XIV. letnik.
V	Gorici, dne 23. avgusta 11)00.
34. številka.
   ----------
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša .a celo leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni. Za manj premožne ta celo leto 3 krone, ta pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema nNarodna Tiskarna'1 v Gorici, ulica Vct-turini St. 9.
lov enako
ta. varo dom c$saf
Naročnino in naznanila s p r e j e m a upravništvo, Gorica, Semeniška ulica št. 16. Posamezne številke se prodajajo v lokakarnali v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevemte-kališču nasproti mestnem vrlu, pri Vaclavu Llaumgartl v Korenjski ulici iu na Knrenjskem bregu (ltiva (.orno) št. 11. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrslali in sicer: če se tiska enkrat 1t v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
TisIa ..Nniodnn Tiskarna** (ccpov. L. Lukeiič) v Gorici.
Na znanje udeležencem III. kat. shoda v Ljubljani. — Po jako ne-Ijuhi pomoti, ki nam jo je provzro-čilo v zadnjem trenotku ravnateljstvo državnih železnic v Trstu, objavila je v torek dne 21. t. m. »Gorica« vest, da bode vozna cena za udele-ležence III. kat. shoda od Gorice do Ljubljane 8 K 80 vin. 'Včeraj tlite 22. t. m. pa je ravnateljstvo državnih železnic v Trstu popravilo svojo zmoto sporo-čivši nam, da ho znašala vozna cena od Gorice do Ljubljane ln nazaj, ako bode več ko 300 oseb, v II. razredu 10 K 20 v, v III. razr. pa 5 K 27 v. Oni udeleženci, ki vstopijo na!'postajah pred Gorico, morajo vzeti navadni listek do Gorice; v Gorici da bodo dobili listek za znižano ceno od Gorice do Ljubljane in nazaj. Oni udeleženci, ki vstopijo na kaki postaji za Gorico na pr. pri sv. Luciji ali v Podbrdu bodo morali plačati voznino iz Gorice naprej, kar pa bode za nje še vedno ugodno.
Z veseljem sporočamo, da se je oglasilo do danes do 600 oseb. Upamo, da ne bode v tem oziru nobene premembe, ker moramo naznaniti ravnateljstvu v Trstu do danes popoludne natančno število vseh udeležencev.
Goriški udeleženci se odpeljejo iz Gorice dne 25. t. m. z onim vlakom, ki odide ob 3. uri 10 min. pop. Le za ta vlak velja popust. Iz Ljubljane se bodo potniki vračali
LISTEK.
Narodni pregovorim izgovori.
V	pregovorih se zrcali narodni značaj, njegovo mišljenje in narodnost. Zato pravimo v potrdilo kake reči: „To je že prišlo v pregovor1*.
Tako se pravi n. pr.:
Jedino ta je mož, ki mn jo obljuba sveta. Volk malo hvale ve, ko ovco poje. Slabo, če poslane opanka črevelj. — Posadi berača na konja, pa ti uide. Omikani divjak najhnjši vseh divjakov. — Pes laje, a karavana gre svojim potem. Kdor hoče živeti v mira, mu je biti gluhemu, slepemu in nememu. Kdor mnogo vč, se često moti. Otroka, ki ne veka, mati ne podoji..(Enako v politiki).
Ali kakor kralji samozvanci, se pojavljajo tudi neresnični, napačni pregovori in izgovori, da bi se moglo reči: Odkod pa ti?
Tu ne omenjam vremenskih pri -slovic, ampak neke druge.
Ne menitev, ampak srce čaeti moža Pisatelj te prislovice je bil krivoverec; pravoverni ne more tako govoriti. — Misli so proste (od njih se ne plača colnine). Pri financah ne, pač pa drugje.
lahko poljubno in bodo lahko enkrat pretrgali vožnjo.
Udeleženci naj se zberejo dne 25. t. m. od IV* do 2. ure pop. na dvorišču Gorjančeve gostilne na Kornju v Gorici. Tam dobijo znake
Zaupnikom priporočamo, naj že naprej poberejo voznino za svoje ljudi, da bodo na goriški postaji kar skupno kupili vozne liste. To je potrebno radi velikega števila udeležencev.
Konečno naznanjamo veselo vest, da se bode z istim vlakom z nami peljal v Ljubljano tudi prev-zvišeni in prečastiti knezo-nadškof (lr. Franc Sedej.
V	Gorici, dne 23. avg. 1906.
Pripravljavni odbor za III. katoliški shod v Ljubljani.
Sveti oče Pij X.
tretjemu slov. katol. shodu.
Pripravljalni odbor za tretji slovenski kat shod je izročil ljubljanskemu knezonad-škofu latinskiizvod načrta resolucij, ki se predlože shodu, in prevzv. g. knezoškof ga je poslal svetemu očetu v Rim.
Iz Rima je došel na to sledeči odgovor:
Presvetli in prečastiti gospod I Z veseljem sem sprejel pismo z dne 21. prodlega meseca in sem ga izročil Svetemu očetu ter hkrati Njegovi-svetosti izročil knjižico, ki obsega sklepe in zahleve tretjega slovenskega katoliškega shoda. Naznanilo tega shott, ki se bo kmalu sešel, je jako razveselilo
—	Boga treba moliti, a vraga ne srditi. Torej se nekim človekoljubom smili celo .ubogi zlodi", da ga tako preganjajo. Moderno je menda, da mačkam napravljajo zavetišča, kot ona gospa, ki jih je redila 80, a ljudi pustč poginiti od lakote. — Bog ga ne ustvari, če ga ne
spari. Neresnično, bi bilo proti
evangeljskemu svetu. Mnogi se pa držč tega misleč, da mora biti vse pozako-njeno in šte^o si v sramoto, če ne pride v zakon, kot nekoč Judi. Vraga se ne boj, pač pa zlobnega človeka. Rajši s zlodjem kot ž njim. Rob, da so nekateri „ven z viže** hudobni, ali vrag jih vendar presega. — Saj nisem bil sam : množina včasih še poveča krivdo. Je taka navada: to velja le, če stvar ni nepoštena. — Kar sem kupil, to prodam. Če so drugi lažniki, naj bom se jaz Saj si tudi, če govoriš neresnico; nič ne de, če tudi se nisi prav sam izmislil. Zaveži drugim jezike, pa bom molčal tudi jaz. Nespameten izgovor; vsak je kriv obre kovanja, kdor govori laži. Enako velja o opravljivosti ali črnjenju, kjer ni potrebno povedati in ni že večinoma znano. — Kaj mu bom vračal, ali zakaj ne jemal, saj ne potrebuje. Vsakemu, kar mu tiče, ali rabi, ali ne, tu ni odločilno. — Da
Svetega očeta, ki inu je vselej dragi, če se sinovi kttjliške cerkve shajajo, da se posvetujejo o prospehu svete vere. Žito radostno naznanjam tebi in vsem, ki pr>dejo na imenovani shod, zlasti prečastitim vladikam Goriškemu, Tržaškemu in Lavantiskemu, da se Sveti oče jako veseli, da so Slovenci sklenili praznovati v Ijnhljanskem mostu katoliški shod, na katerem bi skupno varovali pravice katoliške vere. Če store to modro, umestno in odločno, si ne pridobe le sijaja h zaslug za cerkev, ampak tudi za Njegovo Apostolsko Veličanstvo in njegovo vla-darstvo; kajti katoliške pravice niso koristne le cerkvi, ampak tudi državi, ki ji naj bodo po ukazu katoliške vere zvesti in pridruženi. Ko ti to sporočam, ti drage volje pripominjam, da je Njegova svetost tebi, škt fum in vsem zborova cem in delom prihodnjega shoda podelila apostolski blagoslov ; pri tej priložnosti ti izjavljam svoje spoštovanje, v katerem OBtajam
Tvoji prevzvišenosti najvdanejši K. kaidinai Merry del Val.
