93 Naši dopisi. V Gorici 18. lnarcija. — Kdo je zdaj imenitniši, ko Vaš Goriški dopisnik?! Pa tudi ve „Novice" ste po- »tale po njem imenitne. Njegov dopis od 4. t. m. Vam je dober reklam, dasi nismo ne vč, ne jaz tega nameravali. Od Soče do ,,Save" lajajo »surovi psi" *) in mekečejo nedolžna jagnjeta Vašo in mojo „slavo". Ker pa nočemo monopola v teh rečeh, naj povem, kako si lahko kdo sam enako ,,slavo" naredi. Piši (pa le v ,,Novice" — se ve da) nekaj euphemismov o mrtvih in nekaj drobtinic resnice o živih in — slava ti je zagotovljena. Ta recept je najnovejši. — Do sedaj sem jez nekega druzega poznal, ki je sicer obširniši, pa vsakemu jasen. Priobčim Vam ga — samo da si ga Čitatelji „Novic" dobro zapomnijo. Tu v Gorici imamo dva gospoda, ki slovita za najboljša Furlanska govornika; imamo ju lahko za zastopoika Furlanske (Goriške) klasičnosti. Eden teh 2 gospodov je zdravnik, drugi muzikant. Poslednjega sem slišal večkrat fleg-matičuo in patetično pripovedovati to-le priliko. Prišel je bil kmet v mesto po opravilih in si je med drugim ukupil tudi par čevljev. Trije gosposki postopači — šaljivci vidijo kmeta , kako navezuje čevlje na palico, da jih zadene na ramo in da odide iz mesta. Vseh muh polni si šaljivci pomignejo in njihov načrt je bil spleten. Ti Peter — sta rekla una dva — teci hitro tje pred mesto in čal$aj kmeta tu in tu; midva se naglo odpeljeva naprej; jez — pravi Jože — ostanem v krčmi ,,pri mostu", in Janez se popelje še četrt ure dalje; bo Čakal na cesti. „Ditt e fatt". — (Tako moj porooe-vavec.) Dogovorjeno je bilo med njimi, da morajo kmeta prepričati in uveriti, da ne nese čevljev, ampak — kljunače! — Ko pride tedaj kmet k zadnjim hišam v predmestji, naleti —• po naključbi, se ve da — na nekega meščana (bil je Peter), ki se mu bliža in reče: Prijatelj, koliko prašate za kljunače? Kmet: Prosim, gospod, če ste Vi pijani, jez nisem; pustite ljudi po poti z mirom. Kaj mislite, da sem norec? Peter: Pač ste, če še ne veste, da imate kljunače pri sebi. Snemite palico z ramena in glejte! Kmet ga zaničljivo po strani pogleda, godrnja sam se sabo in jo maha naprej. — ,,Pri mostu", četrt ure dalje, stoji gosp. Jože pred krčmo. Zagledavši kmeta — že od daleč zavpije: Slišite, prijatelj, po čem so Vaši kljunači? Gospod, odgovori kmet resno, nikar se ne šalite z ubogimi ljudmi. Jožef: Kako to, oča; kedo se šali? Jez bi rad tiče ukupil; je li to šala? Kmet: Za voljo božjo! Kaj ne vidite, da so čevlji in ne kljunači! Jože: Ne zamerite, ljubi prijatelj; Vi se motite, zdi se mi, da niste svoje robe še dobro pogledali; glejte, kljunači so, ne Čevlji; snemite palico, poglejte! Jez mislim, da ni sem slep. Tedaj, koliko Vam dam za kljunače? Kmet: Saperm... — nikar me ne imejte za norca! Peter: Vi ste pač čudni, jako čudni! Človek še prašati ne sme, koliko kaj velja! Kljunači so kljunači; neumni kmet, — pa pojdi, če jih nočeš za dober denar prodati! — Premišljevaje škricovsko srboritost in predrznost gre kmet naprej. Ali čez nekaj časa začne vendar dvomiti in govoriti sam se seboj: Že dva gospoda sta trdila, da neseni kljunače. Da bi bila oba slepa, oba norca!? — To ne more biti. Kdo ve? Sname čevlje, ogleduje jih... hm! znabiti! Ves