H tedensko glasilo delovnega kolektiva iskra I— INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMU-NIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Izvoz ni politična parola Vprašuje SODIN UREDNIŠTVO odgovarja šef uvoza VLADO VPRAŠANJE: Kakšni so izgledi pri dodelitvi deviz? ODGOVOR: Kljub temu, da je Jugobanka ostala dolžna Iskri še za 1964 leto 752 milijonov deviznih din, so izgledi. za dodelitev v letošnjem letu izredno slabi. Dolg iz leta 1964 Tzha j a iz pogodbe, ker se VPRAŠANJE: Če se bo to kritično stanje Še: nadaljevalo, kakšno bo v prihodnje sodelovanje z jugoslovanskimi proizvajal- ODGOVOR: Pdsledice splošnega pomanjkanja deviznih „ . _____ t......_v. rt JU, u jvvi Ji sredstev v Iskri bodo brez Direktor PTT podjetja Beograd s predstavniki iz Beograda ob podpisu pogodbe za dobava ie "jLTgobankaP'c^vezaiaV dati dvoma imele svoj vpliv tudi novih Iskrinih ATC za področje našega glavnega mesta Iskri na razpolago za vsak iz- na ostale jugoslovanske proizvajalce, predvsem na tiste, kjer Iskra nastopa kot kooperant. Planirana proizvodnja za leto 1965 predvideva za vrednost 20 milijard takih artiklov, ko nastopamo kot voženi dolar 1,70 dolarja za uvoz repromateriala. Za letošnje leto pa je bila 16. decembra 1964. podpisana predpogodba za I. kvartal. V januarju bi rtiorali prejeti 1.129 milij. deviznih din, - vendar kooperanti. Težko ši Pfed smo do 1.'februarja prejeli stavljam redno proizvo j le 193 milijonov. Kakšni pa Zastavi, » so izgledi: za nadaljnjo dode- TOMOS m tFT EU deviz v letu 1965, si lah- cev avtomobdov -brez naših •ko predstavljamo. zaganjačev, dinam, regulator- i - jev itd., razen seveda v pn- immiimr i/ ■, , meru, da se jim za njihove VPRAŠANJE: Menite, da p0trebe na razpolago de- mmm ¡¡UBgji vizna sredstva za uvoz, kar se v Jugoslaviji ne bi prvič zgodilo. Saj so znani primeri, da Iskra ni mogla dobiti deviznih sredstev za uvoz sestavnih delov Za števce, da pa so se istočasno pojavili kompletni števci iz uvoza. Ena-ODGOVOR: Da-Jugobanka ko je vprašanje dobav naših nima dovolj deviznih sredstev elementov, kontaktorjev, te-je popolnoma 'jasno, saj je lefonskih central in aparatov, tudi ona odvisna od Narodne 'kinoprojektorjev itd., ki bo-banke, ki je devizna sredstva do imeli svoj vpliv tudi na dodeljevala; Nasploh pa lah- dvig družbenega standarda. ! ko trdimo, da ima Jugosla- Kakšne bodo motnje in pobija premalo deviznih sred- sledice pri sodelovanju z ju-,stev. Saj vemo, da je bil pri- goslovanskimi kooperanti je -manjkljaj' v 'naši zunanjetr- danes težko ocenjevati. ima Jugobanka dovolj deviz? Ali so vzroki za tako stanje samo devizna sredstva, ali pa je krivda tudi drugje? Menite, da je krivda tudi- v togem sistemu gospodarjenja? Posvetovanje o bistvenih vprašanjih podjetja Naše glavne naloge: intenzivno gospodarjenje, izvodnji in možnosti za plas-večji izvoz, realnejše planiranje in dosledno re- man izdelkov po zadovoljitvi sevanje vseh notranjih vprašanj domačih potreb tudi na tujih v • -■ tržiščih, kakor tudi o vlagal Kot smo že poročali v prejšnji številki, je bilo njjh v strokovni kader, o 3. februarja v dvorani bivše ljudske skupščine v Ka-, problematiki potrebnih za-zini prvo informativno