GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV « LJUBLJANA* 3. FEBRUARJA 1960 - LETO XI. - ŠTEVILKA 3 O RAZVOJU družbenega varstva otrok Družbena pomoč družini na v domače učenje, kakor tudi področju skrbi za otroka je danes starejši, da se usposobijo smisel- ’ no organizirati svoj prosti čas za intenzivnejša in 'obsežnejša, kakor je bila še pred letom. Od proučevanja in dokazovanja potreb po varstvu otrok smo že prešli v živahno pripravljanje in odpiranje novih otroških ustanov. Republiški odbor Zveze prijateljev mladine Slovenije in odgovorni organi za šolstvo, socialno varstvo in zdravstvo rešujejo v sodelovanju mnoga zadevna vprašanja. Tako so bile n. pr. določene temeljne organizacijske oblike in dejavnosti v sistemu otroškega varstva, osvojen je bil enoten naziv — varstvene vzgojne ustanove — za vse oblike varstva ne glede na vrsto in obseg njihove dejavnosti. Med te prištevamo domove igre in dela in kombinirane vrtce, ki dopolnjujejo družino pri oskrbovanju in vzgajanju otrok, kakor tudi igrišča in ostale ustanove, kjer se otroci poglabljanje in širjenje izobrazbe, za razvijanje posebnih sposobnosti, za koristno, zdravo zabavo. Iz teh razlogov so varstvene vzgojne ustanove namenjene tudi šolskim otrokom do 15. leta starosti. Zaradi pomanjkanja ustreznih ustanov za dojenčke in male otroke pa se sprejemajo med predšolske tudi mlajši, 2-leini otroci. V vrtcih, zlasti v tistih, ki so organizirani kot oddelki pri osnovnih šolah, otroci nimajo prehrane. V celotnemu omrežju vrtcev je na prehrani le 4000 otrok, kar je manj od polovice zajetih. Družbene organizacije pa težijo za tem, da bi varstvene vzgojne ustanove nudile vsem otrokom možnost prehrane in, če je potrebno, tudi onim, ki sicer niso stalni oskrbovalci ustanove. Vrtci imajo v varstvu ali OBČNI ZBOR DRUŠTVA VISOKOŠOLSKIH PROFESORJEV IN ZNANSTVENIH DELAVCEV UNIVERZA JE NA POTI DA ZAPUSTI SVOJO IZOLIRANOST V prihodnje: še večja povezanost Društva s splošno družbenim dogajanjem Dr. R. Neubauer znova predsednik Pretekli četrtek (28. januarja 1960) so se zbrali člani Društva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev LRS na svoj redni letni občni zbor. Kot gostje so prisostvovali rektor ljubljanske univerze dr. Dolfe Vogelnik, sekretar univerze Lojze Piškur, tajnik Okrajnega sindikalnega sveta Lojze Fortuna, tajnik Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS Srečko Božnar in drugi. Prav tako naj bi v prihodnje še v večji meri kot doslej Društvo prirejalo predavanja — najbolje y okviru delavskih univerz — na sedežih srednjih in strokovnih šol pred zaključkom šolskega leta, da bi absolventom olajšali odločitev pri izbiri nadaljnjega študija. V ta namen bo Kot navaja letno poročilo Znanstveno-organizacijsko de-____________ ^___________ Društva visokošolskih profesor- lo se je odražalo predvsem pri re- osnovana posebna sekcija, ki bo jev in znanstvenih delavcev za ševanju pedagoških problemov' me{j drugim sodelovala z delav-leto 1959, združuje Društvo kot na Univerzi ter pri organizaciji sfeimi univerzami, sindikalna organizacija v 18 sku- znanstveno-raziskovalnega dela. poročilo o delu Društva v pre- tovariš dr. Neubauer, in Društvo mora v tem pogledu zastaviti vse sile. Tudi v politično-ideodoškem delu s svojim članstvom čakajo Društvo še težke naloge. Začeta je pomembna akcija — sodelovanje z delavskimi univerzami: potrebno je, da to ne bo le trenutna, temveč stalna oblika sodelovanja! Dr. Neubauer je dalje opozoril še na eno važno vprašanje, ki ga je doslej Društvo puščalo preveč vnemar, namreč povezava s zbirajo k skupnim igram in inte- osfcrbi le doloJčeno števUo stalnih resnim zaposlitvam. Pripravljen je predlog gradbenih normativov, o katerih bo v kratkem razpravljal Svet za šolstvo LRS. Pravkar teče v Pedagoškem centru v Ljubljani pod organizacijskim vodstvom Zveze prijateljev mladine prvi seminar za laično osebje v otroških ustanovah. V pripravi je uredba, s katero bo dobil sistem varstva tudi pravne temelje. Medtem pa s hitrim tempom rastejo po vsej Sloveniji novi domovi igre in dela, igrišča in vrtci. Število v ustanove — vključno vrtec — zajetih otrok je že preseglo 10.000. Naj navedem samo nekaj primerov! Ljubljana je zadnjo jesen dobila novo otroško ustanovo v Komenskega ulici, v univerzitetni stanovanjski skupnosti na Prulah, v stanovanjski skupnosti Sercerjevo v Šiški, v Rožni dolini in drugod. Med mnogimi, ki se pripravljajo, je zanimiva zlasti ustanova Angelce Ocepkove v Mostah, ker bo v njej uresničena taka zamisel otroške ustanove, ki najbolj ustreza potrebam—otrok, družbenim smotrom varstva in naši sedanji finančni in materialni zmogljivosti. Tudi drugi kraji ne zaostajajo. Na Jesenicah, kjer so v stanovanjski skupnosti na Plavžu jeseni odprli nov dom igre in dela, že Pripravljajo gradbene načrte za drugo novo otroško ustanovo. Ta- otrok, varstvene vzgojne ustanove pa v mejah materialnih možnosti sprejemajo mimo stalnih oskrbovancev tudi otroke v občasno varstvo, bodisi po potrebi družine ali po lastnem vzgojnem programu. Tako zbira ustanova zunanje otroke k skupnim igram, zaposlitvam, prireditvam, izletom, krožkom itd. in je pravzaprav center zbiranja otrok zlasti tam, kjer šola zaradi pomanjkanja prostora in preobremenjenosti ne more razvijati svobodnih dejavnosti v zaželenem ali potrebnem obsegu. Glede trajanja dnevnega ali letnega delovnega časa se nove ustanove ravnajo po potrebah okoliša, ne po šolskem koledarju ali delovni obveznosti vzgojiteljev, kakor je pogosto v vrtcih. Ne gre pa le za organizacijske, temveč tudi za vsebinske novosti. Vzgojni program varstvene ustanove obsega široko starostno obdobje. Predvideti in doseči mora tako obliko sožitja otrok, ki ustvarja sproščeno družinsko vzdušje, ugodno tako za vsestranski razvoj in vzgojo najmlajših, kakor tudi starejših. Na tem področju se odpira prosvetnim delavcem — strokovnjakom za predšolsko in izvenšolsko vzgojo še vrsta problemov za študijsko obdelavo ter za svetovanje in strokovno pomoč osebju v ustanovah. Dejavnost dobro organizi- teklem letu, ki ga je podal pod- sorodnimi društvi v ostalih brat- ____Jl___■vri _ 1 ?