V	Eiimu, dne 1. avgnsta 1. 1906. Presvetlemu in prečastitemu gospodu Antonu Jegliča ljubljanskemu škofu
Ljubljana.
Vtisi s prvega zadružnega shoda
(Dalje.)
Bolj zanimivo je izvedeti, kako se giba število članov pri poedinih zadrugah. Posamezne zadruge so imele članov :
do 50,100,150,200, 250, 300,450
na Koroškem 3 3	1	—-	—	—	—
„ Kranjskem 1410	10	6	6	1	1
„ Primorskem23 4	—	2	—	—	—
„ Štajerskem 8 11	1	—	—	—
skopaj 48 18	12	9	5	1	1
le pomaga, bodi pomoč od koder koli; če gre za obstoj, se ne vpraša, ali so sredstva plemenita. Kdor je naše vere, ne sme tako govoriti. — Ni sramote, če kdo krade, ampak le, če ga dobe. Pregovor je ciganski, in torej je dovolj rečeno. — .Čistemu je vse čisto", se je izgovarjal znani pisatelj, ki mu je Nemec vzel nelep priimek. Tako se zakrivajo za ta pregovor tudi oni, ki jih veseli potegovati za neki posebni zvonec, in drugi, ki se pri tem hshljajo, namesto da bi se namrščili obrvi. Če bi veljal ta izgovor, potem bi tudi močni smel vse nevarnosti prestakniti češ, da njemu nič neškodnje. Slabega in nevarnega se je ogibati. Sv. Pavel govori sicer podobno ; ali umeti je od — jedil, in pa tako, da verni obrne vse v dobro, neverni pa zlorabi v Blabo (tako tudi jezik). Morda bi bil bolj na meslu znani izrek o — kanibalski ugodnosti in 500 ... ali pa: Govori, da te bom videl (kaj je o lebi); ali pa izrek: Čista voda se nahaja le na — čistih krajih. — Saj zastopimo. — Tndi tat za-stopi krasti; zato pa mu vendar ni dopuščeno itd.
7 zadrug ni vposlah podatkov, in ser o .h Primor-kega in 2 s Kranjskega. Iz zgorn.ih številk pa razvidnim, da je najbolj priljubljena gruča majhnih zadrug, ki imajo le do 60 članov (48 zadrug) za njo pride gruča 100 članov (18 zadrug), tej sledi gruča do 150 članov (12 zadrug),
9	zadrug mm do 200 članov, 5 do 260, in dve zadrugi imata ena do 300, ena pa do 450 članov. In sicer zasledimo največ zadrug s številom članstva do 50 na Primorskem, kjer imamo 14 mlekarskih zadrng na Kobariškem, 8 na Tolminskem, 4 na Bovškem, 3 na Cerkljanskem in 3 na Kanalskem. Značaj teh mlekarnic je večinoma planinski; stare prostovoljne mlekarske združitve so se po prizadevanju mlekarskega potovalnega učitelja spremenile v zadružnemu zakonu ustrezajoče zadruge. Glavni namen prehoda iz prostovoljne združne oblike v zadružno obliko je bi! ta, da se na tak način doseže državna podpora. Ko so enkrat zadružniki dosegli državno podporo, in ko je mlekarski potovalni nčitelj dovršil ustanovitev zadruge, ki je spadala med njegove službene dolžnosti, je bilo vsega zadružnim namenom odgovarjajočega dela konec.
Zadrage nimajo poslovnih knjig, sej, občnih zborov in dragih takih sitnosti, katere predpisuje zadružni zakon, a tudi potovalni učitelj se nikoli več ni brigal za to, ali in kako posluje zadruga. Skrajni čar je, da se vse poslovanje teh zadrug spravi v soglasje z zadružnim zakonom, sicer ne vemo, v kake neprilike bi lehko prišli zadružni upravitelji. To je glosa k poglavja: Skrb vladnih organov na Primorskem za razvoj zadružništva.
Najmanjša zadruga šteje na Koroškem in na Primorskem 7 članov, na Kranjskem 10, in na Štajerskem 14 članov; največja zadruga šteje na Koroškem 115, na Štajerskem 157. na Primorskem 193 in Da Kranjskem 448 članov. Torej imajo na Kranjskem največjo mlekarsko zadrugo, in sicer ono v Logatca.
Zakaj navajamo te številke?
Kdor je pazljivo prečital poročilo o zadružnem shoda, ve, da je dež. nadsvet-nik Kerbler iz Linča stavil predlog z ozirom na organizacijo mlekarskih zadrug, s katerim se nasvetuje ustanoviti le zadružne mlekarne s strojnim obratom in z veliko dobavo mleka. Mlekarski strojni obrat, katerega naprava je stala 39—40000 K, je rekel, mora imeti 3300 litrov mleka na dan, ako hoče biti donosen. Taka mnGŽina mleka se da dnevno dobavljati le, ako imajo člani 900 krav, od katerih jih je najmanj 600 rezerviranih za dobavo mlekarnice.
Takega predloga seveda zadružni shod ni mogel sprejeti, ker bi onemogočil pojav in obstoj manjših, pri vsem tem zelo vsžnih mlekarskih zadrug. Zato se je po sklepu zadružnega shoda ta zahteva tudi izpustila iz predloga.
Referent je imel pač pred očmi razmere na Nižjeavstrijskem, kjer so večinoma mule mlekarne, bodisi z ročnim obratom ali pa s strojnim obratom, le dobaviteljice veiik h osrednjih mlekarn. Tam imajo celo zadrugo, ki šteje le 3 člane, imajo pa tudi osrednjo mlekarno na Dunaju, ki je imela koncem I. 1905 76 pridruženih zadrug s 5222 člani.