posvetovanje širokega šte- Uostnih obratnih sredstev b Vila zastopnikov posameznih tovarn in skupnih Služb ter samoupravnih organov in političnih organizacij, kakor tudi predstavnikov občin in okrajev, kjer delujejo naše tovarne in njihove delovne enote, kakor tudi predstavnikov bank . Na tem posvetovanju je vodstvo podjetja skušalo čim bolj objektivno opozoriti širšo skupnost in celotni delovni kolektiv na nekatere izredno aktualne sameznih tovarn temeljijo probleme, od reševanja katerih sta odvisna nadalj- predvsem na željah po hi-, na perspektiva in uspešno poslovanje, predvsem pa trejši realizaciji delitve dela, naj M znotraj podjetja čimprej prišli do tega, da bi specializaciji proizvodnje im prenehali z ozkim gledanjem zgolj na probleme po- na dokajšnjih tehničnih am-samezne tovarne, pozabljajoč pri tem, da je pr o- bičijah, manj, ali pa celo prav blem tovarne dejansko problem celotne Iskre in bi malo pa na dejanskih ekoi morali sleherno vprašanje reševati kot problem celotnega podjetja. . Zaradi obsežnosti referatov generalnega direktorja in direktorja komercialnega sektorja ter razprave na tem posvetovanju, bomo na omejenem prostoru skušali v nadaljevanjih objaviti najvažnejše izvlečke. izboljšanju razvojne opreme —1 pač ker je bila naj večja pozornost usmerjena v tehniko, samega'. združevanja. . Po združitvi ISKRE pa se je kaj kmalu pokazalo, da rekonstrukcijski programi po- govinski blagovni menjavi med uvozom in izvozom v •letu 1964 dokaj deficitaren. Vzrokov za tako stanje je brez dvoma več. Eden bistvenih pa je prav gotovo v izredno slabi stimulaciji naših gospbdarskih Organizacij pri izvozu in v administrativni delitvi ustvarjenih sredstev 'kolektivom. Najmanj kar bi 3® Ob nastanku današnje, zdru- gati dokajšnja sredstva vraz-VPRAŠANJE- Ali se lah- žene ISKRE je koncept re- širjeno rekonstrukcijo. Neko zgodi da deviz v do- konstrukcijskega programa zadostno je pa bilo hkrati razglednem času sploh ne bo- Podjetja zajemal predvsem mišljanje o velikoserijški premo dobili, saj iz dneva splošno povečevanje proiz-v dan beremo, da jih niso vo*De v naših tovarnah, zlar nomskih možnostih za ustvaritev teh želja. Sredstva za ta vlaganja so pritekala precej neredno, ali vsaj ne skladno s programom, kar je jasno terjalo maksimalno angažiranje lastnih sredstev in kar naj bi zagotovilo vsaj najnujnejša predvidena vlaganja. Iz (Dalje, na 2. strani) t dobili celo tisti, ki so izvoz za leto 1964 prekoračili? ODGOVOR: Vsaj v letu 1964 bilo očitno, da posamez- sti za potrebe-domačega trga. Pri tem ni bil tedaj izvoz primarnega pomena, pač pa le v toliko, da smo z devizami, ki smo jih ustvarili z izvozom, lahko odplačevali d« človek pričakoval je, da se na p,odjetja.nisodobila devizuvozne : investicijske opreme, zaupanje pravilne potrošnje fe zaradi neizpolnitve .izvoz- Tudi tedaj mi bilo nikdar gen sredstev prepusti tistim ko- nih obveznosti, temveč^tudi Vora, da bi si moralo pod-lektivom, ki jim 'je -dapo -2a-. splošnega pomanjkanja^devizr. jetje z lastnim izvozom zaupanje za ustvarjanje .. teh nih -sredstev. T6j?a je po- gotoviti devizna sredstva za sredstev. Nov veter, ki je le- sledica ne samo neizpolnitve uvoz reprodukcijskega Ima-tos