____________:__ ti ir-_ .1 - etlj-iV-k »•/■vrvi i rv eivro+ll ko je tudi v Kranju. Gorenjska varstvene vzgojne ustanove Škof ji Loki je pri- se tudl ne omejuje samo na predilnica v pravila otroško ustanovo v stanovanjskih blokih na Trati. Tudi pri rudniku Kočevje je že realizirana skrb za otroke. Toda nimam namena naštevati vsega, kar je novo, saj ne bi smela mimo Celja, Maribora, Kopra in drugih krajev, ki za omenjenimi ne zaostajajo. Pač pa želim na primerjavi teh ustanov z vrtci, ki so bili vse doslej najpogostejša oblika otroškega varstva, opozoriti, kaj prinaša novega sedanja zamisel otroškega varstva v stanovanjskih skupnostih. O odnosu med varstveno vzgojnimi ustanovami in vrtci ter o prihodnjem razvoju le-teh se plete precej ugibanj, ki razodevajo neinformiranost tudi med prosvetnimi delavci. Morebiti je prav tu vzrok, da je pričakovane in potrebne moči vse premalo. Po primerjanju podatkov o Perečih problemih varstva v stanovanjskih skupnostih, ki so znani tudi šolam in drugim vzgojnim ustanovam, s podatki o širjenju otroških vrtcev se, nam odkrije prava neugodna značilnost dosedanjega sistema varstva otrok vzgojno področje. Probleme otroka in družine rešuje v celoti tako, da nudi otroku in družini hkrati z vzgojo tudi socialno in zdravstveno Z občnega zbora Društva visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev pinah 668 članov, ki delujejo na Zal je program prirejanja simpo-Univerzi in drugih visokih šolah, ziumov in diskusijskih večerov, na Slovenski akademiji znanosti sodelovanja z drugimi univerza- predsednik dr. Vladimir Murko, se je nadalje zadržalo pri vprašanjih kulturnega in družabnega življenja članov, pri delu Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev, pri skrbi za materialne pogoje članstva; obširno se je zadržal pri nekaterih bodočih nalogah osnovnih skupin (med najvažnejšimi: sodelovanje pri študijski reformi, sprejemanju študijskih načrtov in učnih programov) in pri organizacijskih problemih Društva ter njegove povezave z drugimi sindikalnimi forumi. Skoraj vse leto je ležala nad Društvom skrb za njegov nadaljnji obstoj in nadaljevanje desetletnega dela; končno je le uspelo uresničiti marca sklenjeni sporazum, da društva zaradi specifičnosti svojih nalog ostanejo, kar je potrdil tudi nedavni kongres Sindikatov prosvetnih in znanstvenih delavcev v Beogradu. Tako so člani Društva neposredno člani Zveze sindikatov Jugoslavije. Poudarjena je potreba po sodelovanju s sindikatom administrativnih uslužbencev. Dr. V. Murko se je v poročilu zavzel še za tesnejše sodelovanje z raznimi organi in organizacijami, s katerimi so sicer imeli že v preteklem letu različne oblike uspešnega sodelovanja: z Izvršnim svetom LRS, njegovim Svetom za znanost, Sekretariatom za občo upravo, z Rektoratom univerze, s predsedstvom Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dekanati, Zvezo študentov Jugoslavije itd. V razpravi je nakazal nekaj nalog Društva v prihodnje njegov predsednik dr. Robert Neubauer. Ko je govoril o. smernicah za delo Društva v letu 1960, je v ponot neposredno ... ““Sl ggg^rgBTSS >*« vra?>d6rtal pomoli Jo sSrsociZTedrdi: skih republikah in tudi v svetu. Razprava se je dalje dotaknila tudi stanovanjskega vprašanja visokošolskih profesorjev in znanstvenih delavcev. O tem je govoril tov. dr. F. Zavrnik in dejal, da je stanovanjsko vprašanje zelo pereče in da zaradi pomanjkanja primernih stanovanj ne morejo dobiti na Univerzo in druge visoke šole dovolj novega kadra. Občni zbor so pozdravili: tajnik OSS tov. Fortuna, ki je dejal med drugim, da družba potrebuje tesnega sodelovanja Društva in posameznih njegovih članov na raznih področjih družbenega življenja, v svetih ipd.; tovariš Božnar je pokazal na koristi združenja sorodnih sindikatov zlasti zdaj ob izvajanju splošne šolske reforme — pri tem pričakuje Sindikat prosv. in znanstvenih delavcev ‘od Društva izdatne pomoči; tovarišica Strmole je v imenu študentske organizacije apelirala na večje povezovanje s študentsko organizacijo pri težnjah za oblikovanje lika študenta kot državljana socialistične skupnosti. Znova izvoljeni predsednik dr. Neubauer je v zahvalnih besedah poudaril vso pripravljenost Društva, da v bodoče upošteva dobre ideje o sodelovanju s študentsko in sindikalno organizacijo. Nagrada vajencem: TV sprejemnik V ponedeljek II. januarja popoldne so imeli v Vajenskem domu v Kersnikovi ulici v Ljubljani svojevrstno slovesnost. Domska skupnost tega internata se je namreč priključila vrsti onih naših prosvetnih in vzgojnih ustanov, ki so prejele nagrade za tekmovanje, organizirano lani oo 40-letnici ppčastitve KPJ in SKOJ. Vajenci te domske skupnosti so pre- stvene službe v občini. Zato so v delovnem kolektivu varstvene ustanove pedagogi, socialni in zdravstveni delavci, kakor tudi starši, ki sodelujejo pri reševa- le v svojem pestrem delovanju lal predsednik dr. Neubauer, z nairazličneiše načine za cninSni H T S181 *e!CTmj.ski sprejemnik in je - tako ie rečeno med oravili njegovo nezgodo zasnal. Vendar P0*6^18 '”of!‘ev tako je rečeno med pravili .njegovo nezgodo zaspal. Vendar strokovni dvig izobrazbene kaj svečano. Domačo dvoranico so nov. Društvo P0!?.1.11 vajenci - v domu jih je pnsh pa so k temu vsekakor poi nemu dogodku tudi gostje, ki jih je po- Društva — na eni strani številne pa so posamezne skupine le ures- ravni naših državljanov Društvo P0'nili Taienci — interese naše družbene skupnosti ničile nekatere točke tega pro- bo moralo pomagati; da refor_ ^ §8g05d°kuk t«ue( s tem, da izpopolnjuje kar se da grama, tako je skupina SAZU študija čimprej izvedena in zdravil v ^svojem uvodnem nagovoru za- na- jih je 160 — omemb- da grama: tako je skupina SAZU __ _______________ nju hvsT^b{eZa^e ustanove. gr^^inil^LSalfStaS ^"bo “s^a temnilo M ^v±XŠ^S^ dov ter sodeluje pri spiosnem, n.]er so ciani seznanjali ,ostaie s m v globmo dosedanjega siste- cijski sekretar Okrajnega komiteja ZK strokovnem m ideološkem iz- problematiko svojega Instituta. visokošolskega študija V ta Ianez Zemljarič, katerega nagovor je bil obraževanju najširših množic, na Zamisel je vsekakor dobra in za- namen bo treba