zamišljen stopa hitreje, ko prej, proti domu. Nenadoma ga nekdo od za-dej pokliče: Oj, prijatelj, prijatelj! Kmet se ozre. Čakajte, Vi mož, vpije Janez (tretji šaljivec); so li Vaši kljunači na prodaj? — Tedaj je vendar le res, kar sta rekla una dva, si misli kmet na tihem; potem odgovori glasno: Gospod, če mi jih dobro plačate, boste jih imeli. Janez: No, tolsti so še precej, pa tudi ne preveč.. Kaj *) Ta „estetična" fraza je vzeta iz lepoznanstvenega slovarja nekega slovenskega časnika. Pis. Vam dam za nje?.. • Kmet določi kup, z gospodom se pogodita in.....prilika je končana. Fiat appli- catio! — Ali se ne izpolnuje ta prilika vsak dan sosebno v javnem življenji? Šaljivci so nekateri časnikarji, oziroma, njihovi dopisniki. Piši danes, piši jutre, zdaj od tod, zdaj od tam; danes naredi si sam dopis, jutre naroči si od koder bodi; kriči, trobi, 7bobnaj; umišljuj si to in to, barvaj, poveksuj reči in ljudi ali pa po drugi strani črni in psuj, natolcuj in obrekuj in — , javno menjenje" je narejeno! Kakor so se kmetovi čevlji spreobernili v kljunače, tako postane lahko kaka uboga reva maiik in hudič postane svetnik. Pa ne, da bi jaz na Slovence mislil; — Bog me obvaruj! Hotel sem samo pokazati, kako si keao lahko veljavo zgubi ali pa si „slavo" pridobi in utrdi, če — zna. Eno reč pa mora pustiti na strani, kdor se mojega recepta poslužuje, namreč resnico. Resnica je že od nekdaj ljudi v oči klala, zdaj jih kolje tudi v nos. Proč se staro moralo! Ta je marsičemu in marsikomu na poti. Sosebno pa je mnogim na poti — „vera narodu priljubljena" in vse, kar po njej diši. Tako je! — To moje modrovanje, ali, ker je, bi spadalo prav za prav v kak feuilleton, pa, ker ga ve „Novice" nimate, pustite vse na tem mestu, prosim. — — Zdaj pa urno kaj novega. Torbico imam sicer že prav polno, tako polno, da ne vem, če bom mogel držati v njej vse do m. avgusta. Zakaj tisti čas jo bode treba izprazniti, ne zavoljo šolskih počitnic, ampak nekaj druzega bo tisti pot. Za zdaj vem, da „spoštovalcemu ,,Novic" najbolj ustrežem, če — o vremenu govorim. Je pa vreme zdaj, ko to pišem, pri nas tako, da si sv. Jožef jutre z obema rokama obraz pokrije. Burja, mraz, po gorah sneg! — Novega predsednika c. k. okrožne sodnije imamo. Gosp. Pavel Sbisk je, kakor sem bil že enkrat naznanil, da bode. Naš rojak pa g. Adolf Mozetič, sve-tovaLec pri tukajšnji okrajni sodniji, je postal appellaci]-ski svetovalec v Trstu. — „L' Ape" je ime novemu humorističnemu (?!) listu, ki tukaj 2krat na mesec izhaja. Brat je ta list ,,Goriziano-u v „Nov." že naznanjenemu. Oba sta se zarotila proti nU Isonzo"-u in veČini sedanjega mestnega starešinstva; upljivala bosta na prihoduje mestne volitve. — Precejšen škandal je naredil „Goriziano" zastran novega pokopališča, bodi si gledč na njega lego, Češ, da je svet premoker, in glede na „1000 goldinarjev za njivo." Po tej ceni namreč je starešinstvo dovolilo ukupiti prostor za pokopališče. Zdaj še nič ne vemo, Kako bo z novim grobiščem. — Iz sporočila o I. učni razstavi v Gorici 1875 sen posnel te-le reči: ,,Posebno priznanje" je razstavna sodnija izrekla 14 osebam in 42 šolam in zavodom; ,,častno omembo" je priznala 13 osebam