zapihal pa še. večkrat -izvoznih obveznosti posamez- terjala. Ustavlja ob administrativnih kolektivov, temvečvsega yse je pogojevala tedaj pregradah subjektivnih Tak- jugoslovanskega gospodarstva SCH-azmerno velika priprav-torjev, ki se jim obeta 'sta- *n Pa previsokega uvoza na jjenost političnih skupnosti, gnacija in propast. (Dalje na 2. strani) Okrepitev telefonskega omrežja v Beogradu Obstoječe telefonsko oinrež- področju Beograda, ki bodo je v Beogradu že davno več imele osnovno zmogljivost ne more zadovoljevati potreb, 55.000 telefonskih priključkov, saj je'število prebivalcev, ki pozneje pa bo z nadaljnjo, želijo imeti telefon iz dneva razširitvijo število priključi v dan večje. Dosedanje števi- kov možno še povečati. Naji lo telefonskih central na po- večja bo vsekakor ¡centrala, dročju Beograda ne zmore ki jo bo naše podjčtje izdei več kot sedanjih 46.000 tele- lalo in montiralo v Novem fonskih priključkov. Beogradu in, ki bo imela PTT podjetje v Beogradu zmogljivost 40.000 priključi je izdelalo petletni plan, po kov. *%■ «3»'. v -n* Obvestilo bralcem! od občin do federacije! vla- katerem naj bi do leta 1970 Pogodbo za dobavo in mon- omogočilo podvojeno štev. tel. tažo petih novih AT central naročnikov. S tem v zvezi je sistema Crossbar s koordi-OBVEŠČAMO NAŠE BRALCE, DA SMO MORALI direkcija PTT podjetja v Beo- natnimi stikalniki je za pod-DANAŠNJO ŠTEVILKO NAŠEGA TEDNIKA IZDA- gradu pred dnevi podpisala jetje PTT Beograd podpisal TI V SKRČENEM OBSEGU ZARADI SPLOŠNEGA s predstavniki našega podjet- generalni direktor Gojko Bm POMANJKANJA ČASOPISNEGA ROTOPAPIRJA, ja pogodbo ža postopno iz- balo, za naše podjetje pa ge* KAR NAJ Z RAZUMEVANJEM VZAMEJO NA ZNA- gradnjo in montažo petih no- neralni direktor Dušan Hor-NJE. • UREDNIŠTVO vih telefonskih central na jak. -ar- Izvoz ni politična parola Posvetovanje o bistvenih vprašanjih podjetja (Nadaljevanje s 1. strani) njegovih nalog, seveda pa je zlasti zaradi značilne krddit-l (Nadaljevanje s j. strani) rablja v glavnem uvožene ma- ^ |f|j|| že od P" tem 06121 Podjetniški prin- ne politike in trenutno tako naše tržišče. Najbrž se to na- teriale in Semič, ki dela tudi ¿^žitve sem slkrajno kri- cip Poslovanja, ki je bdluza- perečega vprašanja, preskrbe naša predvsem na pretipano z uvoženim materialom, toda gjg||| g-^. konjen tudi s sprejetim sta- g uvozno aktivnost investicij- Precej kot kooperant za El ste ki ¡gfig^ v letošnjem tutom‘ ' »ViV 7« n «n ___ Mic Mo Tii/li /leto P rrttromp ' materia- skih dobrin. Za to pa ne mo- Niš. Pa tudi ostale tovarne letu’ izkazuje velifc re biti odgovoren le posamez- niso na boljšem m to pred- ^ bi nam bilb ^ nor. «r ____V xj. J! _ irtaarvi >10+/% bo»» mnt/M-mli «n " * . Pri presoji uspehov gospodarjenja podjetja je nujno, ni kolektiv, temveč tudi me- vsem zato, ker materiali na poslovanje potrebnih treba upoštevati dokaj spre-' rilo in sistem dodeljevanja skladiščih niso sortirani in dodatnih skoraj 9 milijard Penjene pogoje 'v elektroin- doviz, ki to omogočata. Le- Jih tudi v manjših količinah dinar j g v obratnih sredstev. dustriji, ki so odraz doseda- z reprodukcijskim lom. Kljub vsemu temu lahko! rečemo, da je. naše združeno! podjetje doslej prešlo uspeš! no. rasti Seveda pa bi biiire-l zultati poslovanja tudi ob po* tako si je možno razlagati ni možno uvoziti. Še posebej skrčena materialna baza pod- 5F“5#|£ v % industrij- potoeja. konsolidaciji vsefi .