Nasvet referenta pa ni tako napačen, kakor se zdi na prvi pogled, kajti
referent je liotfl izreči, da se le tedaj rentir« podjetje 8 stroji, ako rsipobpas tako in lako mnržino mleka ra dan. Tako | odjetje pa se ne more ustanoviti v vsaki vasi, nrgo le v večjem središču. S trm ni nikakor izključena ali onemogočena okolnost, da se ustanovijo manjši mlekarski organizmi v podporo tep večjepa. Kdor pozna razmere, v katerli živijo n pr. naše primorske mlekarske zadruge, «e ne bo mogel pač nikoli oprijeti misli, da bi se ustanovile edino le velike zadruge s strojnim obratom. pHČ pa bo znal delovati na tr, da o-tanejo v vsakem kraju male zadruee z ročnim obratom, da se pa poleg teh uslaaovi.o v večjih centrih večje zadruge a strojnim obratom v vsovršenje in osredotočenje cmen'<*nih malih zadrug. Taki e<»ntri bi bili H jv« c, Orkno, Tolmin, Kobarid, glavno središče pa mesto Trst. Svoj čas se je že govorilo o ustanovitvi mlekarske centrale v Tolminu, a stvar je pač zaspala, kakor vse take večje o nove.
Prglejno še, kako visoke deleže imajo poedine zadruge. Visokost deležev je poleg števila članstva najbolje merilo za gospodarsko zmožnost in vrednost zadruge.	Kerbler	je v	že	omenjenem
predlogu	zahteval	deleže	po	najmanj 25
K, tako da bi mogel plačevati vsaki član za vsHkih 6 krav, katere ima tedaj, ko pristopi k mlekarski zadrugi, po en delež. Kolikor večji so	deleži	pri	zadrugah z
omejeno	zavezo,	se je izrazil drugi go-
vornik na zadružnem shodu, namreč dr. VVeden, toliko bolj ie zas’guran obstoj zadruge. Večina naših mlenarnic pa je ustanovljena na podlagi omenjeno zaveze.
Gl< de visokosti deležev pa zasledimo sltdeče podatke:
Deleži po K 0. 1. 2 4, 5, 6. 8, 10. 12. Zadrug 39 3 1 2 5 16 1 20 1 lo. 20. 50, 70, 80, 100. 400, 640 16 1111 11
Tedaj je največ zadrug brez deleža, in sicer je teh največ na Primorskem (23). Ta so namreč mlekarske zadruge se u-tanavljale, kakor smo že prej omenili, po prizadevanju mlekarskega potovalnega učitelja. Skoraj vse te zadruge pa nimajo v pravilih glede deleža ničesar določenega, tako da člani ne plačujejo nikakega deleža. To pa po našem mnenju ne odgovaria zahtevam zadružnega zakona, ki d> 1'ča v ^ 5 odstavek 6, dalje v §$ 14, 4S, 49 in 55 da mora biti v pravilih navedena nkoličir.aJ< opravilnega deleža, vsled tega torej tudi predpis gl« do vplačila deleža samega, tudi ako je zadruga zasnovana na temelju neomejene zaveze. Najbolj priljubljen ie v naš'b razmerah delež po 10 K (pri 20 zadrugsb), za njim pride delež po 6 K (pri 16 zadrugah). Manj priliubljen je delež po 20 K (pri 6 zadiuguh), in delež po 5 K (pri 5 zadrugth). D lež po l K dobimo le pri 3 zadrugah. Največje deleže inajo na Primorskem: mlekarska zadruga v Merskem uri Kobaridu (100 K), na Kranjskem pa: St. Vid pri Zitičini (400 K) in Koprivnik pri R*<lovlj:ci (640 K)
li priljubljenosti do malih deležev, do največjtga zneska 20 K, se da pač prav lehko spoznati, da so naše zadruge ie manjšega obsega, osobito pa, da se le malo zadrug peča s strojnim obratom, dasi je ta za obrtno delovanje take zadruge tehniški in ekonomično boljši.
Da ni pretežna večina mlekarskih zadrog v naših deželah večji g t obsega, razvidimo tudi, ako nekoliko pogledamo, koliko denarja imajo investi anega v premičnem in nepremičnem inventarju.
(Dalje pride.)
Politični preg-ler.
Sklicanj«* državnega zbora. — Državni zbor bode zopet sklican na dan 17. ali 18. septembra t. I.
Rlvfti vojni minister general topništva baron Krleghaminer i<‘ v torek ob 11. uri predpoludne umrl v Mio.
Ukradeni avstrijski mobilizacijski karti. — Srbski listi poročajo, d< je kupilo rojno ministerstvo dve lajni karti KTstrijikega generalnega ?tabs. V ukradenih zemljevidih je natančno zaznamo-vaao, kako bi prodirala v »'učaju vojhke naša armada. Prodirala bi ne a sever*, kakor so sploh sodili, marveč na jugu. Na Dunaju ao baje zelo konsternirani zaradi izdajalstva. Poročila o tej tatvini bo nekoliko zmedena. Trdi se, da ima
generalni štab izdelane karte za vsak slučaj iudi nasproti dragim državam.
Roji med Ncmci In Cehi v Opavl.
-	V Opavi v Šleziji so imeli Č^hi v nedeljo dva shoda katera so Nemci motili na skrajno predrzen način. Iz vrst Nemcev je padel strel. Vojaštvo je posredovalo. Nemci so bombardirali h:šo češkega deželnega odbornika s kamenjem ter so imeli vkljub prepivodi, na javnih trgih hujskajoče nsgovore.
Protiprški shodi na Bolgarskem.
—	V nedeljo je bilo na Bolgirskem več protigrških shodcv. Največji je bil oni v Plovdivu. Ker «e je bilo bati velikih izgredov, je vlada vse odredila, da bi jih v slučaju njih nastanka vdušila po vsiki ceni in če bi bilo treba s streljanjem na Ijndi. Ker se je pa plovdivski mestni poveljnik branil, da bi dal streljati v slučaja potrebe na izgrednike, je bil nadomeščen po generalu Andrejeva. Sicer pa ni bilo potreba streljati na liudi, kajti vsi shodi so se izvršili mirno. Poleg resolucij naperjenih proti Grkom, je bila oa shoda v Plovdiva vzprejeta tudi resolucija, a katero se poživlja bolgarska vlada, da napove Turški vojsko.
Srbski min. predsedulk Pasič ne odstopi. — Zidnje dni so listi poročali, da odstopi srbski min. predsednik Pasič žo v najkrajšem času. Sedaj pa poročajo isti list, da Pasič ne odstopi.
Grška pretrže diplomatom* zveze z Bolgar jo. — Iz Sofi|e poročajo, da odpokliče G-šfca te dni svojega diplo-matičnega zastopnika iz Sofi e.
G banje proti Grkom vodi bolgarska \Iada? — »Agence Hivas“ poroča iz Aten: Protigrško gibanje v Bolgariji pripravljajo in izvajajo po načrtih agitatorji, in sicer v sporazumu z vlado. Da se strinja bolgarska vlada s proti-grškim gibanjem, je mu igo dokazov. Vlada je opustila vse varnostne odredbe, ni dala pri nemirih v Ancialu na razpolago vojakov, izpodbujala je izgrednike in trpela, da so se udeležili vojaki nemirov. V Ancialu so oplenili grške trgovine, cerkve in šole. Zažgali so mesto. Dbili in ranili so veliko Grkov. Škoda znaša več milijonov. Napovedana dejstva nasprotujejo mednarodnemu pravu in kršijo V. elan bero.iuske pogodbe.