in 54 šolam in zavodom. — Veliko razstavljenih učnih pomočkov je jury šolam priporočila, mnogo reči je dež. šolski svet nakupil in šolam razposlal. Obiskalo je razstavo 2478 ljudi z vstopnino in čez 300 učiteljev brez vstopnine. Dohodkov je bilo 669 gold,, stroškov 469. Vseh razstaven skup je bilo 193. Iz Gradca 17. sušca. — Volitev novega našega poslanca dr. Rada j a je deželni zbor enoglasno potrdil, s tem pa se je tudi potrdilo, da je le hudobno natolcevanje bilo, kar so nemčurski časniki o togoti, da je njihov kandidat padel, po svetu zatrobili. Ker ta svojat, bodi-si tu ali drugje, poštenosti nima, zato molči zdaj o potrjeni volitvi. To je navadna taktika nemčurska. Iz Ljubljane. — Ker so volitve v mestni odbor pred durmi', ni čuda, da se je na obeh straneh začelo živahno gibanje. Že je tedaj tudi narodnim domačinom nasprotna stranka, ki je imela v gostilnici nemške kazine svoje zbirališče, razglasila svoje kandidate. Ka- 94 košen strah pa ima ta stranka pred narodnimi kandidati 3. razreda, kazal je g. Dežman v svojem govoru, ko so kazinci izbirali si svoje kandidate za ta razred, reksi, če od narodne stranke nasvetovani možje pridejo v mestni odbor, da pride ž njimi razrušivni element „in das harmoniscbe Ganze" — prav po besedah ministra Auersperga. „Zdaj smo precej mirno med seboj delali na rotovžu; ako pa se pridejo ti štirje — je menil gosp. Dežman in poslušalci njegovi so se trikrat prekrižali — je pa konec miru in mi, ki odločujemo, ali naj v Ljubljani solnce sije ali dež gre, morali bi zapustiti hišo mini in sprave." To je bilo jedro začetnega njegovega govora, s katerim so inštalirali kazinci svoje kandidate. In kakošne so si izbrali? Nekega železniškega uradnika gosp. Ha bi ta po imenu, ki zunaj na železnici biva in kogar nikdo ne pozna, kakor on Ljubljane ne, —- ki je več časa mestni odbornik, pa nikdar še ni besedice črhnil v zboru; ker je zvest privrženec kazincem, zato ga imajo radi, in ker kot „sta-tionscbef' tropico železniških volivcev komandira na volišče k volitvam, zato in edino zato so se oklenili njega; sicer bi jim bilo zanj toliko mar kot za lanski sneg. — Drug njih kandidat je lesar gosp. Polegegg, metulj , ki se je iz nekdanjega narodnjaka prelevil v nemčurja; tudi on je mož, ki zmirom molči in priki-muje vsemu, kar drugi trdijo. — Tretji je ključar g. Albin Achtschin, četrti pa tesar Anton Gwaiz — oba novinca, ki ne bosta vode kalila gospodarjem na rotovžu, ker se bosta še celo bala drugače misliti kakor njuni protektorji; govorila tako ne bosta nič po prego voru: „schweigen ist gold". Vsi štirje bodo tedaj le mameluki sedanjega rotovškega regimenta. Po takem menda ne bode teško našim volivcem 3. razreda odločiti se za to: ali naj volijo tuje ali potujčene kimavce ali pa samostojne naše može v mestni odbor. — Koga voli nasprotna stranka v 2. razred, zato se ne brigamo, ker sedanja volilna postava je asekura-cija za cesarske in kraljeve. — Tudi za 1. razred bodo kazinci Dapeli vse sile, da bi zmagali s svojimi kandidati, ki so dr. Schrev, Mahr, dr. S upan tschitsch in Mali t s ch — vsi bolj ali manj nasprotniki narodne stvari in zvesti privrženci sedanje sisteme , ki je deželam naklonila že