— -«b. 1 i J 1; !___________________ n» b» J- xnX _ —1 —1. T vri- islr.i TlOi 1 nni noi?- T*7.T,Oirt-nr> _ _ . ¿1 notranjih problemov podjetja! vzroke zakaj tudi izvozno ak- pa se bodo težave pokazale jetja zaradi relativno visokih ^ prl nas; Izredno spre- _________________ turna podjetja niso .dobila v naslednjih kvartalih, ker obveznosti do družbe pa tu- ™enjene. splošne ekonomske labko hpijšk deviznih sredstev za pokritje so tudi osnovne domače suro- si se tekmovalci zvrstili ta- Na zadnji seji kranjske skupščine je oddelek za gospodarstvo seznanil občinske može s skoraj nevzdržnim stanjem v preskrbi „krajevne industrije z reprodukcija sidrn materialom. Predstavniki tovarn so po vrsti govorili o problemih, ki nastajajo zaradi pomanjkanja deviz. Stanje je kritično, mnogim tovarnam preti delen aii popoln zastoj. Med pjimi celo takim, ki so lanskoletne -izvozne obveznosti izpolnile in presegle in ki bi po sprejetih uzancah ne smele imeti uvoznih težav (Planika, IBI, SAVAX. Spričo-šibke izpolnitve lan- čina v celoti presegla izvozni skoletnega izvoznega - plana plan za celih .6,5 %. ,Kaj od- kole: 1. Franc Kemperle 39,0; nike niso priglasili .k besedi, terjajo odgovor na vpraša-Zato pa so bili toliko zgpvor- nje: Kam pelje takšna deviz- 2. Janez Pintar 44,0; 3. Radi ne^ drugi,: Veüko pikrih je na politika? Kaj hočenio in _ \ -noriln no r*n oitr» I n rrn.Konbo Irm lohl/o r>.r*ir»s l?ri ïamri it no — padlo na račun Jugobanke, kaj lahko pričakujemo v na-ki bojda zelo tesno ih svoje- prej, potem ko . so .se poka-voljno kroji devizni jopič in vzadi y Si ^napori in prizadev-se ne meni1 dosti za že skle- nost kolektivov kot neza-njene pogodbe: med njo in doštni in neučinkoviti?-bovnik. 84,9; 10. 3“ Drol: PMjetjj;-.<^wrniki so ostro - Po mnenju tovariša Bezni-86,5*. Odstopila -pa sta i Viktor - po,^us .da ^Jsa leže vzroki sedanj e neza- knvda za nastalo devizno si- vidne situacije v naši indu-' tuacijo zvali na podjetja, ki Faganel 44,1; 4. Anton A vse-nek 44,5; 5. Božo Zadravc 46,2; 6. Jože Žilih 50,2; 7. Anton Baskove 50,6; 8. Marjan Markovič 53,5; 9. Milah ;Vo- Tišler. :in Anton 'Legat. Tekmovanje je bilo dobilo pripravljeno in jfe kljub slabim vremenskim razmeram lepo uspelo, seveda pa bi bila lahko boljša udeležba- tek-, miovaicev. v-Fr- ( | striji v prehodnih krčih, ki so zvečine požrtvovalno m nastajajo ob porajanju noyer1 zvesto izpolnjevala sprejete obveznosti, : Občinski možje so poslušali in —molčali. Saj jim ¿je bilo dobro znano, da je ob- ZAHVALA \ Iskreno se zahvaljujem'izvršnemu odboru sindikata PSO za naklonjenost in finančno pomoč ob novem letu. Marija Lozar IŠČEMO NOVE SODELAVCE Komisija.-Za razpis ’ delovnega mesta direktorja Iskre -e. Tovarne radijskih sprejemnikov, Sežana razpihuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: fakultetna izobrazba.6 5-letno prakso na vodilnih delovnih ; mestih v gospodarstvu ali srednje strokovna.