Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA-. 34100 Trst, ulica Ghega 8/1, telefon 60824, Pošt. pred. (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini D N I K NOVI Posamezna številka 200 lir NAROČNINA četrtletna lir 1.500 - polletna lir 3.000 - letna 6.000 :: Za inozemstvo: letna naročnina lir 8.000 - Oglasi po dogovoru -Sped. in abb. post. I. gr. 70% SETTIMANALE ŠT. 1160 TRST, ČETRTEK 15. DECEMBRA 1977 LET. XXVII. Koristen nauk Slovenski starši in dijaki ter ostali volilni upravičenci so v nedeljo, 11., in ponedeljek, 12. t.m., v skladu s pozivom in navodili enotnih šolskih odborov v Gorici in Trstu šli v lepem številu na volišča in s svojimi glasovi obnovili zavodne svete na srednjih šolah ter okolišne svete na osnovnih šolah. Razen zelo redkih izjem pa so prav tako v skladu s pozivom obeh šolskih odborov bojkotirali volitve v okrajne in pokrajinske svete, in sicer v znak protesta, ker pristojne oblasti kljub takorekoč soglasni zahtevi slovenske narodnostne skupnosti niso ustanovile samostojnega slovenskega šolskega okraja, ki bi edini mogel zajamčiti avtonomijo slovenskega šolstva v Italiji. Ravnanje slovenskih staršev, dijakov, šolnikov in neučnega osebja na naših šolah je t"eba smatrati za dokaz velike politične zrelosti in hkrati za ponovno potrditev, kako je slovenska narodna manjšina kljub svoji idejni in politični razvejanosti v bistvu homogena enota, ki more in zna enotrio nastopati, kadar gre za vprašanje obstoja njene narodne bitnosti. Rezultati zadnjih šolskih volitev pa tudi jasno dokazujejo, da sta Šolska odbora telesi, ki zares predstavljata našo narodnostno skupnost in ki tudi verno tolmačita njeno voljo in njena čustvovanja. Slovenci smo ob tej priložnosti množično pokazali, da smo in tudi hočemo biti subjekt dogajanja in da se zato hočemo tudi enakopravno vključiti v splošno družbeno dogajanje ter prispevati svoj delež v priza-devonjih za nadaljnji družbeni napredek. Pomembno in razveseljivo je, da so takšno voljo na zadnjih šolskih volitvah v ogromni večini pokazali tudi Slovenci, člani KP1, ki so po zaslugi svojega italijanskega partijskega vodstva pred hudo dilemo: ali biti zvesti partijski disciplini in voliti v o-krajne in pokrajinske svete ali pa bojkotirati te volitve v skladu s pozivom Šolskih odborov, v katerih je prevladalo stališče Slovenske skupnosti, socialistov, sindikata slovenske šole in slovenskih ustanov ter organizacij. Zato tudi v tem pogledu pomenijo izidi šolskih volitev prelomnico, saj so Pokazali, da obstaja tudi v okviru KPI vprašanje jasnejših in pravičnejših odnosov med njenima narodnima komponentama. Akcijo te avtonomije slovenske šole je treba zdaj nadaljevati in zlasti skrbeti, da se ohrani ter še bolj okrepi enotnost med našo slovensko narodnostno skupnostjo, ki bo prav gotovo še dalje izpostavljena raznim razdiralnim pritiskom saj nič ne kaže, da so se določene sile odpovedale svojemu konceptu avtonomije za slovensko šolstvo, kar med drugim izhaja iz izjave prosvetne- MORO IE PROTI S00EL0VANI0 KOMUNISTOV V VLADI Glede na to, da so republikanci sklenili, da ne bodo več ohranili odnosa »ne glasovanja« do Andreottijeve vlade in da bodo torej lahko glasovali tudi proti njej, če se jim bo zdelo, kot npr. v zvezi z državnim proračunom, se je začelo zadnji čas govoriti o vladni krizi. Ostri postajata v polemiki s Krščansko demokracijo tudi socialistična in komunistična stranka, čeprav še nista dvignili tona. Ne prikrivata več svoje nezadovoljnosti, češ da gredo stvari še vedno vse preveč po starem naprej, da rešuje vlada gospodarsko krizo vse prepočasi, da se dela Krščanska demokracija neobčutljiva za resnične potrebe današnjega položaja in za pritisk iz ljudstva (sindikati in KPI) in podobno. Iz vsega je razvidno, da KPI ni voljna še dolgo čakati, da pride v vlado, zato je levica na splošno spet prišla na dan z znanim predlogom za »nuj-nostno vlado«, v kateri naj bi bile zastopane vse stranke ustavnega loka. Medtem ko KP, kot rečeno, še ohranja miren ton in ne postavlja ultimata, češ da noče vladne krize »v temi«, t.j. v negotovosti, pa pošilja noprej sindikalno federacijo ki je dejansko že začela v obliki široko organiziranih stavk pritiskati na vlado. V bistvu pa ima ta pritisk namen pripraviti Krščansko demokracijo do tega, da se zave, da ni mogoče več vladati brez direktnega sodelovanja komunistov v vladi ali vsaj v vladni večini. V tem primeru bi sestavili vlado iz »strokovnjakov«, ki ne bi direktno predstavljali strankarskih vodstev. Osnutek je še malo meglen; točneje bi ga zarisali potem, ko bi Krščanska demokracija pristala na pogajanja o tem. Ali nuj-nostna vlada, v kateri bi bile vse stranke, ki podpirajo sedanjo ustavo, ali komunisti direktno v vlado skupaj s krščanskimi demokrati in tistimi strankami, ki bi pristale na »zgodovinski kompromis« — to je v bistvu danes zahteva komunistov. Temu se upirajo nekateri vidni politiki Krščanske demokracije, predvsem Aldo Moro, pa tudi Zaccagnini. Moro meni, da ni mogoče iti dalje od sporazuma med šestimi strankami iz meseca julija, in govori le o dveh alternativah, krščansko-demokrat-ski in levi. Levici pravi, da še nima svoje alternative, torej nima smisla govoriti o vladni krizi oziroma o zamenjavi vladne formule. Kakšna bi bila vlada, v kateri bi sodelovali komunisti in krščanski demokrati, poleg kakšnih drugih strank? Taka vlada bi po njegovem ne bila sposobna vladati. Moro se pri tem sklicuje tudi na Zaccagninija. Tako stanje bi gospodarsko in politično krizo v državi le še poslabšalo. Toda komunisti in socialisti odgovarjajo, da je predvsem potrebna sprememba na vrhu kot predpogoj za prenovitev države in za zdravitev gospodarske in politične krize. Brez tega je ves trud jalov. Položaj na splošno