov 2003 in 2004, sobnih koles, orbitrekov ter dodatne kolesarske opreme. Pla~ila na obroke, mini kredit NLB! Najve~ja izbira, naj­boljša kvaliteta. Kolesarski center BIKE EK, Jadranska 20, PTUJ. TEL: 771-24-41 
Razpored de`urstev 
zobozdravnikov 
10. 1. 2004 
Zlatko Sok, dr. dent. med. 
ZA Gorišnica 
NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska ul. 22, Maribor 
KREDITI!!! 
Do 6 let, za vse zaposlene in 
upokojence (01,09), mo`nost 
obremenitve dohodka preko 
tretjine. 

Stari kredit ni ovira. 
Tel. 02/252-48-26, 041 750-560. 


Oglasi in objave 
ZAHVALA 

Ob bole~i izgubi na{ega dragega sina, brata in strica 
Bernardija Volknerja 
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prija­teljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi prerani zadnji poti, mu darovali cvetje, sve~e in za svete ma{e ter nam ustno izrekli so`alje. Zahvaljujemo se pevcem in god­beniku za odpete `alostinke, g. `upniku za opravljen obred in sveto ma{o ter pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj za opravljene pogrebne storitve. 
@alujo~i: mama in o~e, brat Marko z dru`ino, Danijel z `eno, ne~ak Marko in ne~akinja Rebeka 
ZAHVALA 

Ob bole~i izgubi na{e mame, babice in prababice 
Julijane Tu{ak 
IZ CVETKOVCEV 23 

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in 
znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. dekanu za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete `alostinke, govorniku za izre~ene besede slovesa, zastavono{ema ter vsem, ki ste darovali za cvetje, sve~e in svete ma{e. 
Tvoji najdra`ji 
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD 

do  10 % popusta na cene Strojne estrihe: 041 646 292 materiala in storitev strojne omete: 041 343 906 Strelec Franc s.p., izdelujemo kvalitetno in ugodno. Izdelava betonskih tlakov in estrihov Pero 
Prvenci 9 b, Markovci 
Popovi~, s.p., Gajevci 26 a, 2272 Gori{nica 
tel. 743 60 23 
GSM 041 730 857. 

Jo`e 
12. 2. 1926 - 7. 1. 1999 


~etrtek . 8. januarja 2004 
Ko `ivela sta, 
ljubila sta nas vse, 
zdaj, ko vaju ni ve~, 
vaju v spominu 
in `alosti imamo mi. 

SPOMIN 
Vani Mlakar Rado Mlakar 
10. 1. 2003 - 10. 1. 2004 
IZ GRAJENE 
Hvala vsem, ki z lepo mislijo in sve~ko po~astite spomin nanju. 
Vsi vajini 
V SPOMIN 
Ivanu Zupani~u 
IZ BRSTJA 
Minilo je 10 let bole~ine, odkar si nas zapustil, dragi ati. Hvala vsem, ki ohranjate spomin nanj. 
Sin Ivan, h~erka Maja, mamica, teta Zinka z dru`ino, mama in vsi, ki smo te imeli radi 
Bela zima tvoj grobek pokriva, 
sve~ka gori, 
spomin nate `ivi. 

V SPOMIN 
Ale{u Sven{ku 
1988 - 1998 
IZ ZAKLA 30 
Hvala vsem, ki ob grobu postojite, sve~e pri`gete in cvet polo`ite. 
Tvoji najdra`ji 
ZAHVALA 
Ob bole~i izgubi predrage mame, 
babice, sestre in ta{~e 

Angele Hud`ar 
roj. 9. 5. 1934 - umrla 25. 12. 2003 
NAZADNJE STANOVALA V 
FORMINU 17 

se iskreno zahvaljujemo: g. `upniku Ivu Holobarju za oprav­ljen cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete `alostinke, govornikoma g. Vladu in Ivanu Kelencu, nosilcema dr`avnih simbolov, pokojnikovega znamenja in kri`a, pogrebnemu pod­jetju MIR za opravljene pogrebne storitve, podjetju Medico tehna za dobavljen dihalni aparat, podjetju REHA za vsestran­sko medicinsko pomo~, medicinskemu osebju splo{ne bolni­{nice na Ptuju in Pohorju, vsem za izre~ene besede so`alja in nesebi~no pomo~ v te`kih trenutkih in vsem, ki so pokojno v ~asu njene bolezni in trpljenja obiskovali na njeni bolni{ki postelji. Hvala darovalcem za svete ma{e, dar cerkvi, sve~e in cvetje ter vsem, ki so pokojno pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. 
Njeni `alujo~i 