„izobrazba z najmanj 10-letnd tako prakso. Osebni dohodki in drugi, pogoji po dbgovcani. , Kandidati naj .ponudbe in dokazila o izobrazbi in praksi , pošljejo do 15.2,1965 na Upravo podjetja. ISKRA Kranj,—Organižacijsko-kadrovski sektor — : kadrovskajslužba .(komisija za razpis; delovnega me--šta direktorja Iskre Kranj — Tovarne radijskih sprejemnikov. Sežana),. Kranj, Kidričeva 40. - ga načina gospodarjenj a,- ki temelji na • sistemu devizne-, ga samofinancirahja. 1 Kranjska industrija, ki ima izrazito' predelovalni 'značaj, se ne bo mogla nikoli izogniti čim večjemu .izvozu,- ki v normalnih razmerah ni nobena' posebna zasluga, temveč ' običajna oblika mednarodnega gospodarskega '’sodelovanja in , delitve dela. Prav tako pa se ne bo mogla izogniti obratnim tokovom mednarodne izmenjave• dobrin — uvozu. Pri teni pa ne gre samo za uvoz reprodukcijskega materiala.. Gre tudi za uvoz investicijskega blaga, strojev in opreme za rekonstrukcijo in; modernizacijo posameznih tovarn, brez katere ni tehnološkega 8 napredka in enakopravnega Uveljavljanja v mednarod-ni gospodarski areni. , M. Ljubič / Ko so marljivemu tovarištf Božu Arizanovlču sodelavci v produkciji »Elektromehanske« ob upokojitvi segli v roke, mu poklonili darila in mu zaželeli še dosti zadovoljnih, let, se je le-ta poslovil od njih z besedami: »Hvala, tovariši in prijatelji za pozornost in za lepo sodelovanje, hkrati pa vam želim mnogo uspehov pri vašemu delu v naši Iskri!« Proizvodnja kranjske tovarne v januarju (nadaljevanje s 3. strani) PRIMERJAVA EKSTERNE PROIZVODNJE (januar 1963 in januar 1964) (STALNE CENE) EE Proizv. % Mont. rot. strojev 112,9* Kontakt. — releji 102,9 Montaža ’števcev 115,9 Kinoakustika . 199,1 Tel, centrale 83,9 Lipnica 89,8 Deli avtomatike 147,9 Neblagovna proizvb 130,5 Usluge _____________193,0 IŠČEMO NOVE SODELAVCE ZA REDNA DELOVNA RAZMERJA Zunanjetrgovinska organizacija Ljubljana vodjo uvoznega področja Pogoj: fakultetna izobrazba, izunanjetrgovinska registracija, znanje dveh tujih jezikov, od teh aktivno nemško., Ponudbe pošljite na naslov ISKRA, Kranj — Zunanjetrgovinska organizacija, Ljubljana, Miklošičeva 10-V, kadrovska služba. Ob vnovčenju obveznic skopskega posojila Zakaj nepotrebna skrb in jeza V prejšnji številki'sino ob- njena skupnemu obračunu z javili obvestilo službe diruž- izgovorom, da člani kolekti-1 benega knjigovodstva Narod- va ta kupon lahko posamez-1 ne banke, da so 1. februarja no vnovčijo pri narodnih ban- { dospeli v plačilo kuponi šte- kah v prostih sobotah!? Kak-vilka 1 obveznic ljudskega po-’ šno dolgotrajno čakanje bo solila za obnovo in izgradnjo s tem nastalo po bankah, id porušenega Skopja. Ker se je najbrž nihče pomislil, da ne na naše uredništvo obrnilo govorim o stroških, ki bi na-precej bralcev z vprašanji, stali za vse tiste, ki stanujejo kako naj vnovčijo omenjene izven področja narodnih j obveznice, objavljamo nasled- bank. Ti stroški bi lahko pre- ! nje: segli znesek vnovčenega ku- Kupone lahko vnovčimo sa- pona! Menim, če smo takrat, mo pri enotah , službe družb, ko smo se z vsem srcem od-knjigovedstva pri Narodni zvali za posojilo, lahko našli banki. Komunalne banke in skupno, organizirano pot — drugi bančni zavodi teh ku- bi lahko tokrat isto ponovili, ponov ne izplačujejo! Kupo- Nikakor