organizirati di- P''2?8”!6. °elu Jamske skupnosti, hkrati drugi strani pa skrbi za interese služi, da jo posnemajo še ostale skusijske večere predavanja in svojega članstva, ki mu skuša skupine, kakor tudi celotno Dru- podobno, da pokažemo, kako si nuditi svojo organizacijsko, druž- stvo. predstavljamo študij na univerzi beno-politično in gmotno pomoč. Akcijo za reformo študija je Starši in drugi stanovalci v okolju, četudi laiki, prevzemajo stalne in občasne naloge pri delu z otroki, kot varuhi, vzgojitelji, vodje krožkov itd. ali pa tudi kot pomočniki pri raznih poslih tehnične in upravne narave. Od ustanove pa prejemajo potrebno pomoč. Zato se organizira v varstveni vzgojni ustanovi tudi delo s starši za pripravljanje na konkretne naloge ter za splošno pedagoško in zdravstveno prosvet-Ijevanje. Taka, na tem mestu le v grobih obrisih nakazana dejavnost v sistemu družbenega varstva otrok, seveda ne bo mogla povsod in na hitro v celoti zaživeti, ker to še zavirajo nekatere ob- šiti razpravah o reformi študija, kjer se je pokazalo, da prav razprave na sindikalnih sestankih razvoj ^k^daiečhaostaj^za^dru1 ^e^vne te^ave- Vendar pa naj bi lahko razčistijo mnogo nejasno-žinskimi potrebami. Zadnja leta okofiju potrebnih in možnih var- se je zmogljivost omrežja vrtcev večala letno le za 2°lo do 3 °/t t. j. 200 do 300 mest. S prenosom ustanoviteljskih pravic na stanovanjske skupnosti, hišne svete in same stanovalce pa je dana možnost hitrejšega porasta omrežja. To so potrdili uspehi, doseženi v letu 1959. Stvarni načrti pa še mnogo obetajo. Vrtci so namenjeni predvsem Predšolskim otrokom od 3. do 7. eta starosti. V redkih kombini- stvenih oblik, toda ob nenehnem izpopolnjevanju v smeri nakazane dejavnosti. To je tudi smer prihodnega razvoja vrtcev. Ne gre za ukinjanje dosedanjih oblik, temveč za preraščanje le-teh v nove oblike, ki sedanjim družbenim potrebam bolj ustrezajo. Mnogi vrtci, zlasti kombinirani, niso daleč od sedanjih zamisli, saj je novi sistem zgrajen tudi na njihovih pozitivnih izkušnjah. Vendar naj bi ta razširjena de- rnih vrtcih imamo le 1500 pro- javnost ne bila odvisna le od ra- 'orov za šolarje, vsa druga mesta "idejo predšolski otroci. Po polkih, ki jih, potrebujejo naše dcusnje, pa so družbene pomoči "av tako potrebni šolanji, bodisi začetniki, da se pravilno uvedejo zumevanja in delavnosti upravnih odborov in osebja, preide naj v stalni delovni program vrtcev, da bo njih družbena vrednost še zrasla. A. D. Akcijo za reformo V preteklem letu je Društvo podprlo Društvo s pozivom vsem kot celota ali posamezne strokov- skupinam, naj proučijo proble-ne skupine sodelovalo zlasti pri matiko na svoji fakulteti ali od-uvajanju novih fakultetnih sta- delku in skušajo zavzeti skupno tutov in učnih programov. Po stališče. Razen tega je Društvo posameznikih je bilo Društvo za- sodelovalo na posvetovanjih Uni-stopano tudi v drugih organih, verzitetnega komiteja o reformi kot republiškem Svetu za znanost študija. in drugod. Osnovne skupine so V zadnjem času je Društvo sodelovale zlasti še pri najnovej- začelo sodelovati z republiške Zvezo delavskih in ljudskih univerz ter Okrajno delavsko univerzo v Ljubljani. Številni člani pa sodelujejo pri delavskih in ljudskih univerzah, pri Zavodu za izobraževanje v delavskem in družbenem upravljanju, Zavodu za proučevanje izobraževanja odraslih, Zavodu za proučevanje organizacije dela in varnosti pri delu LRS s predavanji na tečajih, seminarjih in tudi pri sami njihovi organizaciji. Razen tega so člani sodelovali v tečajih za izredne študente pri pripravah za sprejemne izpite na Univerzo. Večkrat je bila izražena želja, naj bi člani Društva olajšali izredni študij razen z organizacijo pomoči in nasvetov že vpisanim študentom iz prakse tudi v obliki posebne brošure o pogojih univerzitetnega študija na posameznih fakultetah; taka brošura bo v kratkem Izšla. v bodočnosti. »Univerza je na poti, da zapusti svojo izoliranost,« je dejal priznanje delu domske skupnosti, hkrati pa tudi izraz teženj za nadaljnje uve-' Ijavljanje Vajenskega doma pri gradnji naše socialistične domovine. Potem sta izrekla mladincem najtoplejše želje še upravnik doma Anton Golia in predsednik upravnega odbora. Vajencem se zdi zelo lepo, da niso vbili prezrti; ponosni so na delež, ki so ga doprinesli k tekmovanju. sti in ustvarijo nove poglede, kar more bistveno olajšati delo fakultetnih organov. Pomembno je bilo delo na organizaciji znanstveno raziskovalnega dela, kakor tudi pri sprejemanju študentov iz prakse brez dosedanje formalne kvalifikacije, kar je odprlo vrata Univerze — ob določenih pogojih — najsposobnejšim interesentom iz prakse. Delo Društva oziroma posameznih skupin na ideološko-poli-tičnem področju je obsegalo študij Programa ZKJ, proučevanje politike na vasi, sodelovanje pri raznih proslavah ob 40-letnici ZKJ ipd. Poročilo ugotavlja, da je bilo v preteklem letu premalo sodelovanja z Univerzitetnim komitejem ZKS. Šola v Zavratcu pri Idriji: pouk glasbene vzgoje ob glasbenih vilioah Izobraževanje odraslih Pismo iz Addis Abebe v Škofji Loki Marsikdo ni imel priložnosti, vati z izobrazbo in vzgojo vseh da bi v času rednega šolanja do- tistih, ki so nehali z rednim šo-končal to ali ono vrsto šole. Skrb lan jem. Upravnik tovariš Andrej za pošolsko izobraževanje odra- Česen je vložil veliko truda in slih in mladine pa se je z vso napora, da je danes ta ustanova (Poseben način šolskega ocenjevanja) Ena izmed sodelavk našega li- ravno obratno. Ta zadnja matura sta je te dni prejela iz daljne je že čista specializacija, torej Etiopije pismo od svoje prijate- priprava na fakulteto. Sploh je Ijice Danice Jelenc, ki je pred že vsa višja gimnazija močno časom odšla tjakaj; tovarišica Je- usmerjanje oziroma prilagajanje lenčeva je znana družbena delav- sistemu visokošolskega študija. resnostjo lotila Delavska univer- poleg ostalih kulturnih ustanov ka, pred odhodom je bila sekre- Ob delu jih učijo uporabljati vso za v Škofji Loki, ki že drugo leto eno od glavnih kulturnih žarišč, tarka Zveze prijateljev mladine mogočo literaturo, učijo jih obli- uspešno izpolnjuje svoje