V na{em srcu je prostor, 
kjer hranimo svoje najlep{e spomine. 
In kadar nas `ivljenje prizadene, 
je lepo za hip zapreti o~i 
in pluti po reki spominov. 

SPOMIN 
Terezija 
4. 8. 1925 - 23. 10. 2001 
Robin 
IZ PTUJA 

Hvala vsem, ki ju ohranjate v spominu z lepo mislijo in obiskujete njun grob. 
Njuni najdra`ji 


~etrtek . 8. januarja 2004 Objave 










Ptuj . Prvi leto{nji porod {ele 3. januarja 
Osebna kronika 
Rodile so: Vanja Sajko, Kidri~eva 80, Roga{ka Slatina - Luka; Monika Vidovi~, Tibolci 19, Gori{nica - Niko; Marjeta Malek, Hrastovec 61, Zavr~ - Jureta; Natalija Brnabi}, Ul. Staneta Se­verja 13, Maribor - Tina; Mirela [tunf, ^re{njevec 9, Slovenska Bistrica - Jaka; Nata{a Kirbi{ Sitar, Gere~ja vas 40/f, Ptuj - Fi­

Kon~ali z de~kom, za~eli z deklico 
lipa; Blanka Puklavec, Cirkovce 48/a - Klaro; Renata Krajnc, Pristava 18, Cirkulane - Dunjo; Ur{ka Horvat, Panonska 5, Ptuj 
-
 Tajo; Mojca Kozoderc, Podlo`e 17, Ptujska Gora - @ana; Na­ta{a Novak, Presika 8/c, Ljutomer - Domna; Sre~ka Koletniki, Rogozni{ka c. 48, Ptuj - Majo; Nina Slavnik, Ul. 5. Prekomor­ske 21, Ptuj - Maja; Albina @i`ek Vidovi~, Volkmerjeva 11, Ptuj 

-
 Ivo; Suzana Cimerlajt, Sveti Toma` 16 - Lano; Mateja Simo­ni~, Sobetinci 9, Markovci - Nejca; Ne`a Ga{pari~, Kr~evina pri Vurbergu 133 - de~ka. 