ni rožnat. Gospodarstvo je vedno bolj slabokrvno in brez pobude. Vlada vozi slalom med KD in KP. Kr-(dalje na 2. strani) Nenavadna konferenca v Kairu V Kairu se je začela v sredo izraelsko-egiptovska konferenca za pripravo nove faze ženevskih pogajanj za mir na Bližnjem vzhodu. Ta konferenca vzbuja velikansko in delno tudi polemično zanimanje svetovne politične javnosti kot nadaljevanje stikov, ki jih je navezal egiptovski predsednik Sadat pri svojem nedavnem obisku v Izraelu. Take nepričakovane stvari napravljajo svetovno politično dogajanje zanimivo in do neke mere tudi pustolovsko in romantično. V bistvu je namreč ta konferenca kljub vsej svoji resnosti vendarle velika pustolovščina, o kateri ne more nihče nič napovedovati, kako se bo končala. Po eni strani je res, da je bilo vojskovanja in sovraštva med Izraelci in Arabci že več kot dovolj in da so najbrž že oboji naveličani tega in si želijo miru, pod pogojem, da pride do kake za obe strani častne kompromisne rešitve. Po drugi strani pa je pustolovščina v tem, da je na izraelski strani pobudnik teh stikov in pogajanj Begin, ki je bil pred letom 1948 vodja najostrejše izraelske teroristične organizacije, katere cilj je bil ustanovitev izraelske države za vsako ceno. Gotovo je precej ironije v tem, da takih stikov niso mogli navezati veliko zmernejši izraelski politiki, kot npr. Golda Meir, navezal pa jih je Begin, vodilni politik najbolj nacionalistične in nepopustljive današnje izraelske stranke. (Dalje na 2. strani) Moro je proti sodelovanju komunistov v vladi RADIO TRST A : : NEDELJA, 18. decembra, ob: 9.00 Poročila. 8.15 Dobro jutro. 8.30 Kmetijska oddaja. 9.00 Sv. maša. 9.45 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Ovčjo vas. 11.00 Poročila. 11.05 Mladinski o-der: »Soviča Oka«. 11.35 Nabožna glasba. 12.00 Poročila. 12.15 Glasba po željah. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet - vmes: 14.00 Poročila. 15.00 Nedeljsko popoldne: — Šport in glasba. 19.00 Poročila. : : PONEDELJEK, 19. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7 20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.301: Kaku so jele naše nuonote. (Samo Sancin). 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča dneva. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Slovenski zbori. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Glasba. 15.30 Poročila 15.35 Glasbeni ping pong (Ivan Peterlin). 16.30 Glasba za najmlajše. 17.00 Poročila. 17.05 P. Abraham: Ples v Savoju, opereta. ]8.00 Poročila. 18.10 Čas in družba. 18.25 Klasični album. 19.00 Poročila. : : TOREK, 20. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8 05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.30): Nekoč je bilo. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert. 10.25 Vladimir Korolenko: »Mak aro ve sanje«, priredil Fi-libert Benedetič. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča dneva, j 2.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Zborovska glasba (Antek Seražin). 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.30 Motivi iz filmov. '15.30 Poročila. 15.35 Top lestvica (Tea Meulja). 16.30 Čudoviti otroški svet (Nadja Pahor). 17.00 Poročila. 17.05 P. Abraham: Ples v Savoyu, opereta. 18.00 Poročila. 18.10 Problem slovenskega jezika. 18.25 Klasični album, j 9.00 Poročila. : : SREDA, 21. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.30):: Z modo po svetu (Sonja Mikuletič). 10.00 Poročila. 10.05 Koncert - vmes (10.35): Ljudje in dogodki. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča dneva. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Ljudska glasba. 13.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.30 Kličite Trst 310o65 - vmes: 15.30 Poročila. 16.30 Otroci pojo. 17.00 Poročila. 17.05 Sopranistka Rita Susovsky, pri klavirju Ldvia Romanelli D’An,drea. 17.30 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.10 »Človek, ki je bil«. Radijska drama, napisal Leopold Suhadolčan. 19.00 Poročila. : ČETRTEK, 22. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8 00 uovice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.30): Kje so hoje rožice (Marinka Pertot in Irena Žerjal). 10.00 Poročila. 10.05 Koncert - vmes (10.35 oca): Družina. (Lojze Zupančič). 11.30 Poročola. 11.35 Plošča dneva. 12.00 Glasiba po željah. 13.00 Poroči-lodije. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.30 Ever-la. 13,15 Pevsko tekmovanje Seghizzi. 13.35 Me-greeni, 15.30 Poročila. 15.35 Kaj je novega v diskoteki, Mara Žerjal). 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.00 Kratka poročila. 17.05 Klavirska glasba. 17.20 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.10 Urejanje vrtov. 18.25 Klasični album. 19.00 Poročila. : PETEK, 23. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 800 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.30 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.30): Zapiski Jožeta Pirjevca. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert vmes (10.35 oca): Rojstna hiša (Martin Jevni-kar). 11.30 Poročila. 11.35 Plošča dneva. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Zbor »Štandrež« in Goriški dekliški zmor. 14.35 Melodije. 14.00 Novice. 14.10 XY odgovarja. 14.30 Veliki izvajalci. 15.30 Poročila. 15.35 Njej v posvetilo. 16.00 Gremo v kino (Sergij Grmek). 16.30 Otroški vrtiljak (Marija Susič). 17.00 Poročila. 17.05 Skladatelj Emil Adamič. 17.30 Glasbena panorama. 18.00 Poročila. 18.05 Kulturni dogodki. 18.25 Klasični album. 19.00 Poročila. : SOBOTA, 24. decembra, ob: 7.00 Poročila. 7.20 Dobro jutro. 8.00 Novice. 8.05 Tjavdan. 9.00 Poročila. 9.05 Tjavdan - vmes (9.30): Nekoč je bilo. 10.00 Poročila. 10.05 Koncert - vmes (10.35 cca): Kulturno pismo. 