poslanstvo. Poglejmo, kaj vse je že letos ta ustanova storila in kakšne so njene naloge za prihodnje dni. Za potrebe naše industrije je organizirala petmesečni tečaj za visoko kvalifikacijo v kovinski posebno za odrasle. Občinski ljudski odbor je s pol milijona dinarjev podprl njeno delo, osta- okraj. Da se tudi y tujini zanima le tovarne pa so prispevale pre- za vzgojo najmlajših in mladine, cej denarja in pokazale veliko priča prav pismo, ki nam ga je razumevanja pri njihovih teža- ljubeznivo odstopila v objavo to-vah. Ker bo Delavska univerza s varišica V. O. Objavljamo odsta-stroki, katerega se je udeležilo svojo dejavnostjo vsako leto več vek, ki opisuje sistem šolstva v petindvajset ljudi. Tl so uspešno nudila, rabi zato več učilnic in tern kraju, ker bo za marsikoga končali šolo in tako smo dobili bi nujno potrebno bilo v Škofji zanimiv. okraja Ljubljana in predsednica kovati lastna stališča, skratka pionirske komisije za ljubljanski močno jih navajajo k samostoj- kvalificirane mojstre. V šolo za osnovnošolsko izobraževanje hodi 63 starejših oseb; največ od teh obiskuje zadnje razrede osemletke. Kot lansko leto, je zelo veliko zanimanje za šolo za starše, katero obiskuje 148 oseb. Tudi politično petmesečno šolo obiskuje lepo število ljudi. Predavanja so povsod kvalitetna, zato je zanimanje pri ljudeh precejšnje. Delavska univerza pa se je lotila tudi večjih nalog — to je ustanovitev strojnega oddelka Srednje tehniške šole v Škofji Loki. Sedaj poteka pripravljalni ' tečaj za prvi letnik te šole, ki bo 37 dijakinj III. f razreda na Ekonomski srednji šoli v Ljubljani si je pred kratkim omislilo enotne halje iz črnega klota; dijakinje so se navdušile za enotno šolsko oblačilo na jesenskem zagrebškem velesejmu; v šoli imajo omarice, da se preoblačijo in se sploh — po njihovih lastnih izjavah — kaj dobro počutijo v tem oblačilu, po mnenju njihovega razrednika tov. prof. Stanka Toša pa take enotne šolske halje lahko precej prispevajo k ustvarjanju dobrega razrednega kolektiva SAMOPOMOČ prosvetnih delavcev vabi * r tečaj za prvi letnik te šole, ki bo Zadnja, dvojna številka »Sodob- Ko je bila redna letna skup- popularizirati. Zlasti sedaj, ko je začeIa z rednim poukom s prvim ^šap tazaiia 2a ves letnik še ščma bamopomoči prosvetnih de- upravni odbor Samopomoči skle- februarjem letošnjega leta. Za to naslednje prispevke: lavcev za Slovenijo, smo zapisali, nil, ocenjujoč realno vse okoli- šolo se je prijavilo 57 ljudi, ki rnestujeremo dj. da je Samopomoč socialna huma- seme, da se zviša posmrtnina od so zaposleni v industriji kot ko- nemu delu. Kar pa zadeva upoštevanje otrokove osebnosti, je pa minimalno in se temu precej ču7 dim; uporabljajo tudi telesne kazni, predvsem za nižje razrede. Ocenjevanje pa je opisno; vsak mesec sporočijo staršem, ali otrok v celoti uspeva, kakšno je njegovo ponašanje in za katere Loki sezidati novo stavbo, namenjeno izključno za šolo za od- »Kadar smo vsi skupaj, zdaj predmete kaže vec interesa in rasle. To je problem, ki je vsako nas je v Addis Abebi okoli sto, sposobnosti. V višjih razredih ji leto večji in ga bo treba čimprej kar pozabimo, da smo tako daleč n. pr. tako: dijak mora doseči na rešiti. Problem, ki je tudi pereč, stran od domovine. Slovenskih koncu leta skupno 60 točk za reje v tem da' je treba sedanji družin nas je skupno z ambasa- cimo vseh 8 ali 9 predmetov. Mati stanovi nuditi tudi precej sred- dorjem — osem. Precejšnje je šte- tematika šteje za odlično 30 točk, štev za nakup strokovne litera- v^° na^h otrok. Ob klubu ostali predmeti po 20, to se pravi, ture. Sedanja knjižnica je zelo ituajo organizirano neko obliko lahko ima dva predmeta odlično revna, kar se tiče strokovnih šole, kjer se učijo jezika, zgodo- in že izdela, z izjemo francoščine knjig, in uspešno bo lahko delovala le, če bo nudila ljudem dobro strokovno literaturo. Vlado Rozman »Sodobno pedagogika« 9-10 vine in zemljepisa. Drugače pa so — kjer mora imeti najmanj 6 točk, da lahko izdela, v ostalih predmetih pa ima lahko nič točk in vseeno izdela. S tem načinom ocenjevanja namreč dopuščajo, naši otroci v večini vključeni v francosko šolo, ki je sicer zelo težka in naporna, ima pa zelo moderen in dober sistem dela. Mlajši gredo najprej v tako ime- da se dijak razvija v tistih pred- novani »akev«, to je pripravnica, metih, za katere ima največ spo- kjer se učijo samo francoski je- sobnosti in za katere se verjetno zik. Po nekajmesečnem delu v kasneje tudi odloči na fakulteti, tej pripravnici pa jih pošljejo v No, to sem malo opisala, ker Na uvodnem razred. Običajno gredo v nižji vem, da vas to zanima, ker kakor imteiiieence v sočiadisScn^diružbi razred od tistega, v katerega bi sem čitala, se tudi pri vas pranima- ščme, da se zviša posmrtnina od sp zaposleni v inausmjj kot KO- _ predavanje M ga jelmei dt\ vi;- šli normalno, vendar imajo mož- pravljajo spremembe v podobni na ustanova prav ega tovarištva in sedanjih dvajset tisoč dinarjev vinostrugarji, ključavničarji oro- fan v okviru'semtaairj a za prosv, de- nost, da hitro preskakujejo v na- smeri. Ob koncu še to. Za jugo- danes nimamo na tem kaj izpre- na trideset tisoč dinarjev, tako djarji in podobno. To bo za ško- ^članek slednje višje razrede, tako da ti- slovanske otroke je ob klubu minjati. Tem manj, ker postaja da bodo društveniki vplačevali fjeloško občino velikega pomena, 0 vprašanjih šolstva kot sti otroci, ki so tu dve leti, na- uvedeno tudi pionirsko delo. Ob- Samopomoč last vse širšega šte- za vsak smrtni primer po 15 din ker se industrija nenehno veča in perečih družbenih vprašanjih sociaiu- vladno ne zgubijo na času. Neko- staja sekcija, kamor so tudi mene vila prosvetnih delavcev v naši tedaj po pet dinarjev več kakor Potrebe za srednji tehniški kader stične graditve. liko teže je v višjih razredih. Na- vključili, sedaj bomo odred ime- ožji domovini in ni seje, na ka- doslej. Povišek je malenkosten, so velike. pravo'Kaj lahko prispera pouk mo- tuša je šla n. pr. takoj v razred, teri ne bi bili sprejeti novi člani, sprejeli pa so ga člani Samo- Poleg vsega omenjenega se v derTie zgodovine k vzgoji aocraiistič- t. j. v