Umrli so: Marija Verhov~ak, rojena Cigan, Ulica Ru{ke ~ete 8, Ru{e, rojena 1914 - umrla 21. decembra 2003; Matilda Hlu­pi~, rojena Pti~ar, Volkmerjeva c. 7, Ptuj, rojena 1934 - umrla 
20. decembra 2003; Angela Hud`ar, Formin 17, rojena 1934 
- umrla 25. decembra 2003; Elizabeta Rihtari~, rojena Te`ak, Hrastovec 3, rojena 1933 - umrla 25. decembra 2003; Helena Topolovec, rojena Kajn~, Pongrce 10, rojena 1926 - umrla 27. decembra 2003; Jakob Habjani~, [ardinje 25, rojen 1921 -umrl 25. decembra 2003; Janko @ebula, Podgorci 77, rojen 1944 - umrl 22. decembra 2003; Marija Hrga, rojena [egula, Kraigherjeva ul. 31, Ptuj, rojena 1924 - umrla 27. decembra 2003; Angela Jamer, rojena Polaj`er, Mladinska ul. 4, Kidri~e­vo, rojena 1924 - umrla 29. decembra 2003; Barbara Merc, rojena Kmetec, Dravinjski Vrh 61, rojena 1925 - umrla 28. de­cembra 2003. 
^rna kronika 
Umrl v ukle{~enem vozilu 
M.K. je dne 3. 1. ob 16.45 uri vozil osebni avtomobil po glavni cesti iz smeri Podlehnika proti Tr`cu. Izven naselja Jurovci je dohitel voznika osebnega in tovornega avtomobila ter ju pri~el preko neprekinjene lo~ilne ~rte prehitevati. Po kon~anem pre­hitevanju je z vozilom sunkovito zavil v desno, zaradi ~esar je vozilo obrnilo v desno in pri~elo bo~no drseti ~ez vozi{~e. Po 20 metrih drsenja je vozilo tr~ilo v drog mostne ograje, nakar ga je vrglo v zrak in preko mostu v nasip potoka. Med prevra­~anjem je sopotnik M.C. padel iz vozila in oble`al na nasipu potoka hudo po{kodovan. Voznik je ostal vkle{~en v razbitinah in je umrl na kraju nesre~e. 
Vlomil na silvestrovo 
V no~i na 1. januar je neznani storilec vlomil v stanovanjsko hi{o v okolici Ptuja in odnesel dve lovski pu{ki, revolver, denar, ~eke in `ivila ter lastnika o{kodoval za 2.250.000 tolarjev. 
Po`ar zaradi dotrajanega dimnika 
30. decembra okrog 6.20 ure je zagorelo ostre{je starej{e cimprane hi{e v Grajen{~aku, last A.B. V celoti je pogorelo ostre{je, uni~eni so leseni stropovi in del notranje opreme. Zagorelo je tudi manj{e dotrajano gospodarsko poslopje ob stanovanjski hi{i, kjer so bile v hrambi drva. Po`ar je nastal za­radi dotrajanosti dimnika. [koda zna{a po nestrokovni oceni 3.000.000,00 SIT. Ogenj so pogasili gasilci. 
Samov`ig saj 
27. decembra okrog 19. ure je zagorelo na stanovanjski hi{i v Strajni, ob~ina Podlehnik, katere zidovi so iz lesa in blata. Pogorela je streha in ostre{je, po{kodovana je kritina in bivalni prostor. Do po`ara je pri{lo zaradi samov`iga saj v dimniku. [koda, ki jo je utrpel lastnik F.D., zna{a po nestrokovni oceni 1.000.000,00 SIT. 
Pogorelo gospodarsko poslopje 
27. decembra okrog 18. ure je zagorelo tudi na gospodar­skem poslopju v Markovcih, last G.[. Uni~eno je ve~ kmetij­skega orodja, spravljena slama in seno ter koruza. Ogenj so pogasili gasilci. Vzrok po`ara {e ni znan. [koda, ki je pri tem nastala, zna{a po nestrokovni oceni 3.000.000,00 SIT. 
Nadaljevanje s strani 1 
Silvestrska de`urna ekipa, ki so jo sestavljali ginekolog poro­dni~ar Damir Frani~, dr. med., babici Mira Vidovi~ in Magda Krajnc ter otro{ki sestri Sonja Trstenjak in Lirija Zemljari~, so lahko ob polno~i mirno nazdravili novemu letu. Potem smo vsi skupaj nestrpno ~akali na prvi porod v leto{njem letu. Ves 1. in nato {e ves 2. januar ni bilo ni~. Prvi porod v le­to{njem letu so imeli {elev soboto, 3. januarja, ob 9.45, ko je Ur{ka Ciuha ^ernila iz Gomil{akove 16 na Rogozni­ci rodila 3450 g te`ko in 51 cm dolgo deklico Elo. Drugi porod v leto{njem letu pa so imeli v nedeljo, 4. januarja, ob 11.23, ko je Mateja Kolari~ iz Ptuja rodila deklico Niko. 
Slovesno prvi delovni dan 
V ptujski bolni{nici so se tudi letos dr`ali 16-letne tradicije in na prvi delovni dan, v pone­deljek, 5. januarja, s pomo~jo {tevilnih sponzorjev pripravili na porodnem oddelku kraj{o slovesnost. Direktor bolni{nice Lojze Arko, dr. med., je zbra­nim povedal, da so na svojo otrokom prijazno porodni{ni­co {e posebej ponosni letos, ko praznujejo 130-letnico bol­ni{nice. Veselijo se dejstva, da medtem ko {tevilo porodov v Sloveniji `al upada, na ptujski porodni{nici nara{~a. Obdaro­vanje prvorojenca v novem po­rodnem letu so pri~eli pred 16 leti sami, pozneje so se jim pri­dru`ili {e drugi in zadnja leta jih je vse ve~; toliko sponzor-
Foto: M. Ozmec 