pa se mi ne zdi ne bodo izplačevale enote prav, da lahko rešitve o tem službe družbenega knjigovod- dajejo člani posameznih kole-stva Narodne banke posamez- gijev, pač pa naj o tem od-nim imetnikom obveznic v loča UO s sodelovanjem vseh gotovini, delovnim organiza- političnih organizacij. Kot i cijam oz:- upravnikom druž- vem, smo pri vpisovanju po-benega premoženja, ki so vpi- sojila ubrali isto pot,, in ne šali posojilo — pa brezgoto- razumem zakaj naj bi bilo vinsko! zdaj drugače. Ker bi posamezno vnovče- Po nalogu uo naj bi izpl* nje kuponov številka 1 lahko Jjlne službe odredile rok, v povzročilo pn bankah dolge katerem bi ČIani kolektiva ste, ljudem pa nepotrebna prjnesli obračunovalkam ku- pota, dolgotrajno čakanje, zaostanke od dela in tudi stroške (prevoz!) — naj delovne organizacije vnovčijo kupone za vse delavce, ki so vpisali posojilo. Podrobnejša navodila lahko dobijo delovne organizacije; v službah/družbenega knjigovodstva pri Narodni banki. Kakor vse kaže, nekatera 'vodstva tovarn niso naklo- NE KDO BO KOGA — PAČ PA DA BI IZBOJŠALI POSLOVANJE (nadaljevanje z 2. strani) na dajati prednost pri obdelavi izdelkom v poskusni pro- inska konferenca v Novi izdel-je bila 113,4 pone, ki bi jih nato po bančnem predpisu oddali izplačilni službi, le-ta pa Narodni banki. Ista pot, seveda v obratnem smislu, bi se ponovila pri izplačilu gotovine. Razumljivo pa je, da kdor ne bi v predpisanem roku kupone oddal, bi pač moral sam skrbeti, da iste vnovči pri Narodni banki. ---Mnenja sem, da tisti, ki so hoteli naprtiti stroške in izgubo časa tako posameznim članom kolektiva, kot „ tudi uslužbencem Narodne banke, niso tega , dovolj“* premislili, zato bi bilo prav, da to mišljenje spremenijo in se ravnajo po navodilih Narodne banke; ki, to delo najbolje'! pozna. S takim načinom iz- ( padla tudi nepotrebna skrbi in jeza članov kolektiva. ISHBEP ABC Ob smrti drage mame Antonije Zaplotnik Mladinska organizacija to- varne avtoelektričnih varne avtoelektričnih izdel- kov v Novi Gorici izvodnji, pri čemer bo ZZA kov v Novi Gorici je v' drugi bolj delovna le na kulturno določil prioriteto v poskus- polovici preteklega mesecS prosvetnem in športnem po- nih serijah. " izvedla svojo redno letno dročju, kjer je V preteklem , x______________. . ,___. , Pri nadaljnjem delu se-bo konferenco. Člani mladinske obdobju organizirala ozire- B“va ja.kuponovpa bo od- j treba v celoti travnati po ti- organizacije so se kritično ma sodelovala v nekaterih — ^ , pizaciji in standardižaciji, pogovorili o svojem delu v uspelih prireditvah tako v smo primerjajoč pr j gemtlr ¿Oglej nihče ni posve- obdobju med dvema letnima okviru tovarne, kakor tudi v čal posebne pozornosti. konferencama in ugotovili, občinskem merilu. Udeležba, .Umesten je - bil nadalje da- njihova organizacija v mladih športnikov iz naše to- sklep UO tovarne, da je nuj- tem času na splošno ni od- vame v Novi Gorici in rezul- no treba odločno skrajšati igrala tiste vloge, ki jo je tati, ki so jih pri tem dosegli,, čaš za uvajanje sprememb v od nje pričakovalo nad' 300 so bili nadvse zadovoljivi, proizvodnji’ Pri tem bi se mladih proizvajalcev. » Obširna razprava na letni . . . Tv»mwnikania mora-Ia