11.30 Poročila. 11.35 Plošča dneva. 12.00 Glasba po željah. 13.00 Poročila. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 13.35 Izbor iz operet. 14.00 Novice. 14.10 Mladina. 14.20 Običaji in glasba. 15.00 Tekmujte s Petrom (Jelka Daneu in Peter Cvelbar) - vmes 16.30 Kratka (nadaljevanje s 1. strani) ščanska demokracija je podobna nasedlemu kitu, ki se zaman trudi, da bi spet splaval. KP bi rada, da bi čim prej poginil, toda kaj naj stori potem? Socialisti ji zavidajo njeno moč in živčno jpzikajo Okrog nje. Vsi drugi plahtajo okrog neodločni in nemočni. Bistvo problema je ravno v tem: kaj potem, če zares pade Andreottijeva vlada? V tem primeru bi najverjetnejše prišlo do predčasnih parlamentarnih volitev, ki bi ZBOROVANJE O JEZIKOVNIH MANJŠINAH V ITALIJI »Mednarodna zveza za obrambo ogroženih jezikov in kultur« (AIDLCM) in njen Federalni odbor za etnično-jezikovne skupnosti in za regionalno kulturo v Italiji sta naznanila, da bo 21. zasedanje tega odbora od 28. do 29. decembra v Casarsi (Cjasar-se) pri Pordenonu v dvorani tamkajšnjega občinskega sveta. Na njem bodo razpravljali o položaju jezikovnih manjšin v Italiji, si izmenjali informacije in se pogovorili o pobudah za ovrednotenje njihove jezikovne dediščine. Obravnavali bodo tudi poročila o zadnjem zborovanju v kraju Ac-quaviva - Collecroce (Kruuč) in organizacijske zadeve. AVSTRIJSKO USTAVNO SODIŠČE UGODILO PRITOŽBI ODVETNIKA TISCHLERJA »Naš tednik« na Koroškem je prinesel v svoji zadnji številki kot »zadnjo vest« novico, da je avstrijsko ustavno sodišče razsodilo, da je orožništvo 8. avgusta lani ob znanih dogodkih v Škocjanu in Sinči vasi (v zvezi z demonstracijo koroških Slovencev) ravnalo protizakonito, ko so orožniki aretirali 26 Slovencev. Ustavno sodišče je ugodilo pritožbi odvetnika dr. Jankota Tisch-lerja in ugotovilo, da je bil potem, ko so ga prijeli, podvržen nečloveškemu in poniževalnemu ravnanju. Orožništvo je pravdo izgubilo. Več o tem bo prinesel »Naš tednik« v prihodnji številki, nakar bomo tudi mi objavili o tem več podrobnosti. (nadaljevanje s 1. strani) Vprašanje je, kaj se lahko iz tega rodi. Begin bo moral nedvomno nadaljevati svojo tvegano igro, če noče vsega pokvariti in razočarati tako lastne države oziroma javnosti kot Združenih držav in vse tiste Poročila. 16 30 Svet okoli nas. 17.05 Mi in glasba. 18.00 Poročila. 18.05 »Dežurna služba na božični večer«. Radijska igra, napisal Posip Tavčar. 18.45 Vera in naš čas. 19.00 Poročila. 19.30 - 24.00 »Prišla je lepa, sveta noč«, radijska božična vigilija: 19.30 Laska glasba. 20.00 Jožko Kragelj: »Ankin najlepši božžič« - črtica. 20.20 Pesmi z vsega sveta. 21.00 »Božžje drevce«. Radijska igra, napisal Vinko Beličič. 22.00 Uaš božič. 22.30 Koncert. 23.15 Glasba. 24.00 Prenos polnočnice iz cerkve v Dolini. morda lahko stvari razčistile, lahko pa tudi —-- in to je še verjetnejše — še bolj zapletle ter vzele komu prostor za manevriranje. Tega pa se boje tako krščanski demokrati kot komunisti, pa tudi socialisti, ki bi lahko doživeli na volitvah novo razočaranje. Razen tega se postavlja pred komuniste velikanski problem, ki se ga kar boje priznati sami sebi: kaj bi storili, če bi se znašli v vladi, skupaj s KD ali sami? Kako bi rešili gospodarsko krizo? Kako bi rešili problem nasilja in terorizma? Kako bi pomirili sindikate, ko pa bi morali nujno znižati življenjsko raven, če bi hoteli ozdraviti javne finance in gospodarstvo? In to v okviru Evropske skupnosti, ki bi ne bila prijazno razpoložena do njihove vlade. Če začnejo premišljevati o tem, jih mora boleti glava. Toda zaenkrat se držijo gesla: »Priti na oblast, potem pa bo že kako!« NOVICE V kratkem bodo izvedli v Belizeju, ki je zdaj avtonomna britanska kolonija v Srednji Ameriki in šteje okrog 120.000 prebivavcev raznih ras, referendum, ki naj bi potrdil voljo prebi-vavstva do neodvisnosti. Velika Britanija je pripravljena v kratkem podeliti deželi neodvisnost. Belize sam ima zaenkrat pod orožjem samo 250 policistov. Belize je še reven, a ima lepo bodočnost. Kot poročajo, je v zadnjih mesecih, po koncu spopada v Katangi, zbežalo iz te dežele, ki je bila pred leti nasilno priključena Zairu, že nad 220.000 prebivavcev, ki se bojijo nasilja in maščevanja zairskega diktatorja Mobuta in njegove vojske. Zelo veliko ljudi beži tudi iz Vietnama in Kambodže. Problem beguncev v svetu postaja vedno hujši, najslabše pa je, da gre za masovni pojav in da postaja že nekaj vsakdanjega, da mora na stotisoče ljudi zbežati iz svoje domovine. V osrednjem slovenskem in primorskem tisku se pojavljajo pritožbe proti tovarni cementa »Salonit« v Anhovem, ki maže in zastruplja vodo reke Soče, da grozi postati mrtva« reka, in prekriva s prahom vso okolico, od česar trpi tudi sadjereja — ter seveda dihalni organi ljudi. svetovne javnosti, ki si želi sporazumnega miru in sprave na Bližnjem vzhodu. Če bi se začel izmikati, bi imelo to hude poulične posledice tudi zanj, saj bi se pokazal kot neresen tip. Zato je bil Sadatov odziv na nekoliko demagoško in morda ne preveč resno mišljeno Beginovo povabilo v Irra-el veliko manj »kapitulantsko« in tvegano, kot mu očitajo arabski skrajneži. Prijel je takorekoč Begina za besedo. In zdaj ga drži. Begin bo prisiljen na velike koncesije, če se bo hotel na lep način izvleči iz te zadeve in dokazati, da je bila njegova ponudba za spravo in mirovni sporazum mišljena resno. To pa vzbuja tudi upanje, da konferenca, ki se je začela v Kairu, ne bo mlatila samo prazne slame. Nenavadna konferenca v Kairu V predbožičnem razpoloženju V tem predbožičnem, t.j. adventnem času je vsepovsod v zahodnoevropskih in ameriških mestih občutiti, da se bliža prisrčen božični praznik. Povsod so postavili na javnih trgih visoka božična drevesa, v veselje mladih in starih; zvečer so drevesa pestro razsvetljena in prijazno žarijo v noč. Trgovci so okusno uredili izložbe in jih okrasili z božičnimi smboli in zelenjem. Marsikje so spet namestili nad cestami in trgo- VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi svojim cenjenim abonentom in zvestim obiskovalcem, prizadevnim sodelavcem, dragim prijateljem in vsem, ki jim kakorkoli dolguje zahvalo za svoje plodno delo in umetniško rast. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU vinami pisane žarnice, ki spremenijo zvečer mestno središče, pa tudi obrobne kraje v otoke luči. Predvsem pa je občutiti božično razpoloženje v tsoč drobnih stvareh, od večje prijaznosti v trgovinah in javnih lokalih ter sploh v občevanju med ljudmi do trgov, na katerih prodajajo božična drevesa in božičnic, ki jih pripravljajo za otroke in za socialno šibke ljudi. žal pa je v Trstu, razen nekaj božičnih dreves, o tem malo opaziti. Zdi se, kakor da je naše mesto še vedno sredi energetske krize, ko je škoda vsake žarnice in lučke za božično drevo. Človek ima skoro vtis, kakor da so tržaški trgovci in lastniki javnih lokalov z zadovoljstvom pozdravili energetsko krizo pred nekaj leti, da jim ni bilo treba več postavljati božičnih dreves in da so si tako prihranili nekaj fickov. Zlaj kar vztrajajo pri 'tej skoposti, čeprav je energetska kriza močno izgubila na svoji akutnosti, kot dokazujeta nova potrošnja bencina in indeks prodaje avtomobilov. Pri tej odsotnosti adventnega razpoloženja v našem mestu torej ne igra vloge kako nujno Inflacija, ki najbolj prizadene ravno revne sloje in s tem predstavlja najslabšo plat gospodarske krize, se običajno še zaostri ob velikih nakupih, kot na primer ob praznikih. Zaradi tega tržaška občina ob sodelovanju Zveze trgovcev letos že drugič organizira pred božičnimi prazniki tako imenovano varčevalno kampanjo oziroma akcijo za znižanje cen, ki se začenja danes, v četrtek. Trgovci pa imajo do ponedeljka čas, da se pridružijo tej hvalevredni pobudi. Na tržaškem županstvu je bila v sredo v opoldanskih urah tiskovna konferenca, na kateri so pojasnili pomen in predpise varčevalne kampanje. Odbornika Bertoli in Aba-te sta pojasnila, da spadata pobijanje cen in obramba potrošnikov v splošni gospodarski program občinske uprave. V ta namen le treba ustvariti novo ozračje gospodarske Politike . Občinska uprava se bo trudila, da varčevanje, pa tudi ne zaskrbljenost nad gospo-larsko krizo, ampak najbrž predvsem vse večja neobčutljivost za vrednote in poezijo, ki se ne dajo izraziti v denarni vrednosti, in morda tudi vedno večja pasurovelost v človeških odnosih. Vse preveč je takih, ki mislijo samo na zaslužek, na dobiček in na to, kako bi izkoristili druge v svoje namene, vse manj pa je takih, ki bi pomislili kdaj tudi na to, kako bi pripravili svoji okolici, svojim someščanom kako veselje ali kako bi jim izkazali vsaj prijaznost in vljudnost. Adventni čas pa je ravno najlepši in najprimernejši čas za to. Devetnajst zahodnih držav, med njimi tudi Italija in Zahodna Nemčija, je predložilo na beograjski konferenci o preverjanju uresničevanja sklepov helsinške konference o miru in sodelovanju v Evropi predlog resolucije, ki obsoja vsa nasilna, teroristična dejanja in zlasti jemanje talcev. Resolucija bi morala biti vključena v končno deklaracijo konference. V njej se naglasa tudi podpora Združenim narodom pri pobudi za izdelavo mednarodne konvencije proti jemanju talcev. Resolucija bi morala biti vključena v končno deklaracijo konference. V njej se naglaša tudi podpora Združenim narodom pri pobudi za izdelavo mednarodne konvencije proti jemanju talcev. Zahodnonemški delegat Peter Fischer je v tej zvezi izjavil, da je beograjska konferenca pozitivno presodila nemško operacijo v Mogadišu, s katero so osvobodili talce na letalu Lufthanse, in obžaloval, da se predlogu devetnajstih držav proti terorističnemu jemanju talcev niso pridružile vse države, ki sodelujejo na beograjski konferenci. Prav pa bi bilo, če bi kdo sprožil na beo- bi varčevalna kampanja postala stalna gospodarska akcija, prihodnjič že za veliko noč 1978. Kakšni so predpisi za kampanjo o znižanju cen? Trgovine, ki bodo imele napis »operazione risparmio« — varčevalna akcija — se bodo obvezale, da postavijo do 31. decembra cene pod zaporo. Izobesiti bodo morale seznam blaga, za katero bodo veljale znižane cene. Na seznamu, katerega bodo jestvinarji pred izobešenjem predložili občini oziroma njeni pristojni komisiji, bo moralo biti vsaj 50 odst. izdelkov za široko potrošnjo. Občinska uprava bo morala nato po izdaji dovoljenja za varčevalno akcijo nadzorovati, da v okviru te kampanje trgovine ne bodo prodajale slabega blaga in morda celo po višjih cenah, kar se je — na žalost — že zgodilo, ker to škoduje tako varčeval-(Dalje na 6. strani) SLOVENSKA MAŠA V MILANU Kot po navadi, se bodo Slovenci, ki žive v Milanu in okolici, v nedeljo 18. decembra ob 15. uri zbrali v cerkvi Sv. Tomaža, ulica Broletto, k skupni maši. Najprej bo izseljeniški duhovnik Jure Rode daroval sv. mašo z adventnim premišljevanjem, nato pa bo imel v bližnji dvorani g. Bruno Sferza, vodič milanskih pavlincev, predavanje o Španiji, Portugalski in Fatimi. Vljudno vabljeni vsi Slovenci. Za informacije telefonirajte na štev. 02/872990 ali 0332/283401. —o— V Sloveniji ni treba plačati davka tistim občanom, ki zaslužijo manj kot 110.000 novih dinarjev na leto (približno 4,400.000 lir). grajski konferenci tudi vprašanje človeških in državljanskih pravic ljudi brez državljanstva v nekaterih zahodnih državah, kot npr. v Italiji. Gotovo, da je pravilno in pošteno obsoditi kršenje človeških pravic v nekaterih komunističnih državah, a pri tem ne bi smeli prezreti, da tudi nekatere zahodne