II. gimnazijo, tu jo seveda Menimo vendar, da je dobro stvar pomoči sami, ki s.o 80-odstotno okviru Delavske univerze vršijo neg?, ^stlvku*’ pr „ . ... , - ____ — _____________— ________ ________ ________ ______ v 'Problemi pedagoške tretirajo tako kakor ostale, ki so se m še treba priporočati in jo glasovali"za to umestno izpre- zvečer jezikovni tečaji za nem- periodike Je F. s. obdelal nekatera od vsega začetka v francoski šoli. _______________________________ membo. Po aproksimativnem iz- ščino, angleščino in’ italijanski je- rprašanja našega pedagoškega tiska, imajo dve maturi, in sicer prvo Pisma uredništvu računu plača vsak član Samopomoči letno, za vse smrtne primere z upravnino vred, okrog 800 dinarjev. Ta številka sama pove, da obremenitev ni tolikšna, da ne bi našli poti do Samopomoči še tisti prosvetni delavci, ki stoje danes izven nje, češ, zik. Največ zanimanja je za nemški jezik in angleščino. ' V kratkem pa se bo začel tečaj za monterje hladilnih naprav in začela bo z delom tudi strojepisna šola. V republiškem merilu se je s 25. januarjem začel tečaj za računovodje, S svojim delom je škofjeloška Delavska univerza začela teme- Tomšlč Janez pa piše o Bogdana Bln-terja publikaciji Ob Jadranskem morju. v tretjem, drugo pa v četrtem oz. prvem, ker imajo Francozi ta gradu.« novali in ga potem povezali s pionirskimi odredi v naših republikah. To sekcijo vodi neka otroška zdravnica iz Beograda, ki je tu že leto in pol in je delala tudi v naši organizaciji v Beo- Nasa redovalnica... »saj sem mlad, ne bom še umrl«. Redno poslušam oddajo »Ra- Žal, resnica je le prečesto dru-dio-šola« s svojimi učenci. Pri- gačna! Povišane posmrtnine bodo Ijito pomagati starejšim ljudem, ______ . _______ deležni člani od 1. januarja 1960 da si pridobijo, preko šole in raz- znatz moram, da so ure v veliko dalje Držij da bi sJe števj'lo čla_ nlh tePfiajev <> Usti, ki je socialno zajel kmečko ln služijo daleč od doma, kamor Vprašanje ter ga literarno podal jih je privedlo življenje, ker do- ™ <’ brez olepšav, prikazal življenje ma ni hilo kruha. Vračajo se do-prekmurskega t malega človeka v mov, eni zato, da bi vsaj en dan pristni neposrednosti. V Kranj- preživeli med svojimi, kjer so jim čevem pripovedništvu je zadobila tekla otroška leta, drugi se vra-socialna stvarnost tolik razpon. Ca jo s sezonskega dela, morda v m da je ta pojav pomenil ne le no- upanju, da bodo lahko ostali na vost v slovenski literaturi, mar- domačiji in živeli z družino. De-Več tudi prelom v dotedanjem Me gre v mesto, kjer sluti lepo gledanju na kmečko življenje in življenje, a umre zapuščena z1 problematiko ter prikazovanje obupnim občutjem samote. Vse kmečkega proletarca. Enak delež zgodbe pa so uglašene v istem v tovrstnem pripovedništvu gre spoznanju: Kruh je bridka stvar. ne?j^o1'T^ #vauUCunivp^i:vPTri,,?wi^,i J?^ko 80 osebe enostavnoupodob- Urednik Janko Jurančič je p5?b^"arno P631111* ^akk°, 2a^a ljudske epike, življenju epike in traiogijo. med baletnimi prireditvami »s.?Kaw.WSft.wt »«• s-*«, vrni* SEfrorStoiSSESS « ^ «*”. « pr««., d«»J«i««« uu^.P1- »A., v mije In vete: Spremno besedo in opombe je t aci!iudskeSa vkljub patini časa starodavna le- ka ohranila le zato, ker je ljud- Cegke mtJle na rnT„.1y'f v Parlzu vinorejcem, k: napjsai Janko Liška. Skiciral je ^ številu nu- pata ni jZgubiia svojega leska. stvo životvorno ohranilo poezijo, v pariškem Muzeju dekorativnih Nemščina m težka r LlubMana pisateljevo življenje in označil no- “^ Prgišče starodavne lepote Pred več k 130 leti je pisal Ja. ki je bila po svobodoljubnih tež- urriet.3‘?f5 so j^rediii razatovo enega Or^vTa zaifoiba ‘ItofenMevele in črtice, v opombah pa je anPnimnega pesništva. kob Grimm Vuku Karadžiču: njah izraz ljudskega duha. Iz me Pavffl ^a,riinraa1^odrfo^i2inSMl?,r1i razlozl1 man.i znane besede. Knji- Pesmi so natisnjene 'v srbo- »Takih pesmi nima noben narod spremne besede zvemo še o mo- :z svojih lutkovnih iger ter Mustra- storove^arln ManCe Pnlegaijo reprodukcije Do- hrvaščini verzi so apostrofirani z in jih nikoli ni imel«. tivih, ljudskih pevcih ter jeziku Človek izkorišča naravne sile. "menčiča-Maja, Ludvika ustreznimi naglasnimi znamenji. Janko Jurančič ie nanisal in stilu epike 80 bile deležne lutke iz »starih (e- v f • ških legend«, »Slavčka« to »Dobrega Ivan Meštrovič: Kosovka devojka Takih pesmi nima noben narod Ob knjižici srbske in hrvaške ljudske epike tožba Slovenije 180«. Knjiga _______ njena študentom agronomije in veterinarstva pa tudi delajo V praksi. Ljubljana. Državna založba sloveti'j e Vrečiča in Karla Jakoba. Ob kon- Ta izbor je namenjen prvenstve- CT>I. a ° 1859. Priročnik za učitelje petega raz- cu naidemn kratok o^alod no ISnl.lri inloAini L = a Spremno besedo, opombe in slo- Pri,ročnik za p®*®?® cu najdemo kratek pregled živ- no šolski mladini ki že deli časa sp^mno Deseao, opomoe m sio- Med reprodukcijami, ki žal vojaka Svejka«. sLSt'?1 U^uba Kozina ^ tekov.111 dela omen3enlh umet' „“???• ter^a tudi SagS^^rznal ^rof^ reda' rode«.' ________ Huža Velkavrh. na na Urednik je iz raznih ciklov ljud- L k, iih spoštovanje Meštrovicevi kipi iz inštitutu za vuikanoiogijo v Kataniji sil, saj so nekatere oeseae, ki jin K k ^ i , pripravlja znanstveno delo, kjer bo najdemo v slovarčku m opombah kosovskega cikia. u kiparju je |^u51 dokazatli da so kraterji na Revija »Otrok in družina« naš pomočnik že prešle iz vsakdanje uporabe, zapisal gloso K(arel) D(obida). ostale pa so kot značilne sestavine ljudskega izrazoslovja v ljudskem izročilu. Vestno napisana Mislim, da se ne motim, če tr- si še želeli, kaj nam ni všeč. To krenila široko akcijo preko sin- sPremna beseda nas seznani o dim, da je na revijo »Otrok in bi morali storiti predvsem »ni dikalnih podružnic prosv. delav- ?,bs?