Dogodki na Ruskem. — Najbolj se razvija sedaj revolucionarno gibanje na ru‘k»m Poljskem in pa na Kavkazu. — Posebno v Varšavi se dogajajo dan na dan amori izvršeni nad orožniki in policaji in drugi atentati nad višjimi dostojanstveniki. Ziradi krvavih dogodkov v Varšavi moral bole odsto-piti ce;o tainošnji generalni guverntr i Skalen, ki ga zamenja general Ignatjev ali pa Kneisels.
V	soboto popoludno je bil v Varšsvi izvršen Htentat proli generalnemu guvernerju Skalonn. Ko se je isti okolu 5. ure popoludne peljal po ulici. Natolinska so bile vržene pod kočijo tri bombe. Guverner je bil ranjen na levem ušesu, ranjeni so bili trije kozaki, ki so ga spremljali in nekoliko pasantov. Storilec je zbežal. Tudi proti podguvernerju Volanskemu sta bili vrženi dve bombi tudi on je bil ranjen.
* *
*
Neki čaMnik, ki je bil z generalom Steseljem v Port Arturju in je bil pozneje v vojnem nietništvu, je pisal o njem nastopno : General Stesel ni. kakor so ga za časa obleganja Port Artarja opisovali, herojski junak in idealen človek. ampak je vesten vojak in navaden voditelj. Krivico mu pa delajo oni, ki navaljaiejo nanj vso krivdo radi padca Port Artarja. Res je, ilase je po kapitulacij Port Aiturja našlo v portartur<kih skladiščih še mnogo hrane in streljiva, kar bi bilo dovolj za borbo, ki bi bila trajala še nekoliko tednov. No, ti ljudje ne jemljejo v ozir groznih bolezni, ki bo epidem^no trebile vrste redn h braniteljev. Cjsar ni zadela japonska krogla, je uničila bolezen; a ona mala peščica Se zdravih vojakov, so bili tako utrajeni, da so si želeli smrt, samo da se rešijo neznosnih muk večnegs bdenja in borbe v dimn in grozni atmosf-ri. M-*d v j»ki j<» nastala desorganizacija, še malo in ponehal bi bil vsgti red v obče. Steselj je vBe to dobro videl in je bil uverjen, da je Port Artar izgubljen. S* mu li more torej zameriti, da je prikrajšal trpljenje svojim vojakom in izročil Port Arlur Japoncem?
D o p i s i.
Iz Štanjela. — V zadnjem dopisa „očividec“ se poteguje za užaljeno čast blagega g glavarja Rebeka, ker prejšnji dopis *io, če tudi nehote, poročal žaljive neresnice*. Prav ima, da ne pmti nobenemu krivice delati, posebno predstojnikom ne; vidi se mu blago srce. Iz obf h nekoliko nasprotujočih si dopisov se spozna bolje resnica, in zato se gre, in ne z» osebe. OJvzemimo torej ostrino pri prvem in tem drugem dopisa, in postimo vso čast kolikor mogoče blag. g. glavarja, tedaj najdemo ta dejstva : Oba dopisnik« sta resn:coljnbna ; prvi je b i užaljen, ker je — kakor se mu je zdelo na oči — duhovski stan bil zapostavhen, kajti izmed duhovščine •romanske župnije, v kateri je tudi Štanjel, je bil predstavljen edini preč. g. domači kurat; a on je zastopal le svoje dnhovljane in nobenega druzega:	tedaj duhovščina
komunike dekanijo ni bila predstavljena po nobenem zastopniku v Štanjela; morda je v R henbergu. Žito se vidi, da je bil prvi dopisnik užaljen zavolio zapostav-Ijenja dulnvskega stanu. In p^d vplivom tega dejstva je p:sal dopis in menil, da je tega kriv g. glavar, ker je on osebno na kolodvoru vse urejeval. D-ugi dopisnik pa to zagovarja s teni, „enega izmed duhovnikov ni bilo zraven4. Rid verujem, da je bil zadržan.
Brez tega druzega dopisa bi mi tega ne vedeli, kako je resnica. — Ali nekaj dragega je pa odkril drugi dopisnik v zagovoru, da namreč tuli od županov je bil predstavljen le kak reprezentant tega dostojanstva. Ker pa župani so vsak le za svojo občino, tedaj Iudi župani na sploh niso bili predstavljeni. Pomislimo pa. kdo da so zastopniki ljudstva v enem okraju, tedaj moramo priznati, da župani in duhovniki: oni zastopaio ljudstvo, oni pozdravljajo v imena ljudstva: Iz obeh dipisov pa sklepam, da pri vsprejemu v Štanjela ljudstvo sploh ni bilo zastopano. To trditev pa lahko ovrže vsak, ki zamore pojasniti, da so župani koga pooblastili, da v imenu njih občin pozdravlja. Naj se kdo oglasi o tem. — O zastavicah pri šolskih otrocih sta oba dopisnika edina; o večih zastavah je prvi dopisnik pisal, kar je videl, dragi dopisnik pa pojasni, da glavar«tvo je dovolilo tudi ..druge zastave*. Nam pa se je šlo za našo trobojnico, ker le s to naznanjamo svoje pokolenje slovensko le edino s to zastavo smo zamogli pokazati svoj rod na oči; na uSesa pa s slovenskim pozdravom. — Blagorodnega g. glavarja pa lahko še bolj operem in opravičim, kakor drugi dopisnik, ako si mislim, da kar je delal, je morda moral delati po višem naročila in on je lahko čisto nedolžen pri tem. Tako so si spet prijatelji vsi trije, ako imajo vsi trije prav. Le z resnico na dan, da se koma ne godi krivica.
Drugi očividec.