ZZA dosledno držati Na konferenci so ugotovili, konferenci je nakazala vrsto V«oiiajT-i -nam -na- rokov, ki naj jih na pismeni da se je mladinska organiza- nadaljnjih nalog te iniadin- se prigrgno zahvaljujemo so- nalog napiše tehnološki od- cija premalo ukvarjala z no- ske organizacije. Upati, je, da , . _ , lelek tovarne. . , tranjimi problemi kot na pn- bo mladina glede -nasprejete , _ Ob koncu razprave je UO mer: z medsebojnimi odnosi, sklepe v prihodnje poživila poklonjeni venec in izre-sklenil tudi, naj bi se RS pri z delom z mladimi proizva- svojo aktivnost na vseh to- . četno sožalje, izbiri- materiala usmeril čim jalci in strokovnjaki, z vklju- riščih svojega udejstvovanja, bolj na domači material in čevanjem in delom mladih Zlasti sta .pomembna sklepa, materal z vzhoda, da bi bilo v organizaciji ZK, s proiz- ki pravita, da bo mladina pri sedanjih težavah z devi- vodnimi vprašanji in drugim, organizirala redile mesečne zami čim manj ovir v proiz- Konferenca je nadalje po- proizvodne konference, na . vodnji. Tehnološki oddelek udarila, da je mladina prema- katerih bo razpravljala o te-tovame bo zato ZZA dostavil lo izkoristila vse možnosti ža koči proizvodni problematiki natančen pregled razppiožljir dosego vidnejših rezultatov v tovarne, nadalje pa tudi po-vpga uvoznega materiala. tekmovanju za dvig produjc- živila tekmovanje ža dvig Zelo pomemben je zadnji tivnosti, predvsem zaradi’ te- produktivnosti, kar naj bi sklep upravnega odbora to- ga, ker je HhHHB i- jjjjjSj Skupaj Iz pregleda je razvidno, da po stalnih cenah, dosegli letos le za 13,4% višjo proizvodnjo, kakor v januarju preteklega leta. Ce kritično ocenimo stanje v začetku letošnjega, leta, lahko ugotovimo, da večina materiala. To nam daje nalogo, da čimbolj ojačamo našo nabavno službo, da bo kljub težki situaciji le uspela nabaviti potrebni material. Sef proizvodnega sektorja: ing. Alojz Grčar Hčerka z možem in sinovoma Bojanom in Darkom ZAHVALA Upokojenka Ana-Peternelj, prej zaposlena kot čistilka v Tovarni merilnih instrumen-, tov Iskra Otoce,, se najlepše zahvaljujem vsemu delovnemu kolektivu za prejeta darila ob odhodu v pokoj in za prejeto novoletno nagrado, kar. vse me je prijetno pre- razvojni sektor IV ZZA pri senetilo. nesejo čim boljše rezultate. Ana Peternelj -1 - ISKRA — glasilo delovne tudi tovarniška pripomoglo k boljšim proiz- ga kolektiva Iskra industriji vame, da . bo vsake tri mesa- tekmovalna komisija premalo vodnim rezultatom te naše za elektromehaniko teleko ce natančno pregledal, kako aktivna. Preslaba pa je; bila tovarne. Pairv tako bo 'mila- munikacije elektronike » poteka izpolnjevanje ma tej doslej tudi povezava mladim- dinska organizacija v bodoče avtomatiko — Urejuje uredbi | Seji sprejetih sklepov* ki naj ske z ostalimi družbeno-poli- skušala z vodstvom tovarne škj odbor — Glavni urednik! g v sodelovanje med tovarno in ličnimi organizacijami v to- resneje reševati razna nereše- Pavel Gantar -^ odgovorn i ~ vami, kar se je odražalo v na vprašanja mladih proizvar urednik: Igor Slavec — izba | njeni’premajhni aktivnosti, jaleev. ______,_ " ja tedensko — Tisk in klišejii k Mladinska organizacija to- ’ pSSl -Rado« »CP Gorenjski tisk« Kranj |