toliko „dobrot", zato jih je v soboto šolski inšpektor Pirker v shodu kazincev polil s toliko slavo. Kdor pa pri volitvi gleda na poznanje mestnih potrebščin in čegar obzor sega čez to, kar se v kazini sklepa, volil bode naše možake. Tedaj volivci naši ne dremajte! Volitev zahteva odločnost in pogum nasproti nasprotnikom. — Zopet je počil glas o neki šolski novotariji, ki vsestransko izbuja nevoljo. Govori se namreč, da po veliki noči se imajo šole zjutraj začenjati že ob 7. uri. Kar menda svet stoji, ni bilo tega. V nepraktičnih rečeh je liberalna sedanja doba res kolosalna! Ko je pustne dni stari in mladi svet noril, morali so ušeniki in dijaki srednjih šol v šolo. Zdaj — če je res — morali bi že ob sedmih zjutaj v šoli biti, češ da je poleti po 10. uri dopoldne že prevroče v šoli! Ako je to vzrok zgodnji šoli, potem popoldne ob 3. uri, ko je poleti soparica najhuja, nobeden ne sme v šolo. „Rana ura zlata ura" je star pregovor, po katerem tudi marljivi učenci od nekdaj jutrajni čas obračajo za učenje doma. Po tej novotariji morali bi poleti, ko je do 9. ure zvečer še dan in komaj ob 10. uri učenci in uf,: telji še le spat gredo, zjutraj ob 5 uri že na nogah > za domače učenje in v vseh družinah moral bijsaju že ob 6y2 uri biti, da dijak ne zamudi šole. Ce praktično glede na družinske razmere in korist učenje doma, no potem je tudi krivo — ravn^ vsaj dandanes živimo v narobe svetu. — Kakor poročilo o učni razstavi Goriški lanskega leta kaže, so dobili diplome posebnega priznanja v Ljubljani: gosp. Stegnar Feliks za Rusko mašino, gosp. Tomšič Ivan za „ Vrtec" in zadruge spise mladini primerne, „Slovenska Matica" pa za izdavanje bukev učiteljem primernih; tudi gosp. J. Giontinijeva razstava je pohvaljena. — Zime letos ni konca ne kraja; 18. dne t. m. se nam je po silnem viharji navalilo zopet snega dober čevelj na debelo. Danes je 7 stopinj po R. mraza. Po pravici se tedaj kmetovalci boje neugodne letine; za živino jim fe pohaja klaja. — Slavni mladi^lnetnik Franjo Krežma, ki! je tudi nas s svojo igro na gostiti začaral, ni umrl, kakor so nemški časniki glas zagnali, bolezen genialnega Slovana preobširnivši na smrt. Očetov telegram 17. dne t. m. iz Rima v Zagreb piše: „Franji je posve dobro." V nedeljo odvesti cemo u Albano." Živio! — Na pomoč ubozim učencem ljudskih šol seje v nedeljo dopoldne predavalo na dveh mestih: gosp. prof. S u ki je je na korist narodni šoli govoril o „Devici Orleanski", gosp. Dežman pa na korist „Schul-pfenn gu" o „Entfemung der Fixsterne" (daljnosti stalnih zvezd). Oba sta imela obilo občinstvain oba sta govorila na pohvalo poslušavcev. Prof. Šuklje je dober govornik, slovenska beseda mu gladko teče in kar pove, jasno pove. Al predmet govora „Devica Orleanska" pa nikakor ni bil srečno izbran za predavanje občinstvu. „Devica Orleanska" je zgodovinska oseba, od nekaterih pisateljev, kakor vzlasti od brezverskega Voltaira v njegovi pesmi „la pucelie" grdo zasmehovana, od druzih, kakor od Schillerja v „Jungfrau von Orieans" prero-mantično poveličana, od Wetzelna v žaloigri „Jeanne d' Are" zvestejše po zgodovini naslikana. Ker se govornik o nedeljskem predavanji ne more spuščati v učene zgodovinske