Z Livka — Dan 15 avgusta je bil za nas prav poseben dan. Imeli smo v svoji sr<*di presvetlega gospoda nadvojvodo Friderika, posinovljenca pok. nadvojvod* Albrehta, brata španske kraljice vdove Kristine. Nadvojvoda je generalni nadzornik avstrijske armade, je poročen ter ima 6 princezinj pa enega princa. Obveščena sta bila o tem visokem obisku že par dnij preje občinski pa župni urad. Storilo se j« vse, da je bil sprejem tak, kakršen dostoja Nj. cesarski Visokost'. G polkovnik iz Kobarida je poslal 4-krat po 30—50 vojakov, ki so pomagali popraviti obe poti na Rivne: navadno in stezo bkozi gozd; poravnali so tudi vaški trg, ter kos poti z Livka v J^všČek. Zunanja okrasbi vasice je pa pod spretnim in neumornim voditeljem g. grof>m Strassoldo, načelnikom tuk. c. kr. tii. urada, uprav sijajno uspela. — O coli 10 zjutraj je dospela visoka gospoda iz Bovca, kjer je prisostvovala sv. maši, skozi Kobarid in Idersko na Livek. Glasni „živijo“-klci so ji bili prvi pozprav. Pozdravila Sta še posebej g župnik in s. župan. Prvi je mej dragim omenil, da so Livčani v avstrijskem domoljubu najboljšim Tirolcem vrstniki:	cesarja in Avstriji bili
vsigdar zvesti 1 Večno mlada in zdrava korenika lega n|ih avstrijskega domo-hubja je pa njih katoliška religija, ki ukazuje vdanost, pokorščino ter spoštljivo Ijnbez* n do postavne oblasti. OJ todi tudi danr$nje iskreno in navdušeno slavlje na L., ko zremo v svoji sredi uda presvetle vladarske hiše. Naše geslo je in bode : vse za vero, dom, cesarja I
G. župan, Fr. Šturm, je prav krepko izpregovoril dobrodoJlico. G. nadvojvoda s« je zahvaljeval z:	D('>!tuji. dč^uM I
Nato sta bila predstavljeni še g. grof Stras*oldo pa g. učitelj. Nikar so zaorili iz številnih možkih, ženskih in otroških grl — živijo-klici I Visoki go stje so šli takoj na Ravne po svojem — opravku. Tudi na IUvnah je bil lep sprejem. Ravnani so prosili za ceUo v to vas, ki leži 1076 metrov nad morjem. Presvetli g. nadvojvoda je počastil hišo g. I Ma-teli*, Š efeja. odkoder je prekrasen razgled do Gorice in čez slovensko-beneške hribe — do morja. Na povratku iz Rivni si je g. nadvojvoda še posebej ogledal finančno kosamo na Livku, ki je bila jako fino pa okusno okrašena. Pred-južnik je bil na ozal|4anem dvorišču g. S. H^ast na Livkn. Povabljena sta bila oba pozdravitelja in n**, kakor „Siča“ piše, samo g. župan. G. nadvojvoda je bil ves čas izredno prijazen in ljube-znjiv. Ljudje so se temu čudili in še tndi zlasti temu, da je visoka gospoda tako malo pila. Etsc. Snccovaty je imel na lastno prošnjo 1 liter mleka pred seboj. G)spodi je prav posebno ugajalo sirovo maslo iz livške mlekarne. Po fiai smodki in črni kavi so se visoki gostje odpeljali proti Tolminu. G. nadvojvoda je še stisnil roko g. župniku in g. županu s ponovnim zatrdilom, da o vsem obvesti Nj. Veličanstvo in navdušeni „živijo“-klici številnega ljudstva so bili visoki gospodi v zadnji pozdrav. Ob sIovbbu smo izročili pribočniku N|. c. visokosti prošnjo za cesto iz L vka na Rivne in v J<MŠiek.
Ljudstvo je navdušeno, osobito Se za to, ker za gitovo pričakuje se poti ali vsaj izdatne podpore.
Iz VipBve. — Izobraževalno društvo v Vipavi je imelo pretečeno nedeljo v druVvenih prostorih svoj izvanredni občni zbor. Dosedanji društveni predsednik častiti gospod M. Sušelj je premeščen v Zagorje, kamor je tudi vže odšel. Zato se je morala vršiti volitev novega predsednika. Po nasvetu preč. gosp. dekana Erjavca je bil izvoljen za predsednika kaplan čast. gosp. Gibršek. Na dnevnem redu občnega zbora so bile tudi raznoterosti. Med drugim se je sklenilo, da se bodo obdržavala ods'ej v društva predavanja, katerih dosedaj ni bilo. Tako je prav. Predavanja so jako potrebna in koristna in udje se od njih mnogo nauče. Tudi društvena knjižnica se bode pomnožila. Določenih je v to svrho 100 K. Društvo ima v svoji knjižnici do sedaj že do 400 knjig, a potrebno je vendar, da se še vedno nove knjige nabavljajo. Skrbeti je treba namreč vedno za to, da imajo člani na razpolago dovolj poduč-nega, bodrilnega in zabavnega berila. — Petje se je v društvu dosedaj pridno gojilo. Li tako naprej.
Pa tndi tamburanje bi se lahko v našem društvu gojilo, saj" je za to dovolj moči nu razpolago.
Novice.
Za .Alojzljevlšče* so darovali : Preč.	g. Anton Sfiligoj, duh. jubilant,
vikar	v	pok. 10 K;	preč. g. Ant.	Poljšak,
vikar	v	St. Tomažu	10 K; preč.	g. Jožef
Furlani, dah. jubilant v Villi Vicentini
10	K; preč. g. Josip Fon, kaplan v Volčah 2 K; preč. g. Jožef Kosec, župnik v Kamnjah 20 K; preč. g. Alojz Pavlin, vikar	v	Mavhinjah	4 K; preč.	g. Ivan
Kodre, župnik v S'. Križu 10 K; preč. g. mon«gr. Josip Kragelj, dekan v Tolmina 24 K; preč. g. Anton Berlot, župnik na Vogerskem 10 K; preč. g. Ivan Štolfa, kaplan v Bovca 4 K; preč. g. Janez Vuga, vikar v Kozani 10 K.
Vsem blagim gospodom dobrotnikom B 'g stotero povrni!
Darovi. — Uprava rPrim. Lista“ je prejela za ..Šdski Dom* 10 kron, katere je daroval veleč. g. Ivan Vuga, vi-karij Kozana, Milanič Josip, kaplan Ri-henberg 20 kron.
Za .Sirotišče*: Josip Bregantič
15 vin., Milan č Josip, kaplan v R h^n-bergn 10 kron, Nekdo 2 kroni.
Smrtna kosu. — V Dobravljah bliža sv. Križa na Vipavskem je umrl
16 t. m. sedmošolec Rudolf Hrobat V petek pa je umrla v Gorici g. Josipina Gasser soproga zemljemerca g. Ivana Gisserja in mati namestništvenega tajnika a. Josipa Gasserja.
V	Št. Tomaža na Vipavskem je umrl učiteljiicnit IV. tečaja Tomaž Braima.
Danes jo umrla v Gorici gospa Olga Breščak roj. Šinigoj. Pogreb bode v petek ob 6 uri zvečer.
N. p. v m.!
Pozor udeležniki III slovenskega katoliškega shoda ! — V Ljubljani pojdite v gostilne in sicer sledeče:
Restavracija in kavarna nU(iion“, Miklošičeva cesta za frančiškanskem samostanom. — Ivan Dichs, Florijanske ulice 33. — Fr. Ložar v „Rokodelskem dom“, Komenskega ulice. Mar. Rizman „pri zlati ribi*, Špitalske ulica 7. — J Cotič, Karlovška cesta, — Pivovarniška restavracija „Perles“ (Jožef Košak), Prešernove ulic« poleg glavne pošte. — Krifch Peter „pri zvezdi11, C‘sarja Jožefa trg 2. — Bizelj Tomaž, Pred škofno 11.