^u m .Yrednostl. srbohrvaške družina« naročena, vsaka šola prosvetni delavci, če namreč mi- cev, kajti pri vzgoji mladega ro- 13u, ,Le, ePjke- °. nJer“h zapiso-« naši republiki in da je ma- slimo, da je to osrednja pedago- du ne bi smeli več dolgo šariti valcih> le da se 3e av'tor ustavil m učiteljev, ki je ne bi od števil- ško vzgojna revija, ki nam naj z nobeno Družino ali podobnim ------------------------------------------------------ ke do številke z veseljem in za- temeljito pomaga pri vzgoji otro- čtivom za starše. To je menda . , nimanjem prebirali. Mnogi so ka in družine. poč jasno. — Pa še skromen na- Jum0l(I n“njo tudi naročeni. Funkcija učitelja kot družbe- svet uredništvu: s članki in raz- Luni vulkanskega tovora. Shakespeare v prozi rp ^ * 1. _ - . y _ _ y_ -------- »». ^ ... • » Filozofsko in sociološko društvo Ljud- v *»v;- ^J. vyi_ixcni. z-lv cuija ava \j±/uz>uia 01.101X1- iltat prt nas je zaKO, veseli nega delavca m šole kot aruzoe- pravami O osnovnih zdravstvenih ske republike Slovenije s Sodelovanjem clagoškem hotenju, da bi prirejeno ske motive, prizore, tako da ostane ffto vsake nove številke, saj je ne ustanove SO V našem sedanjem vprašanjih družine (kot je to Že Pedagoškega društva Ljubljana pri- dfl0 vzbudilo pri mladem bralcu za- Zgodba bralcu kar se da pregledna in to „_X„ 0.7,„n h.1 ?niprnn J« w ““ praivlja anketo o delu to položaju mmanje za original, da bi priredba jedra, brez težavne zapletenosti, ki je naša edina revija. Ki zajema, in perspektivnem razvoju take, doslej) revija na pomembnosti učiteljev na osnovnih šolalr Poleg tvorila most do neokrnjene umetnine, Shakespearu blizu zlasti pri pravljic- vzčlenjuje, pojasnjuje mnakazu- da se za uspešno delo nujno mo- predvsem na podeželju pridobiva, splošnih podatkov o družinskih J® vsa vsn.knri.n.pvna. vnrašania rnAn strniti vsa sita ki ntrnk.n t«.« _7—,'1. AT——7..'u -.7„ merah in izobrazbi nat bi vsi uči V literarni zgodovini stoji nekje sloves veščega esejista, na kontinen-ob strani posebna zvrst, ki jo ozna- tu pa soprireditelja Pripovedk iz čujemo kot prireditev originala. Taka Shakespeara. Charles Lamb je prire-prireditev je namenjena predvsem dil šest tragedij, Mary pa štirinajst mladim bralcem, ki bi jim bilo ori- komedij, od teh jih je več pravljič-ginalno, literarno delo pretežko, nih. Pripovedke so prirejene tako, da Opravičilo za to, da dobi umetnina vsebuje osrednji del zgodbe etični drugotno podobo najdemo prej v pe- problem. Avtorja sta opustila stran- VSa vsakodnevna vprašanja rajo strniti vse sile, ki otroka Jstn velia n stalnih člankih rti ra- merah in izobrazbi naj bi vsi učitelji zane besede v nevezano ali iz dram- je podan dovolj skrbno, da lahko drvfi„\0 in rirnfhpn* vrnnio n,r!ainir. tnka „li jlnanč* ti ki Js£0 veL3a 0 Stalnih Člankih žara- cpisall materto,;ne in sootaiiihe razme- ske oblike v prozo in podobno, o luščimo Idejni svet Shakespeara UZvnske m družbene vzgoje vzgajajo tako ah drugače m ki ve prehrane. Vse to Z raznimi re, v katerih žive, navedlli kakšni so vrednosti prireditve doslej nismo ta- poznamo etično razsežnost njege kot pa v estetski metamorfozi Iz ve- nih motivih. Osrednji del zgodbe pa iz-ter —,. ,T - - - y - - * - - ■ — , r ' ' . »» v — — ,«—,«».<*• re, v Kaitenn žive, naveoiii kakšni so p.v.. ^ t«- t... euvuo vassecnus, njegove 'madega rodu. Največja odlika žele iz njega iz tega ah onega m- drugimi praktičnimi nasveti dela pogoji za delo na šoli. kako se udej- korekoč ničesar siišau. dasi je oeit- miselnosti. revije je pa vsekakor ta, da go- teresa napraviti človeka, katere- reviio zanimivo in naročnikom ie stvuiel° izven šole ter ob katere te- bo, da Ima kvalitetna prireditev lite- Ob koncu knjige najdemo Besedo Vari n vsom knr tnro tnkA mest- mn hn vri nns levn in Anhm in i®,,1'0 zamlJjlvQ 171 juiTucniKom je } svojem pedago- rarnega dela svoj smoter in učinek bralcem izpod peresa avtorja ter sifilis s-Mss ssm mmm mmm radi segamo po njej, jo radi be- mnogi nemogoči nazori; brez pri- remo, si iz nje marsikaj zapom- mernega čtiva, ki mora včasih se je zgrnilo na ^ M ima.o z te^prarijto rangiešitoJ mmo, se mi ne zdi prav, da stal- prinesti tudi revolucionarne član- VZg0jQ mladega rodu opraviti ta- daU, 43 vsakega stopnjo njegove zre- častitljivo letnico 1807 in so odtlej tuno samo nekje registriramo izid ke, da tU in tam zamajejo Staro kna 'n drunn% tnlikn vnlnn dn L^i ®«vpog!lo'blien lepljenje itd., kar je v Učilnici binetu tudi orodje, tehnični pouk. To je mogoče V otežkočeno. Poučevala sem v risalnici Če pa nabavimo za vso šolo le po Snlflh 7 7plo fnaihnim številom že vse razrede in to z uspehom. eno serijo orodja, Je la“ko prioor SOian z zeio majnmm bteviunn pnmiciev* Ali lahko učenci prve- mnogo kvalitetnejši, kar omogoča oddelkov, kjer ni težav S koordl- ga razreda uporabljajo iste risalne boljše delo. To se posebno pozna nri nacijo umikov. Vendar bi mora- mizice in stole kot učenci osmega? čopičih. S cenenimi akvarelnimi čo- la biti taka Učilnica kombinacija lpdi to_ Sem_ preizkustto^ “sem piči ni mogoče naprav.« dobrega NAJNOVEJSE izdaje »Skolske knjige«. Deanovič Mirko-Jernej Josip: »TALIJANSKO-HRVATSKOSRPSKI RJECNIK«, 916 str., okoli 70.000 besed in fraz. — Celo platno 1700 din. Hasanagič Edih: -KOMUNISTICKA PARTIJA JUGOSLAVIJE 1919 DO 1941« — Izbrani dokumenti -Biblioteke — Na izvorima histerije«. — 316 str. — Bros. 350 din, trdo vezana 450 din. Cvitanovič Alfonso: -NA DUNAVU« — Život rijeke od izvora do ušča. — Geografska biblioteka — Širom svijeta — 120 str. — Broš. 180 din. Bujas Željko: »IZ SUVREMENE AMERICKE PROZE- — (Heminghay, Faulkner, Steinbeck, Caldwell, Saroyan, Shatv). -Moja biblioteka-«, zv. VI. — 154 str. — Broš. 300 din. Ogrizovič Slava: -BILI SMO PARTIZANI-« — Biblioteka -Dobra knjiga« — V. kolo, zv. 6 — 128 str. — Broš. 140 din. Kramaršek Josip: -TEORIJA I METODIKA ESTETSKE GIMNASTIKE« — Priročnik za učitelje fizične vzgoje in strokovne voditelje športnih organizacij. — 264 str. — Broš. 740 din. Rubič dr. Ivo: -EVROPSKO-AZIJSKO-AFRIČKI MEDITERAN« — Priročnik — 144 str. — Broš. 200 din. Kubiček Josip: -KAKO IZRADIVATI NASTAVNA SREDSTVA«, — knjiga IV. — Priročnik za učitelje. — 72. str. — Kart, 300 din. Kruz Velimir: -TEHNICKA MEHANIKA«, H. del — Za srednje tehnične šole. — 284 str. — Broš. 460 din. Renko Paula-Renko Franjo: -ORGANIZACIJA I TEHNIKA TRGOVINE« — Za III. razred trgovskih šol. — 112 str. — Broš. 180 din. Vukovič dr. Mihajlo: -OPCI DIO GRADANSKOG PRAVA«, knjiga II — 360 str. — Vdz. 620 din. -ŠKOLSKA KNJIGA« Poduzeče za izdavanje školskib knjiga i učbenika — Zagreb ŠE ENKRAT — »ZA ALI PROTI PODALJŠANJU ŠOLSKEGA LETA« p*#'*ywg!5! isr a v“” ” ” ,srfe,t|K sar.