preiskave, ki bi velikemu občinstvu presu-hoparne bile, občezgodovineke črtice pa se nahajajo v vsakem naučnem slovnik^ zato bi si bil govornik gotovo hvaležnejši podučni predmet izbral, ako bi si bil namesti Francoske zgodovinske „uganjke", kakor neki nemški pisatelj Ivano Orleansko dobro imenuje, izvolil nam bližji in zanimiviši predmet. — Predavanje pri hodnjo nedeljo gosp. doktoranda Tavčarja se glasi: „Zenske v slovenski narodni poeziji."' — (Mestno „3o), kakor jo imajo zdaj že skoro v vsakem mestu, opraviti gospod Schinzl, dozdaj vojaški kapel- ki je nalašč zavoljo tega popustil vojaško služb Da je Ljubljani taka godba potrebna, o tem ni no dvombe, in da se da vzdržati, je tudi gotovo, zlas če se postavi na popolno mednarodno stališče. Do j so jo že skušali večkrat spraviti na noge, ali ker je a naprava vedno dišala edino po nemčurski barvi, j zadevanje vselej spodletelo. Gosp. Schinzl, kakor aio , prevzame vodstvo le pod tem pogojem, da se g dba ne napravi nobeni stranki na čast, ampak za vse in bo imela le naslov ^Ljubljanska mestna godba Tudi jo hoče gosp. Schinzl spraviti na tako stalile, da bo povsod lahko nadomestovala vojaško god1 : pri plesih, koncertih, v gledišči, pri pogrebih itd. K iU mu je treba le še gmotne pomoči, druzega nič, k kot vojašk kapelnik je že štiri leta kazal, da je len za vodstvo vsake godbe. Zato in ker je nam vsitn bijancanom, ki smo glede godbe vedno navezani na ost vojaškega poveljnika, lastna godba res živa poba, priporočamo gospoda Schinzlna najtopleje tudi jlovenskim meščanov*y- — (Strašen strah) imajo v Avstriji pred slovanskimi junaki, to smo videli v nedeljo, ko so Ljubi-bratiča memo Ljubljane po železnici proti Dunaju peljali. LjubobratiČa je namreč nek Avstrijski častnik 95 z imenom Fillou (kdor ne ume francoskega, naj pogleda v francosk besednjak po tej besedi) prijel z ono junaško Holandinjo gospodično Markus in L. Petrovičem vred, ko so kakor je on mislil, stopili na Avstrijsko zemljo. Potem so peljali vse proti Trstu, ali vladne organe je prijel nekak strah, bali so se menda za Avstrije obstanek, če bi Ljubobratiču Slovenci v Ter-stu kak slovesen sprejem napravili. Zato so ga na posebni ladiji s spremljevalci vred na tihem spravili na novi kolodvor, od tod odpeljali ga na Brežino. Tu so ga žandarji s silo potisnili v železniški voz, ko se ni hotel prostovoljno odpeljati, ker je zvedel, da ga mislijo tirati v Line. - Ko je vlak Ž njim dospel v -Ljubljano, je na kolodvoru mrgolelo policije. Vse to proti par Slovencem, ki so zvedeli, da bodo Ljubo-bratiča v nedeljo memo Ljubljane peljali. In res — nič se ni zgodilo za Avstrijo nevarnega, Ljubobratič se ]e peljal memo Ljubljane in vendar ni bilo nobenega potresa, tudi Avstrija še stoji. Kako pa bo svet sodil tako ravnanje z junakom, ki je vrh tega še Srbski državljan! — (Slovensko gledišče.) V nedeljo smo videli enkrat zopet polno hišo. Igra „Pož»galčeva hči" je dopadla, ker je bila vrlo dobro igrana. — Prihodnjo nedeljo bo zadnja redna predstava z mikavno, po francoskem izvirniku poslovenjeno igro ,,Materni blagoslov ali nov Fanchon". Potem se prično benefice. $&T Ruski lan je prišel. Naročniki naj tedaj hitijo po-nj priti. 96