— Činkole, Kopitarjeve ulice 4. — Zabukovec Anton, Breg 1. — Zajec Antonija, Poljanska cista 21. — Kralj Nežika, sv. Jikoba trg. — Ahlin Ivan, Karlovška cesta 28. — Albert Anton „pri Roži1*, Židovske ulice (plzensko pivo). — B»r-borič Marija, sv. Petra nasip 5 — Bevc Jakob, Dunajska cesta. — Biziak Fran, Tržaška cesta 1. — Binčar E{idij, sv. Petra cesta 59. — Boštjančič Jjžef, Kolodvorske ulice 29 — Ca9ak Ana, Poljanska cesta 48. — Češnovar Lovro, Kolodvorske ulice 33. — Fabjan Iran, Vodnikov trg 2 — Fantini L., Ključav-niške ulice 5 — Fridl, Gradišče — Hartman Matevž, „pri Figovcu1*, Dunajska cesta. — Jelineč Jernej, Stara pot, Zt-loška cesta. — Jermau Ivan. Kopitarjeve ulice. — Kenda Ivan, Šricarija. — Kopač Ivan, Metelkove ulic« 4. — Kos „pri Levu-*, Marija Terezije cesta. — Kcvač Antonija, Križanske ulic s „Pod Skalco“. — ,Pri L'pi“, Ž dovske ulice 1.
— Hotel BLloyd“, sv. Petra cesta 9. — Mačete Jožef, Krojaške ulice. — Mrak Valentin „Pri Novem svetu1*, Marija Terezije cesta 16. — Poljšak Franc, sv. Martina cesta 32. — Ravnikar Matej, sv. Jakoba trg 2. — Scbiava de Anton „Hotel Grajžar“ Dunajska cesta 32. — Slatnar Franc „pri Cankarju*, Gradišče.
— Stele Marija, Poljanska cesta 26 — Stric Jakob, sv. Petra cesta. — Škof Fr., Rečne ulice 8. — Špunt Jakob „pri Auerju“. — Schrey Josip, ^-Jažni kolodvor-. — Štrukelj, hotel, Tauber Jo-sipina, Dalmatinove ulica 15. — Težak Anton, sv. Jakoba trg 4. — Tratnik Leopold, sv. Petra cesta 27. — Vodišek Franc, Resljeva cesta 22 — Znpan Anton, Stari trg 18. — Zupančič Franc, sv. Jakoba trg 7. — Vse kavarne.
Vojaška vest. — Vponde'jf*k zjutraj je odšel na vaje tuk. pešpolk št. 47. in sicer peš po vipavski dolini preko Aj-dovičine in Vipave. Vaje se bodo vriile na Notranjskem v okolici Rakeka, in bodo trajale šestnajst dni.
Ballo tutte le fe«te e domeniclie.
— Tak napis je na G o r i u p o v i pivovarni v Tržaški ulici v Gorici 1 ln res! Vsako nedeljo in praznik je tam javen ples. Istotako tudi v hiši grofa B a -g u e ri-ja pri Katariniju. Kaj takega nismo še imeli v Gorici. Noben italijanski list se ne upa povzdignili glasu proti omenjenima dvema gospodoma I
Spopolnitveni tedaj za čevljarje v Kobaridu. — Varuštvo zavoda za pospeševanje obrti v Gorici priredi v Kobaridu spopolnitveni tečaj za čevljarje. Poduk se vrši brezplačno in traja pet tednov od 27. t. m. do 29. septembra t. I. Podučeval bode po pet ur na dan (pa le ob delavnikih) strokovni učitelj gospod Jikob 11 nlka, katerega pošlje na lice mesta c. kr. trgovsko ministerstvo na Danaju. Poduk je teoretičen in praktičen, in obsiga vso važne ročnosti čevljarskega rokodelstva, kakor: jemtnje mere. rezanje uzorcev, strokovno risanje, krojenje, prirejanje nadplatov, prešivanje itd. Čevljarji, ki nameravajo udeležiti se tega za povzdigo čevljarske obrti prepotrebnega tečaja, naj se javijo te dni pri pristojnem žapanstvo.
Naznanja se: Ker se v nedeljo ni mogla vršiti slavnost petnajstletnice „kat. del. društva-* radi skrajno nevgodnega vremena, vršila se bode zato nepreklicno ob vsakem vremenu dne 2. sept. t. I.
Res je sicer, da je bilo tudi zadnjič nekako razumeti, da se bo vse vršilo ob ▼ lakern vremenu, ako ne zunaj pa v dvorani. Toda zadnjič je bilo vreme ie od jutra slabo, zato ni bilo pričakovati vdeležbe iz okolice. S;cer pa kakor rečeno: dne 2. sept. se vrši slabost nepreklicno na prostem ali pa v dvorani.
Vendar te v nedeljo smo imeli priliko vžiti nekaj prav veselih uric namreč: Ker je kljub slabemu vremena prišlo mnogo ' delež**oc'V, zato seje pa razvila
živahna prosta zabava, katero ao posebno oživljali tamburaši iz Kamenj. Tudi dr. Dermastja je vse vnemal kakor zna le on. in česar se	nismo	nadjali prišel	je
tudi neki hrvaški duhovnik, kateri je tudi navdušeno govoril o hrvaško-slovenski vzajemnosti nakar so naši pevci zape li hrvnAko koračnico. Bili smo prav veseli in upamo, da bodemo dne 2. sept. še bolj. Zato takrat vsi v Miren 1
Veterani so začeli spet pridno delovati — b plesi. Minnlo nedeljo so priredili ples v Rihenbergu. Popotnik, ki je šel drugo jutro po Rihenbergu je videl po cestah vse polno pijancev in pre-klinjevalcev. B	>g se	usmili	takih	ve-
teranov.
Kozanskl prekupčevalci s sadjem še vedno neinškutarijo na tuk. postaji boli. železnice. — Omenili smo že jedenkrat v	našem	listu,	da se	ko-
zanski prekupčevalci s sadjem na tuk. postaji boh. železnice radi bahajo s svojo skrajno spakedrano nemščino, ter da smešijo na ta način sami sebu. Povedali smo tudi, da je to jako grdo in da bi se morali omenjeni prekupčevalci tega sramovati. Mogoče, da je ta naš opomin pri nekaterih kaj izda'. Da pa pri vseh ne, o tem smo se prepričali te dni. Neki tak prekupčevalec, doma iz Skrij je oddal te dni na postaji več košev sadja. Dasiravno so železniški uslužbenci ž njim govorili slovenski, jo je ta „kuražen* mož le po nemški tolkel. „Wie viel sind die ? zadrl se je namreč na uslužbenca, ki je vzprejel male koše, na kar mu je uslužbenec odgovoril: jedenindvajset komadov. Na kar se je pa Drejc zopet odrezal „Wurklich var, na is So rechtM. Blizostoječi uslužbenci so se sicer Drejcu Bmejali, a Drejc se za to ni prav čisto nič zmenil, ampak strašno je bil celo ponosen, na svoj hinder honder. Bravo Drejc.
llazpls štipendija. — Tuk. kup-čijska zbornioa razpisuje natečaj na štipendij letnih 400 K, katerega je ustanovil bar. Hektor Ritter-Zahony. Do tega štipendija imajo pravico dijaki, ki so goriški deželani ki se uče na kaki trgovski ali pa tehniško obrtni šoli, kakor tudi na kaki drugi šoli podobni ravnokar imenovanima, naj se nahaja pa ta šola v naši državi ali pa tudi zunaj nje. Prosilci imajo vložiti svoje projnje pri kupčijski zbornici t Gorici do 7. septembra t. I.