^rcs&rs sus airjrssU.rsB »wswsrfcsrasr* dl likovnega (kvadratura, OS vet Nov p0miSiek: Likovni pouk tra- Ni treba, da pride na enega učenca bgio iznetšenih že mnogo načelmith pri- moči ne bi na ta način mogle izko- delu ravno za drugo polovico avgusta, liava. orimerne risalne mizice, ja 2 Šolski uri. Ali lahko otroci sto- cela serija tempera barv. Kupim jih pomb, pogrešam pa pripomb, ki ristiti do konca avgusta ves po za- nekaj serij za ves razred. Na nižji osvetljujejo to vprašanje s tehnične- komi pripadajoči dopust (12 delovnih stopnji je treba barv več, ker slikajo ga vidika. Načrt podaljšanja šolskega dni — kot pripadajo vsakemu zapo- NAŠI JUBILANTI ristiti do konca avgusta ves po za- medtem ko se doslej ta dela zvrste 'v dveh mesecih. Prepričan sem, da - - - . , . . . . . _ . o-----------------------------— -----------»- ---- —* ------------- ----------—bi se vsa navedena etela zavlekla otroci hitreje (vsak teden izdelajo en ieta na 250 delovnih dni je treba raz- slenamu), da o starejših niti ne go- tja v september in se v jeseni pouk izdelek), na višji stopnji manj. Tudi misliti še s te strani. ---J “* t-1------------------------------------------’ -----x--------* ■ • v tem pogledu ni v vsej Sloveniji Ce bi šolsko leto imelo 250 de- BOGO TEPLY vortm. A'i naj imajo s podaljšanjem ne bi mogel pravočasno začeti, kar bi __ __________ _ _ ______ __ __ šolskega leta učne moči dopuste tudi Imelo za posledico, da bi se v pri- enako. Marsikje si otroci še sploh ne lovnih dni, bi trajal pouk do 7. av- med rednim delom? Pri tem pa niti hodnjem šolskem letu pouk razteg- morejo privoščiti krijočih barv. Ven- gu&ta. Temu sledi 3 cin i dela za vsa- ne upoštevam izgube časa za preme- ml v drugo po.ovico avgusta, nato bi dar moramo tudi pri tem računa« z kcČetno razstavo (pripracva, razstava stitve In selitve, ki tudi morajo biti se v septembru zopet kasneje začel, bodočnostjo, in pospravljanje) In 1 dan za slovesni v času počitnic. Skratka: izgiedalo bi tako, kot b‘ se Zadnja leta sem poučevala na šoli zaključek leta, ki bi b« 10. ali 11. av- Ko se konča na šoli redno delo, mačka lovila za rap. z 42 In na šoli s 36 oddelki. Za toliko gusta. Po zaključku mora učiteljski se začnd razne adaptacije, popravila otrok je potrebna ogromna količina zbdr še urediti knjižnice, učila in ka-Njegovo ime najdeš v mnogih radi sodelovanja z delavci,« ml je barv, papirja in drugega materiala predvojnih socialističnih Uskih. zla- pripovedoval Bogo. neta zl Mkom? ooiik6 Al?n?1 st. v nekdanjem Cankarjevem Kole- Bogo Teply je bi. aktiven član pe‘|kza -adblnih norma«vih M ni-darju. Precej svojih tekstov ta pre- glavnega odbora takratni« Svobod, "oP„noštMSi izkušenj sodobnega «-vedov je podpisoval s šifro TALPA. bll je med organizatorja celjskega tovneM oo^a opustimo zV .Kako si sl izbral ta psevdonim?«, ?^a.,sJpb°d 7{^rau 19|f ■ dočnoft možnost boljše organizacije sem ga vprašal ob nekem srečanju, je ..e-jsikemu zboru, glavni govorn-K i likovnem pouku? »Preobrnil sem črke Teply v Tal- pa Je bil France Leskošek-Luka. Za-pa«.. ml je odgovor« radi-Izredno uspelega zbora je ta- 2. V kabinetu hranimo tudi Kadar namreč pridem v Maribor, kratna Vlada razpustila Svobode, , • ™ naiorei i? 5tu- obiščem tudi mariborski Pokrajinski. Ideje pa m mogla zatreti, ne žadu- ta sestoji najprej iz stu murei Bogo Teolv je zdaj tam že šlti. Proletarci so si ustanovili nova dijske zbirke primerov posamez- vrsto let ravnatelj. društva »Vzajemnosti« ta so nada- metodiČnih enot. Taka zbirka skimflM PnTXm,Zdabl!egrbli & Sd^“mS “ P je potrebna starejšim likovnim Bom Teply kot itoad mar.barski pro- jubilant Teply slavi letos šestde- pedagogom za mentorsko pomof fesor že med vojnama požrtvovalen, setletnico. Oče Konrad je bil postaj- mlajšemu in manj izkušenemu napreden društveni delavec in je pri- nj načelnik v Veliki Itaki na Dd_ Jjadru, za ilustracijo predavani za haial predavat tudi zasavskim de- lenjskem. Maturiral je v Novem me- , . ’ , , ^ . .f.. Takole mi je pravil o predvojnem, stu in jo bi.i v družbi takratnih mla- starše, kot UCllo za vzgojo kntic- In nazadnje še to. Zdaj oa naj dih naprednih novomeških kulturni- nih sposobnosti, učencev ter za naprednem značaju Maribora: kov: pesnika in p!satelja Mirana Jar- kontrolo učiteljevega pedagoške- »Maribor je bil že v predaprilskl Ca, slikarja Božidarja Jakca, Slavka ■ v arhivu to fudi mnn- Jugoslaviii izredno razgibano prole- Gruma ta drugih. 8a razvoja. V arnivu je tuai mno tarsko mesto, kjer so dajali napredni p0 končanih visokošolskih študl- go plastičnih izdelkov (žgana gll-siovenski delavci poseben pečat kul- ]ah je mladi profesor Bogo nastopil/na plastika iz papirja, papiršči- tumemu ta političnemu usmerjanju službo v Mariboru, ki mu je ostal. ’ f" , ^ nločpvino ma- delavskih množic.« zvest vse doslej. ne, lepenke žice, piocevme, ma- Takratni mladi profesor Bogo z Bogom Teplyjem sva kamerada kete arhitekture itd.) 11 izdelki Teply se Je takoj vključil v to na- iz vojaških let In ker sva oba Do- pokrijejo več površine, kot V ma-predno delo in je vstopil v krog ma_ lenjca. mi prinese vsako srečanje z £ 7tožpnp rtobp in slike rlborske Svobode. Pri takratni Svo- njim novost iz njegovega življenja. P° Zložene risoe m siike.