evropske države nimajo preveč čiste vesti glede človeških pravic. To velja npr. glede pravic narodnih manjšin, o čemer je že s poudarkom spregovoril jugoslovanski delegat na konferenci. Ni videti vzroka, zakaj naj bi bilo obsojanja vredno kršenje človeških pravic disidentov in sploh drugače mislečih ljudi v komunističnih državah, ne pa brutalno in zakrknjeno odrekanje osnovnih narodnostih in človeških pravic narodnim manjšinam ali celim narodom, kot so npr. Bretonci. Italija pa ima umazano vest tudi glede mnogih občanov brez državljanstva, ki živijo že desetletja v sklopu italijanske republike in imajo v njej stalno bivališče, a jim v nasprotju s samimi določili italijanskega zakona o državljanstvu zakrknjeno zanika državljanstvo, ne da bi oblasti navedle vzrok za to. Tako ponižuje te svoje občane in jih napravlja neenakopravne, jim odreka osnovne človeške pravice, npr. glede službe in jih izroča praktično na milost in nemilost policijskim organom, ki odločajo o njihovih »pravicah«. V Italiji, zlasti v naši deželi, je na tisoče ljudi brez državljanstva, ki so prisiljeni životariti v naravnost nemogočih prazgodovinskih pravnih razmerah, pri tem pa italijanski predstavniki na konferenci v Beogradu na ves glas in s krokodilskimi solzami obsojajo kršenje človeških pravic v komunističnih državah. Kaj, ko bi se pozanimali, kako je s tem pri njih doma? Gotovo bi jim lahko postreglo z zanimivimi podatki Cos-sigovo notranje ministrstvo, ki razpolaga s statistiko ljudi brez državljanstva, ki so prisiljeni živeti v Italiji. —o— DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu VABI NA DUHOVNO SREČANJE PRED BOŽIČEM v ponedeljek, 19. decembra, ob 20,15. Govoril bo župnik ALBIN GRMEK. Proti jemanju talcev zanikanju človekovih Varčevalna akcija za praznike Naj se prične novo poglavje v zgodovini Kot je bilo napovedano, je v četrtek, 8. decembra, na praznik Brezmadežne, prispel v Trst novi škof msgr. Lorenzo Bellomi. Z duhovščino in lepim številom vernikov svoje škofije se je uradno seznanil v cerkvi sv. Justa. Slovesnosti ustoličenja so se udeležili tudi številni predstavniki civilne oblasti iz dežele in tržaške pokrajine. S tem dnem je bilo konec apostolske administrature, ki je bila več kot dve leti zaupana goriškemu nadškofu msgr. Cocolinu, kateremu je treba priznati, da je z veščo roko in z velikim čutom za odgovornost skrbel za prehod od Santinovega škofovanja do danes, ko je vodstvo tržaške škofije prevzel msgr. Lorenzo Bellomi. Slovenski verniki tržaške škofije in slovenska javnost na splošno pričakujejo, da se bo novi cerkveni pastir znal čimprej popolnoma uživeti v tukajšnje razmere, za katere je še najbolj značilna prisotnost dveh narodnostnih skupnosti, ki jima je usojeno živeti druga ob drugi in ki ju je v prejšnjih desetletjih marsikaj ločevalo, da sta si še danes dejansko še vedno tuji. Ne bomo v tej zvezi odkrivali nobene skrivnosti, če napišemo, da se tržaška Cerkev v povojni dobi nikakor ni odlikovala v prizadevanjih, da bi se med obema narodnostnima skup-nostima vzpostavili novi, pravičnejši odnosi, saj nasprotno celo lahko trdimo, da je bilo vodstvo tržaške Cerkve prej nekakšna cokla kot pobudnik ter dejavnik zbliževanja med Italijani in Slovenci v tržaški pokrajini. Dovolj je samo, če se spomnimo na dogodke iz leta 1964 in leta 1965, se pravi na afero, ki je nastala ob izvolitvi slovenskega socialista za člana tržaškega občinskega odbora. Slovenski verniki in slovenska javnost NAŠE GLOBOKO SOŽALJE V soboto pozno zvečer je umrl v tržaški bolnišnici 19-letni absolvent trgovskega zavoda »Žiga Zois« in idealen slovenski fant ter športnik Albin Kalc iz Bazovice, kot žrtev prometne nesreče. Njegovi materi-vdovi in vsej družini, bratu Milanu in vsemu sorodstvu izražamo naše globoko občuteno sožalje. na splošno bi radi, da bi se s prihodom novega škofa v Trst za vedno zaključilo določeno poglavje v tukajšnji zgodovini in da bi se zares začelo novo. V tem smislu smo prepričani, da bo novi skof našel razumevanje ne samo pri slovenskih vernikih, temveč tudi pri širši slovenski javnosti, ki si želi mirnega sožitja ter sodelovanja z državljani italijanskega jezika, seveda ob polnem spoštovanju pravic obeh skupnosti in vsakega njenega člana posebej. Prepričani smo tudi, da tržaška Cerkev v tem pogledu lahko veliko naredi. S temi voščili in s takimi željami novega tržaškega škofa iskreno ter prisrčno pozdravlja tudi naš list in mu želi veliko uspeha pri njegovem odgovornem poslanstvu. V soboto, 10. decembra, je delegacija SZDL Slovenije, ki jo je vodil predsednik Mitja Ribičič, vrnila obisk Slovenski skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini. V delegaciji SZDL Slovenije so bili tudi člana predsedstva Žiga Kimovec in Jože Hartman, predsednik severnoprimorskega medobčinskega sveta Vlado Uršič, predsednik Obalne konference SZDL Črt Kolenc in predsednik občinske konference SZDL Jesenice Zdravko Črv. V delegaciji Slovenske skupnosti pa so bili člani njenega deželnega vodstva in predstavnika mladinskih komisij pod vodstvom deželnega tajnika Draga Štoke. Razgovore je spremljal tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko. Prvi del uradnih razgovorov je potekal v dopoldanskih urah na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu ob prisotnosti števiinih predstavnikov tiska, radia in televizije tako iz Trsta kot iz Slovenije. Najprej je predsednik SSk Andrej Bratuž pozdravil goste iz Slovenije ter predstavil temeljne programske smernice strankinega delovanja. V imenu SZDL Slovenije se je za pozdrav in povabilo zahvalil predsednik Mitja Ribičič, ki je poudaril predvsem aktualnost tega srečanja za obe strani v V POČASTITEV 80-LETNICE ROBERTA HAVATYJA V počastitev 80-letnice dr. Roberta Hla-vatyja bo SPD Tabor na Opčinah priredilo razstavo njegovih akvarelov in risb. Odprtje bo v soboto, 17. dec. 1977, v Prosvetnem domu na Opčinah. O slavljencu go spregovoril slikar prof. Avgust Černigoj, prof. Milko Ren er bo predstavil monografijo umetnikovih del. Na tovariškem večeru bo nastopil domači MPZ Tabor. Razstava bo odprta do 26. decembra vsak dan od 18. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 12. in od 17.do 20. ure. —o— Zelo pohvalno piše o Rebulovi novi knjigi novel »Snegovi Edena« zadnja (11.) številke revije »Knjiga 77«, ki je glasilo slovenskih založb. Še posebej pohvali Rebulov jezik. sedanji fazi uresničevanja osimskih sporazumov. V imenu delegacije SSk je tajnik Štoka orisal najbolj aktualne probleme, s katerimi se trenutno sooča slovenska narodnostna skupnost v Italiji, od globalnega zaščitnega zakona do lokacije industrijske cone in samostojnega šolskega okraja v okviru enotne zahteve po avtonomiji slovenske šole. Njegova izvajanja so dopolnili še Aleš Lokar, Rafko Dolhar, Marjan Terpin in Damjan Paulin, s posebnim ozirom na konkretne probleme poosimskega obdobja in Poravnajte naročnino! aktivnega sodelovanja slovenske narodnostne skupnosti pri tem dolgoročnem procesu. Predsednik SZDL Slovenije Ribičič je v nadaljnjem poteku razgovorov poudaril splošno koristnost stikov med matično državo in zamejskimi Slovenci. Za uspešno delo pri utrjevanju svojega položaja si narodnostne manjšine morajo pridobiti priznanje, da so samostojen subjekt in s tem enakopraven zagovornik z oblastmi države, v kateri živijo. Zelo pomembno je tudi čim bolj enotno nastopanje v postavljanju svojih zahtev. V pogojih dobrih odnosov med narodi Jugoslavije in Italije ki jih osimski sporazumi še bolj odpirajo, majšine o-prvljajo tudi koristno vlogo kot faktor novih pohelsinšikih stikov med narodi in državami v tem delu Evrope. V razgovorih sta se obe strani dotaknili še drugih problemov, ki zadevajo medsebojne odnose. Delegacija SZDL Slovenije se je na poti proti Gorici poklonila spominu padlih na Proseku in nato položila venec k spomeniku padlim za svobodo v števerjanu, kjer se je tudi srečala z občinskimi upravitelji z županom Klanjščkom na čelu. V popoldanskem času so se gostje iz SR Slovenije srečali z rojaki iz Krmina in člani deželnega sveta SSk, zvečer pa so se v Žabnicah srečali s Slovenci iz Kanalske doline, v imenu katerih jih je pozdravil domačin Salvatore Venosi. Tu se je nato uradni obisk delegacije SZDL Slovenije tudi zaključil. Vse, ki bodo ob nakupu knjig DO 31. DECEMBRA 1977 POTROŠILI NAD 25.000 UR, čaka PRAZNIČNA NAGRADA TRŽAŠKE KNJIGARNE vredna 8.000 lir Za spodbudni dar je Založništvo tržaškega tiska v sodelova-vanju z založbo Obzorja namenilo knjigo iz bibliofilske zbirke »Iz slovenske kulturne zakladnice« MIKLOVA ZALA. Ob prazničnih dneh pomislite na darilo, ki ne »ovene«. tržaška knjigarna - ulica sv. frančiška 20 Obisk delegacije SZDL pri SSk KNJIGA O NOB V DOLU Slovenci obsojamo nasilje Govor deželnega svetovavca Slovenske skupnosti Draga Štoka na manifestaciji proti nasilju v gledališču »Verdi« v Trstu. Val nasilja je zadnje čase zajel tudi Trst, prestolnico dežele Furlanije - Julijske krajine. Ta val nas zaskrblja in vzbuja v nas protest, ker gre za širše zasnovano in organizirano nasilje, katerega cilj je zrušiti demokratični red, za katerega je darovalo življenje ogromno ljudi, ki so z lastno krvjo napisali člene republiške ustave, ki sloni na idejah demokracije, svobode, idejnega pluralizma, sožitja med narodi, ki sloni na idejah miru, dela in pravice. Za te ideje, ki so vkovane v republiški ustavi, smo trpeli in umirali tudi mi Sloven. ci, zato nas nasilje, ki je zajelo Trst, prestolnico naše dežele, zaskrblja in vzbuja v nas ogorčeno nasprotovanje in glasen protest. Zato je naravno, da nam v tem trenutku gre misel k junakom, ki so pred 47 leti padli na bazovski planoti zato, ker so svoje slovensko ljudstvo hoteli rešiti fašističnih okov. In za njimi so v teh krajih padli in bili preganjani kot obsojenci posebnih sodišč številni protifašisti in Slovenci. Gorele so slovenske vasi, polnile so se ječe, množili so se konfiniranci, dokler ni proti fašizmu nastal splošen odpor, ki je dosegel svoj zmagoviti vrhunec z narodnoosvobodilnim bojem. O vsem tem priča o-krog 40 spomenikov na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji, na katerih je na stotine in stotine vklesanih imen, ki nam tudi danes kličejo: Varujte svoje pravice, branite svobodo, demokracijo in enakopravnost, ne dopustite, da bi fašizem zopet dvigal pošastno glavo! Ne dovolite, da bi pluralistično urejena družba, ki sloni na republiški ustavi, bila tarča nasilja, ki jo hoče uničiti in spraviti v nered. Številni spomeniki pričajo o trpljenju, ki je v samem Trstu prišlo do tragičnih dimenzij z zgraditvijo krematorijske peči v Rižarni. V povojnem času so bili ti spomeniki nemalokrat tarča napadov in žaljivih fašističnih skrunitev. Ko zato tudi kot državljani slovenskega rodu, jezika in kulture protestiramo in zahtevamo od oblasti, da v kali zatrejo vsak poskus fašističnega in kakršnegakoli drugega nasilja, zahtevamo samo to, kar nam jamči ustava, ki smo jo tudi mi pomagali ustvarjati s svojim trpljenjem in s svojo jasno in zmagovito upornostjo. Kot subjekt svojih pravic in kot aktivni graditelji boljših časov, skupno z italijanskim demokratičnim prebivalstvom, časov, v katerih ne bo več fašističnega nasilja', v katerih ne bo nikakega nasilja in nestrpnosti; v katerih bo sožitje in sodelovanje nied tukajšnjimi ljudstvi in obmejnimi narodi doseglo nove čase, v katerih bodo pravice slovenske narodne skupnosti dokončno pravično urejene z globalnim zaščitnim zakonom, želimo, da bi današnja manifestacija, ki je za nas velike