Prošnji pa morajo priložiti, in sicer:	1. Potrdilo, da so res vpisani
na kaki zgoraj imenovanih šol. 2. Spričevala dveh zadnjih semestrov ali pa zrelostno spričevalo kake srednje šole. 3. domovinski list in pa spričevalo o premoženjskih razmerah prosilčeve družine, katero oboje vdobe od pristojne občine. Štipendij se bode viival za časa vseh študij in se ho izplačeval v dveh poluletnih obrokih, in sicer 15. aprila in 15. oktobra vsakega leta.
Vsakikrat pa bode treba doprinesti tudi spričevalo, da dotičnik, ki ima potegniti štipendij, redno in z dobrim vspehom obiskuje šolski poduk.
Žrtva Vipave. — V Dobravljah pri Sv. Križu na Vipavskem je bil v soboto 19. t. m. pogreb gimnazijci sed-mošolca odličnjaka Rudolfa Hrobata. K pogrebu so prišli tudi sošolci pokojnika iz goriške okolice. Po kosilu pri pokojnikovih stariših so se šli dijaki kopat v mrzlo Vipavo. Naenkrat zakliče Henrik Vogrič iz Podgore na pomoč in zgine pod vodo. Tovariš Franc Novak skoči za utopljencem, da bi ga rešil, pa ni bilo mogoče, ker je vrtinec zavlekel utopljene« na dno. Tudi drugi tovariši so se prizadevali, da bi dosegli utopljenca, pa zaman. Še le ljudje iz Velikih Žabelj, katere je šel klicat na pomoč vseučiliščnik Hilarij Hrobat brat pok. Rudolfa, bo prišli s čolnom na kraj nesreče in so z orodjem potegnili truplo utopljenca iz 15 metrov globoke Vipave, kjer je bil obtičal v blato. Nadebudni mladenič, ki je isti dan nosil križ pred pogrebnim sprevodom pokojnega prijatelja, pač ni mislil, da bo še isti dan ležal na istem mrtvaškem odru v prijateljevi hiši. Pogreb je bi! v pondeljek popoludne na dobravskem pokopališču. Ko se je v drago smrt prikazala v isti hiši, nezadovoljna z eno žrtvijo, je pač ostro namignila: Memento mori!
Fotografu Jerkiču je popolnoma vničila toča pri zadnji nevihti fotografski atelje, prevzročivši mu nad 900 R škode.
Priporoča se svojim sorojakom, d* bi mu olajšali nesrečo s tem, da ga podpirajo s svojimi naročili v slučsja potrebe.
Socijalne drobtine. — Zapeljanim in dobromislečim v premislek je spisal F. Š. lično 68 strani broječo knjižico : Gori! Pomagajte! ali alkohol ali nikotin. Knjižico je natisnila in jo prodaja po 20 vinarjev „Narodna Ti-skarna“ v Gorici.
V	poljudni besedi, katero pojasnjujejo izgledi iz žalostne resničnosti našega milega naroda, slika pisatelj na podlagi izkustva in znanosti zle posledice zlorabe opojnih pijač in tobaka. Namen pisateljav je spodbuditi rodoljube t boj zoper pogubno žganjepitje in kajenje, ki okužujejo že našo nadebudno mladino posebno v hribovskem delu naše dežele.
rNe greši se nad mladino toliko v zlobnosti kakor v nevedni nespameti",
„ nuj več so krivi nesreče pijanstva stariši sami s svojim slabim izgledom“. Naveden je tudi odlomek iz govora angleškega ministra za javna dela John Burns-a bivšega delavca, med drugim zlate besede v sedanji demokraški dobi: „Č e hočemo da bo ljudstvo vladalo, mora biti trezno", .voditelji ljudstva ne smejo piti in vse delavno ljudstvo mora biti vzvišeno nad vsako opojno skušnjavo*.
Drugi sovražnik ki začne napadati naš narod že pri nežni mladini je nikotin ali raba tobaka. Tega sovražnika navadno prezirajo. Pisatelj je prepričan da „dokler ne izgine iz naSih hiš žganje in tobak, ter se jima vsaj mladina ne odpove, ne moremo govoriti
o	pametni vzgoji11. Ta bi jaz popravil pisateljevo mnenje tako-le: »Dokler ne izgine iz naših hiš žganje in tobak, ter se jima vsaj vzgojitelji mladine ne odpovejo, ne moremo govoriti o pametni vzgojiu.
Priročna knjižica zasluži, da se razširi med ljudstvom ; za to naj bi po-skrbili dahovniki in učitelji. Za „vbogaime“ naj vsak izda 2 ali 4 krone, ter naj razdeli knjižico med narod. Šolske oblasti bodo zelo pospeševale ljudsko omiko s priporočanjem te koristne knjižice. Kdor ima priliko, naj „na-pitnineM potisne v roke vedno le žejnim „rokemolečim“ to brošurico. Kolikor več je vredna duša, kakor telo, tolikor važnejše je „ nevedne učiti “ kakor pa vedno „žejne napajati1*. Sklenem a pisateljem: nVsak, ki je spoznal resno nevarnost te morilke, vsak komur leži na srcu blagostanje in sreča narodova, stopi v boj in ne nehaj prej se bojevati s podukom, besedo, peresom, a najbolj z izgledom, dokler se ne stre žganjetoču zadnja steklenica*. Fiat!	J.	K.
Knjižica se dobiva v .Narodni Ti-skarni11 v Gorici in stane 20 vin.
Stržišče. — Ker pišejo mnogi Podbrdo, drugi zopet Grahovo, bodi v izogib brezpotrebnega dela in nadaljnih zmešnjav naznanjeno, da velja za Stržišče železnična in poštna postaja Hudajužna.
Požar v gozdu. — V torek pop-* malo pred ? uro, je začelo goreti grmi ■ čevje ob novi železniški progi pod openskim vrhom, in sicbr ns posestvu dedičev Piščanc. Iz hotela Obelisque na Opčinah so bili telefoničnim potom pozvani gasilci, ki so s pomočjo tamošnjih ljudi, tekom pol ure pogasili ogenj, ki je bil navstal iz isker stroja nekega vlaka. Ogenj je požgal približno 3000 štirjaških metrov grmičevja.
Prijeti vojaški begun cc. — V Višnji gori so prijeli iz Kanala pobeglega vojaka Ignacija Kastelici.