^ bodi so sodeCovali tudi sodnik Trav- ob neki priliki ml je vzhičen Arhiv pa smo na naši soh pn-ner, zgodovinar Baš In drugi obujal spomine na predvojno gleda- pravili tudi drugače. Vsak učenec Bogo Teply je bil med najbolj 'iško življenje v Mariboru. Takrat so tV nrpnrnctn mnnn iz nvoinpea pridnimi predavatelji. »Marsikatero na pobudo Svobode, kjer je bil Bogo ima. preprosto mapo IZ ovojnega soboto sem po končanem pouku sedel na vodilnem mestu, prikazali Can- papirja. Na notranjo stran vpise na vlak ta se odpeljal najprej v karjevega Hlapca Jerneja v Delakovi rototne podatke, podatke 0 SO-Hrastnlk, kjer sem predaval takoj predelavi. Na pobudo Boga Teplyja nnrobln n dosedaniih šo- po prihodu popoldanskega vlaka ste- so takrat mariborske Svobode naro- Cialnem poreKlU, O aoseaanjin so klairiem, zatem pa zvečer še hrastni- , čile po nekaj zaključnih predstav lah, imena učiteljev likovnega šklm rudarjem. Naslednjo nedeljo za svoje člane. Bogo se je pač trudil, pouka itd., skratka vse, kar bi sem pohitel v sosednje Trbovlje In da bi slovenskega proletarca čimbolj ,m1ivnln na sliko nieenveaa sem predaval dopoldne že v tam- vključil v duhovno življenje ta mu lahko vplivalo na Sliko njegovega kajšnjem kultumo-prosvetnem dru- razširil splošno znanje. Za take pred- likovnega izraza. V to mapo DO-Sfcvu Svoboda. Popoldne pa še zagor- stave je celo sam prodajal vstopnice. m0 vseh osem let vlagali najzna-skim svobodašem. Mlad sem bin in Vredno je omeniti, da je bili naš rmiusnešneiše rishe in sem lahko izdržal take In podobne TALPA neutrudljiv prevajalec mar- Clhiejse in najuspešnejše riSDe 1 napore. kststtčnih pisateljev. Precej tekstov slike, opremljene z datumom na- Moj takratni gimnazijski ravna- je prevede! tudi pod šifro SIGMA, stanka in eventualnimi drugimi teij Mastnak Je vedel za ta moja Naj omenim njegov kratek priročnik, r,r.r,rT1v,ami Ob koncu šolania io pota, pa me je zmeraj zaščitil, kadar učbenik dialektičnega materializma: opomoami. uo Koncu_ o ja J so wi na policiji delali sitnosti za- Naš svetovni nazor. bomo izročili UČ6I1CU. laKa maps Ob neki priliki sem ga vprašal, bo ves čas šolanja slika otroko- deiampriemPze6u ta° drngih0?,1" vega likovnega in psihofizičnega akih poslih najbolj bavl. razvoja, ki lahko odlično sluzi ll- — »že več kakor dvajset let — v kovnemu pedagogu. Razen tega Mariboru je od leta 1922 — zbiram narn bo marsikdo ob koncu gradivo za gospodarsko zgodovino P3, narn DO marsiKuo uu Koncu Slovencev, zbirainje gradiva je dol- šolanja hvaležen za lepo zbirko gotrajno, saj je tako delo plod celega svojih likovnih del, ki bi jih si-ŽiVlOBogu Teplyju je treba povedati cer največkrat sproti zavrgel Se-&e, da je ves zavzet za kulturni raz- veda. pomeni sortiranje risb, ki voj in napredek Maribora, njegovega opravimo po vsaki uri, za likov-Mariboru jeV^efur, “v^nik° nega pedagoga dodatno delo, a se zavzema se za svoj Pokrajinski mu- izplača. Izločene izdelke spravim zej, za umetnostno galerijo, Muzej posebej in jih vrnem ob koncu ^n!škT°v^e ta za ZaTOd za leta Ni pedagoško da bi učenci Obdravska prestolnica mu je nosili izločene izdelke, ki so za- upravičeno hvaležna za vse njegovo nje še aktualni, sproti domov in Š&uV^ ™rčSU!jU- jih izpostavljali posmehu in ne-Jože Zupančič strokovm kritiki odraslih. Razen Prosvetni delavec Izdajatelj: Hepubilški odboi Sindikata prosvetnih In znanslvenih delavcev LRS - Ust Izhaja štirinajstdnevno - Ureja orednlškt odbor - Odgovorni urednik Drago Ham Naslov ured nlštva: Ljubljana Kopitar leva I - Telefon urednl Mva: 19-181 do <85 mt J61 - Naslov uprave: Ljubija oa. Nazorjeva l - Telefon uprave: 22-28« - Letna naročnina Vlada Rustja: VAJE OBLIKOVANJE . » . Trdina: VAJE Z ŽOGAMI............. Jože Žabkar: POUK MATEMATIKE V OBVEZNI SOLI I....................... Po vseh poprav/tlh m beljenju se beljenje itd. S temi deli bi ,se lahko mora šola tudi temeljito prečistiti od podstrešja do kleti. Čiščenje se iz razumljivih vzrokov ne more vršiti istočasno s popravidi, zato bj se z njim lahko začelo šele nekako v začetku septembra. Čiščenje traja 14 dni, pa čeprav za ta namen najamemo tudi pomožno delovno sdilo,. saj zmoremo dobro očistiti vse učne pro-» store v semestrailnih počitnicah le,' če snažilke delajo nadurno. Skratka: delo v novem šolskem letu bi se po končanih dopustih učnih moči, upraviteljev in snažilk ter po končanih popravilih in 6;ščenju začelo šele okoli srede septembra, končalo pa bi se prihodnje leto med 17. in 22. avgustom. Pri tem pa nisem omenil kdaj naj bi se učne moči udeleževale raznih tečajev za izpopolnitev izobrazbe ki so najprimernejši v počitniških mesecih. Poleg tega si ne morem predstavljati, kako bo učna moč zmogla delo brez odmora, če sredi avgusta preneha z rednim Šolskim delom, pd-tem pa gre v kolonijo, s katere se vrne en dan pred začetkom dela v novem letu. in takih učnih moči, ki v počitnicah delajo v kolonijah in drugod na raznih akcijah, je precej. Ali ne bo zaradi podaljšani a šolskega leta trpelo delo tudi v kolonijah in, drugod? Sprašujem se tudi, ali res večina staršev želi, da bi imeli njihovi otroci samo 3 tedne počitnic? Mnogi so, bi radi šli skupaj z otroki na počitnice. Vemo pa tudi, da se vsi delovni ljudje, ki imajo šoloobvezne otroke, ne morejo zvrstiti na dopuste v drugi polovici avgusta in bi šole ^alno nadlegovali s prošnjami, naj dovolimo učencem izostanek, da bodo šli z njimi na počitnice, saj nas že sedaj večkrat prosijo, za isto po iS. juniju. Gotovo je tudi nekaj staršev, ki se iz različnih vzrokov ni. DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča naslednje priročnike za prosvetne delavce Kozina-Velkovrh: ČLOVEK IZKORIŠČA NARAVNE SILE................................. 220 din 300 din 180 din 350 din 150 din 360 din 210 din 240 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE V LJUBLJANI, Mestni trg 26 taajo časa baviti s svojimi otroki v času počitnic, za te pa naj bi razne organizacije (taborniki. Društvo prijateljev mladine itd.) pripravile primerna letovanja, da bi na ta način bili taki starši razbremenjeni. Ne vidim pa nujnost, da M se zaradi majhnega odstotka takih staršev podaljševalo šolsko leto. In nazadnje še to: Kdaj pa naj bi šli učenci v razne kolonije? 2e sedaj lahko v kolonije sprejmemo le majhen del vseh učencev, čeprav so organizirane v treh tn štirih izmenah, koliko pa bi zajeli učencev, če bi kolonije delale samo v eni izmeni? Verjetno bi prihajalo do tega, da bi učence pozivali v kolonije že pred zaključkom pouka, kot je to storil lani RK. ki nam je že 10. junija pošiljal učence v kolonijo. Poleg tega pa kolonije tudi ne bi mogle računati s šolskimi prostori, ki bi se tedaj pripravljali na začetek pouka v prihodnjem šolskem letu. Se mnogo je pripomb, pa mislim, da so že te pokazale dovolj jasno sliko, kaj bi nastalo s podaljšanjem šolskega leta za 40 dni. Lojze Terček