Dru`ina Novak z zadnjim lanskim novorojen~kom Domnom, mamico Nata{o, o~kom Danielom in bratcem Denielsom. 
Napoved vremena za 2004 
Obeta se su{no leto (napoved za leto je nastala na osnovi opazovanja vremena od lucijinega do bo`i~a). Januar: lep, suh, zelo malo padavin. Februar: spremenljiv, pa tudi bolj suh. Marec: moker, vetroven, zelo hitre spremembe. April: {e hitre spremembe pa malo padavin. Maj: vetroven, obla~en, malo padavin. Junij: lep, topel mesec z visokimi temperaturami. Julij: zelo vro~, malo padavin. Avgust: malo padavin in vetroven. September: visoke temperature, razmeroma suh. Oktober: malo padavin v sredini meseca. November: tudi malo padavin. December: zelo malo padavin, precej spremenljiv. 
Foto: M. Ozmec 

Pvorojenka Ela v naro~ju mamice Ur{ke Ciuha ^ernila in z o~­
kom Bo`om. 
jev, kot jih je letos, pa ni bilo {e nikoli. 
Najprej so obdarili sedem­~lansko dru`ino Horvat, mater, ki je po tragi~ni smrti mo`a os-tala sama s {estimi otroki, ki so bili rojeni v ptujski porodni{ni­
ci. Direktor podjetja Tenzor Mi-ran Sen~ar jim je izro~il 50.000 tolarjev, direktorica SKB banke iz Maribora Ana Marija [prah pa 100.000 tolarjev. Zatem je direktorica ptujske podru`nice Nove Ljubljanske banke Mari­ja Planinc izro~ila 100.000 to­larjev Nata{i Novak, ki je rodila Domna, zadnjega otroka v lan­skem letu. Najve~ daril je pre­jela prvorojena Ela oziroma njena mamica Ur{ka Ciuha ^er­nila, saj ji je direktor Bolni{nice Lojze Arko izro~il spominsko veri`ico z obeskom, direktori­ca Pikapolonice Silva Volgemut avtosede`, direktro Nove KBM podru`nice Ptuj Vlado Vadlja 
150.000 tolarjev, `upan Mestne ob~ine Ptuj dr. [tefan ^elan pa 
25.000 tolarjev. Tudi drugoro­jeno Niko oziroma njeno ma-

Napoved vremena za Slovenijo 
Danes bo obla~no, ~ez dan se bodo pojavljale rahle padavine, v notranjosti Slovenije kot rahel sneg. Koli~ina padavin bo zelo majhna. Najni`je jutranje tempe­rature bodo od -9 do -3, na Pri­morskem okoli 2, najvi{je dnevne od -2 do 2, na Primorskem okoli 6 stopinj C. 
Obeti 
V petek bo prete`no obla~no, predvsem v ju`ni Sloveniji bodo rahle padavine, v notranjosti kot rahel sneg. V soboto bo delno ja­sno in suho. 
mico Matejo Kolari~ so lepo obdarili, saj je iz rok vodje ptujske enote Bank Austrija Creditanstald, d.d., Ljubljana Darje Krajnc prejela 100.000, od `upana metne ob~ine dr. [tefana ^elana pa 25.000 to­larjev. Ob koncu pa je mal~ke in mamice obdaril {e direktor ptujskih Term Andrej Klasinc, saj jim je podaril vstopnice za kopanje v termalnih bazenih. Filozo. ja Term je, da spremlja­jo svoje bodo~e kopalce `e od rojstva, zato `e tri leta zapo­red vsem mamicam, ki rodijo v ptujski porodni{nici, podar­jajo 6 brezpla~nih vstopnic. To prijetno in posnemanja vred­no gesto nadaljujejo tudi letos in jo bodo v prihodnje. 
M. Ozmec