Varujte se pred amerikauskšini agenti! — Ministerstvo notranjih stvari opozarja zlasti kmečko prebivalstvo pred nekim agentom, z imenom Anton Ger-golet. On nabira izseljence za državo San Paolo v Braziliji in jim oskrbuje tjakaj prosto vožnjo iz francoskega mesta Marži lij a (Marseille). Že med vožnjo imajo izseljenci pretrpeti grozne make, v Braziliji se jih pa tako neusmiljeno izkorišča, da se uboge žrtve nikakor ne morejo rešiti svojih izsesovalcev. Ša le pred kratkim je Gergolet izvabil z Visokega pri Gotovljah 11 ljudi v brazilijansko suženjstvo.
Anton Grgolet je rodom Kraševec, ako se ne motimo iz Diberdoba. B l je že poročnik pri domobrancih, kjer je bil zaradi nepoštenosti kaznovan ter degradiran.
Vojaško nadzorovauje v Pulju.
—	Armadni nadzornik nadvojvoda Friderik je došel v soboto ponoči v Pulj. Spremljal ga je tudi poveljnik graškega armadnega zbora fcm. Succovaty. Vojaški, cerkveni, civilni, krajevni in avtonomni dostojanstveniki so sprejeli nadvojvodo na kolodvoru. Nadvojvoda je nadzoroval puljsko posadko. V pondeljek je zapustil nadvojvoda Pulj.
Toča v Dalmaciji. — Iz Knina poročajo, da je tamkaj grozna toča uai-čiia ves vinski pridelek in da je škode okolu pol milijona kron.
Potres v Valparaisu. — Šs niso potihnile popolnoma vesti o strašnih posledicah potresa v San Franciscu, ko nam je poročati zopet o drugem potresu, katerega žrtev je postalo mesto Valparaise in ki ni bil prav nič manjši od onega v S. Francisju. V četrtek po noči je razsajal namreč v Valparaisu tako močan in silovit potres, da je vničil skoro vse mesto. Vsled tega potresa je našlo nad 1600 ljudi smrt pod razvalinami, mnogo stotin je bilo ranjenih a mnogo jih je našlo smrt tudi v plamenu. Takoj po prvem Bunku je nastal v mesta ogenj, in promet je bil hkratu ustavljen. V nepopisnem strahu so bežali ljudje kakor blazni iz mesta, ker si niso vedeli pomagati. Trgovski del mesta je ogenj skoro popolnoma uničil.
V	mestu Valparaise je sledil drugi sunek neposredno prvemu. Zdelo se je, da se vse mesto naenkrat semtertja giblje potem je sledil tako grozen in silen sunek, da so se cele vrste hiš v nekoliko minutah zrušile. Takoj potem je v trgovskem mestu nastal ogenj. V okolici mesta je opaziti, da se je zemlja na več krajih sesela. Ladije v pristanišču in pristanišče niso trpele nikake škode.
Loterijske številke.
1	Tr-i Ltac
18. avgustu.
.	. 47	66	60	7	27
.	. 10	47	86	59	6
Dijaki
se sprejemajo na stanovanje pri krščanski _	družini
Via "sant Antonio št. 4, 1. nad.
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša soproga, oziroma mati, sestra in hči
Olga Breščak
previdena s svetotajstvi za umirajoče v 30. letu svoje dobe po dolgi in mučni bolezni danes ob 7.8/* mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb drage ranjke se bo vršil v petek ob 6. uri zvečer iz hiše žalosti v Gosposki ulici na domače pokopališče.
V GORICI, dne 23. avgusta 1906.
Anton Breftčak.,
soprog.
Sladko,
sin.
Anton in FranGiika Šinigoj,
stariši.
Josip Šinigoj,
hub»,v
Zahvala
*****
j******* I
_	v^ini sorodnikom, znancem in dr., ki so, o!) dvolelnej, luidej
^	bolezni, kakor lndi ol> pogrebu nagega predragega sina in
brala
Cetrtoletnika c. kr. učiteljišča v Kopru,
sočustvuje nam lajšali prežalostno bol.
Posebno se zahvaljujemo vsim občanom, zlasti možem kakor tudi gg. pevcem učiteljem in dijakom, ter g. pevovodji za žalostinke ter, da so v tako obilnem številu izkazali zadnjo čast preblagemu pokojniku.
Sv. ToniaS, 16. avgusta 15)06.
Žalujoča družina.
J
Rojaki!
Spominjajte se o vsaki priliki »Šolskega doma“.
'J
M U M -U? * fs
Lekarna
Rt.
CristofMi v Gorici
Prave in edine žel. kapljice
i mamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moči] teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (VKftvena mamka) popije _ Okrepi
ielodec, storč, da ngine v kratkem lasu omotica in ii-vptna lino st (mrtvost). Te kapljice tndi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
v%-------------------------.jr
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici ulica Vetturini št. 3.
And. Fajt,
pek. lzvedenee Gorica |-—" tekalličs Fr. Josipa it. 2 (lastna
hiSa,
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najflnejiega, k" *Or za nove maSe in godove, kolact a a birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
J.
»I
Prosiva zahtevati listke!
k
Naj večja trgčvina z žeiezjem	I«
KONJEDIC & ZAJEC -
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, žebzno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerlkanske blagajne, da je kupil pri najn za 1(X) kron blaga.
i
Prosiva ishtevati listke!
i
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mostu in na deželi svojo trgovino jedilnega bhga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 1, 5. Več vrst riža. Mlljsvečc prve in druge vrste, namreč ob '/, kila in od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Mnjdiče-vega mlina iz Kranja in iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
'
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališfe nirnberškega iu drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše švanke in šivalne stroje.
Potrebščine
za krojače in čevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse ltint tast.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zalogaza kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.
******
velika zaloga oljhinega Ija iz najugodnejih krajev.
Gorica, via Teatro št. 20	8*“ Gorica, via. Seminario št. 10
Olje za luč 82 kr. lit. „ fiut-je	40	„	„
„ bolje	44	„	„
„ dplmat.	44	„	„
„ ibtrsko	50	„	„
*
sf
2
V
4
Olje corfu „ bari
,. lneea „ nizza
56 kr. lit,
80 „ „ 70 „ „ 80 ., „
„ najfineje 1 gl. „
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
uumiiji^rrrr1 n -v
Mi
Kar
p'ipZroJ*erItfl il*’*0*
°*,iinstvu
:a?/ična
,Centralna posojilnica
registrovana zadruga v (gorici, ulica Vetturini St. 9.
Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905
na mesečna odplačila v petih letih
in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred. za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec.
Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905
na menice po 5VI„, na »hnjižho po S°|„
z 18°o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena.
Jako izdatno sredstvo proti
renatiaii ii trti p it (piti)
je liker GODINA, katerega napravljata » Trgin lekarnarja Rafael Godina, lekarna „Alla Madona della Salutte-* pri St. Jakopu, in Josip G°dina, lekarna ,AH v olici Fornelo št. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. - Potom pošte se ne pošilja manj kakor 4 steklemčice, in Bicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako dopošlje naprej 7 K, nakar se stekleničice dopoiljejo franko m so t tem znesku zapopadem tsi pošiljatfeni stroški. Dobna se » »seh lekarnan.