važnosti, bola nov mejnik v našem prostoru in bila trdna osnova za bodoče čase. Ob letošnjem odkritju spomenika padlim pred nekaj meseci v Dolu je izšla obsežna knjiga z naslovom »Dol skozi boj do svobode«, ki jo je napisal mladi domačin Milan Pahor. Pri tem delu mu je pomagal uredniški odbor v naslednji sestavi: Viviana Berlot, Bernard Frandolič, Savina Gergolet, Janko Heric, Angel Pahor, Milan Pahor in Jordan Vižintin. Zajetna knjiga obsega 218 strani besedila v slovenščini, ostale (od strani 219 do 234) pa so napisane v italijanskem jeziku in pomenijo povzetek vsebine knjige. Knjiga je izšla ob pomembnem krajevnem dogodku, to je odkritju spomenika padlim, zato je povsem naravno, da je večji del vsebine zajel obdobje narodnosvobodil-nega boja, vendar je avtor na začetku knjige na kratko podal tudi starejši zgodovinski razvoj Dola oziroma njegovih zaselkov Novice z Goriškega Pretekle dni smo na Goriškem zabeležili več glasbenih dogodkov. V soboto, 10. t.m., je v palači Attems v okviru abonmajskih koncertov nastopil oktet APZ »Tone Tomšič« iz Ljubljane, naslednjega dne popoldne je v Kulturnem domu v Sovodnjah gostoval pevski zbor »Rož« iz Šentjakoba na Koroškem, zvečer pa so v domu »Anton Gregorčič« v Štandrežu nastopili trije glasbeniki: pianist Hubert Bergant, tenorist Ludvik Ličer in violinist Alfredo Marcosig. V petek, 9. tm„ je bila v klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predstavitev Jadranskega koledarja in ostalih publikacij, ki podobno kot prejšnja leta spremljajo ta tradicionalni zamejski koledar. Poleg koledarja opozarjamo naše bralce predvsem na Gradnikovo knjigo »Krvavo Posočje«, v kateri opisuje boje na soški fronti v letih 1915-1917, ki so v veliki meri potekali prav v naših krajih. Izšel je Goriški letnik 1976, zbornik Goriškega muzeja v Novi Gorici. V njem je objavljenih več člankov, ki obravnavajo preteklost na Goriškem, od katerih opozarjamo na razpravo dr. Iva Juvančiča o goriškem nadškofu Carlu Margottiju in njegovem odnosu do narodnoosvobodilnega boja. V isto obdobje sega tudi pismo dr. Engelberta Besednjaka, napisano na Silvestrovo leta 1944 v Beogradu in poslano duhovniku ter nekdanjemu poslancu v rimskem parlamentu Virgilu ščeku. Pismo je v rubriki »Dokumenti« objavljeno v celoti in obrazloženo s kratkim komentarjem. V četrtek, 8. t.m., je bila v Katoliškem domu v Gorici tradicionalna »mini Cecili-janka«, na kateri vsako leto nastopajo otroški pevski zbori iz mesta in okolice. Ta revija daje našim otrokom priložnost, da tudi širšemu občinstvu in ne samo domači javnosti, kjer pogosteje pojejo tako na šolskih proslavah kot tudi pri nedeljskih mašah, pokažejo, kaj so se naučili pri pevskih vajah. Na »mini Cecilijanki« vsakokrat beležimo visoko udeležbo poslušavcev, ki skoraj dosega tisto na »Cecilijanki« odraslih pevskih zborov. od srednjega veka do začetka druge svetovne vojne. Časovne, vsebinske in finančne omejitve avtorju niso dovoljevale, da bi napisal iz-črpnejšo zgodovino tega kraja od najstarejših časov do danes, kljub temu pa mu je uspelo, da je bralcu podal vsaj glavne črte zgodovinskega dogajanja, najbolj temeljito pa je odbdelal narodnoosvobodilni boj. Škoda, da ni izčrpneje raziskal tudi časa med obema vojnama, saj bi o tem našel obilo podatkov v časopisih, prav tako pa bi si lahko pomagal tudi s pričevanji še živečih domačinov. Sicer pa so se pomanjkljivosti zavedali tudi sam pisec in sodelavci, ki so knjigo pomagali sestavljati. Prvotno so namreč nameravali izdati le skromno priložnostno brošuro ob odkritju spomenika, sčasoma pa jim je gradivo tako naraslo, da ga je bilo za celo knjigo, zato se jim je zdelo škoda, da bi ostalo neizkoriščeno, časovna stiska je preprečila, da bi enotneje oblikovali besedilo in preverili podatke. Treba pa je priznati, da je avtor pri pisanju knjige uporabljal pravilno zgodovinopisno metodo, saj je s pomočjo številnih opomb jasno razvidno, kaj je prevzeto iz literature oziroma iz zgodovinskih virov, z opombami pa so posebej Odbor za gradnjo Kulturno športnega središča m Gorici Vljudno vabimo na svečanost ob postavitvi temeljnega kamna Kultuno-športnega središča ter vzidavi spominske listine, ki bo na gradbišču v Ulici Brass v Gorici v nedeljo 18. decembra ob 10.30. označena tudi osebna pričevanja udeležencev posameznih dogodkov. Knjigo poživljajo številne fotografije in zemljevidi. Knjiga »Dol skozi boj do svobode« je prvi tovrstni poskus prikaza novejšega zgodovinskega dogajanja v naših krajih na Goriškem, zato zasluži vso pozornost bralca. Na četrtkovem nastopu v Gorici so v prvem delu nastopili odtroški pevski zbori iz Doberdoba, Sovodenj, Rupe - Peči in štan-dreža, ob zaključku prvega dela revije pa je stopil na oder še sekstet iz Rupe - Peči. Drugi del prireditve je pričel otroški pevski zbor iz Krmina - Plešivega, nato so nastopili otroci iz Podgore, števerjana in Gorice. »Mini Cecilijanko« je zaključil skupen nastop vseh nastopajočih pevcev, ki so pod vodstvom Iva Bolčina in ob spremljavi pianista Gabrijela Devetaka zapeli znano versko popevko »In polje prepeva«. »Mini Cecilijanka« v Gorici IZ KULTURNEGA ŽIVLJENIA D novi izdaji Mepserjevega slovarja V zadnjem času skoro z mrzlično naglico izhajajo (npr. pri Trofenikovi založbi v Miin-chenu) dela, ki hočejo izpolniti vrzel, ki jo je pustilo dosedanje slavistično delovanje, namreč zbiranje gradiva za znanstveni besednjak nekdanje slovenščine in za zgodovino slovenskega jezika. Med taka dela spada tudi nova izdaja Megiserjevega besednjaka, tokrat v slo-vensko-latinsko-nemški obliki, v priredbi Jožeta Stabeja in v založbi Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ljudem, ki se ne zanimajo za jezikoslovje oziroma za zgodovino slovenskega jezika, ta vest ne pove bogvekaj. Toda za tiste, ki težko Založništvo tržaškega tiska je te dni izdalo DNEVNIK IN SPOMINSKO KNJJIGO IZ FAŠISTIČNIH ZAPOROV Predstavitev izrednega knjižnega albuma iz leta 1943 bo v torek, 20. t.m., ob 17-30 v Tržaški knjigarni. Sodelovali bodo avtor dnevniških zapiskov Milko Škrap, avtor spremne besede Boris Race in opremljevalec Klavdij Palčič. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst, ul. Sv. Frančiška 20 čakajo, da bi tudi Slovenci končno že enkrat dobili svoj zgodovinski besednjak in zgodovino našega jezika v pravem pomenu besede, je objava Megiserjevega slovarja razveseljivo dejstvo. S tem je napravljen korak naprej. In to važen korak. Po eni strani nas je, kot rečeno, Dribližal objavi celotnega znanstvenega slovarja starega slovenskega besedja, po drugi strani pa nas je prav za toliko vrnil nazaj na pravo pot do tega cilja. Dozdaj je namreč veljalo, da izvira slovenščina bolj ali manj direktno iz staro-cerkvene slovanščine, kar so učili na univerzi dolga desetletja. Študentje so morali guliti staro cerkveno slovenščino v vseh njenih oblikah, o pravi zgodovini slovenskega jezika S premiero Nušičave »Oblasti«, v režiji beograjskega gosta Miroslava Beloviča, ki bo v petek 16. t.m. ob 20.30 v Kulturnem domu, stopa Stalno slovensko gledališče v višek letošnje sezone, v kateri je gledališka publika lahko že videla uspešne uprizoritve »Veronike Deseniške« in »Bunkerja« ter predstave »Že čriček prepeva« v uprizoritvi Drame SNG iz Maribora. Poleg predstav iz rednega programa se je tržaškemu občinstvu v gledališču Rossetti predstavilo tudi Narodno pozorište iz Beograda z odlično predstavo »Primorske zdrahe«. Miroslav Belovič je uprizoritvi prvič dal celoviti videz s svojo adaptacijo dela. »Oblast« pa se takorekoč sploh ni predavalo, kar je bila slovenščina pojmovana samo kot nekdanji dialekt staro-cerkveno-slovanskega oziroma hipotetičnega skupnega slovanskega jezika tistega časa. Šele v novejšem času je prodrla zavest o individualnosti slovenskega jezika tudi v starejših časih. In ta zavest je poživila zanimanje za vse jezikovne dokumente o nekdanji slovenščini, od takoimenovanih brižinskih, t.j. freisin-ških spomenikov do Trubarjevih, Dalmatinovih in Bohoričevih del ter do Hieronymusa Megiser-ja, ki je bil Nemec, dober jezikoslovec in sošolec ter prijatelj Jurija Dalmatina ter obeh Trubarjevih sinov, s katerimi je skupaj študiral v Tiibingenu. To mu je vzbudilo zanimanje in spoštovanje do slovenščine, katero je potem sprejel v svoj slovar mnogih jezikov »Thesau-rus polyglottus«, ki je bil natisnjen leta 1603 v Frankfurtu. V slovarju je 6 tisoč slovenskih besed iz 16. stoletja. Mnoge od teh so se ohranile do danes celo večina, precej pa jih je tudi že izumrlo ali pa so bile izločene iz knjižnega jezika. Toda Megiserjev slovar nam kaže, kako so Slovenci govorili v njegovem času in kakšen je torej bil takrat naš jezik. S primerjavo med današnjim in takratnim slovenskim jezikom, pa tudi s še starejšimi oblikami se /bo dalo prej ali slej napisati znanstveno delo o razvoju slovenskega jezika neodvisno od dosedanjih teorij o staro-cerkveno-slovanskem predniku našega jezika. Tako je ta Megiserjev slovar v priredbi zaslužnega jezikoslovca Jožeta Stabeja veliko važnejše delo, kot bi kdo sodil na prvi pogled. Hkrati nam potrjuje, kar smo sicer že vedeli, a česar se premalo zavedamo, da je bila slovenščina tudi pred stoletji cenjen in pomemben jezik, čeprav danes mnogi med nami samo javkajo nad njeno preteklo in sedanjo usodo in bi jo najrajši zamenjali za kak drug jezik. SLOVENSKI KULTURNI KLUB Trst — ulica Donizetti 3 V soboto, 17. decembra bo kazal svoje barvne diapozitive o Sveti deželi in nas povedel v kraje Jezusovega rojstva dr. LOJZE ZUPANČIČ Začetek ob 19.30. Vabljeni! predstavlja Nušiče.vo duševno oporoko. Režiser in adaptator je svoj načrt z ansamblom SSG v celoti izpolnil. V glavnih vlogah nastopajo Zlata Rodošek, Silvij Kobal, Anton Petje in Alojz Milič. Kostume je pripravila priznana jugoslovanska kostumografinja Slavica Lalicki, sceno pa stalni sodelavec tržaškega gledališča Sveta Jovanovič. V nedeljo 18. decembra bo ob 17. uri nastopil v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu ANSAMBEL EXPLORER 74 Vljudno vabljeni! KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE PRIHAJAJO Knjižna zbirka Goriške Mohorjeve družbe za leto 1978 je dotiskana in jo bodo začeli razpošiljati ob koncu tega tedna. Zbirko sestavljajo: koledar za leto 1978, knjiga spominov, ki jo je napisal pokojni Janez Hladnik »Od Triglava do Andov«, zbirka pravljic za otroke »Zlate slive« in četrti snopič »Primorskega biografskega leksikona«, na katerem je s toliko vnemo delal do nedavno umrli mons. Rudolf Klinec, ki je bil tudi eden njegovih pobudnikov. Zbirka bo stala 8 500 lir. —o— GLASBENO MATICA — TRST Koncertna sezona 1977-78 Četrti abonmajski konoert V torek, 20. decembra 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER RTV - LJUBLJANA Dirigent: SAMO HUBAD Solist: ALEKSANDER VODOPIVEC - klavir Na sporedu: Vrabec, Gershwin, Beethoven Rezervacija, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Iz Goriške SLOVENSKA SKUPNOST — GORICA v a b i n a PROSLAVO 30-LETNICE SAMOSTOJNEGA POLITIČNEGA NASTOPANJA ki bo v deželni dvorani ERSA v Gorici v nedeljo 18. t.m. ob 17. uri. Nastopajo pevski zbori: Hrast iz Doberdoba, Marij Kogoj od Sv. Ivana pri Trstu, Mirko Filej iz Gorice. Osrednji govor: deželni svetovalec Drago Štoka. Varčevalna akcija... (Nadaljevanje s 3. strani) ni kampanji kot ugledu občine. Za nadzorstvo poziva občinska uprava k sodelovanju vse potrošnike. K varčevalni kampanji, po kateri je dovoljeno do kOnca mesca prodajati samo po tekočih cenah ali še bolje po znižanih, se je doslej prijavilo okrog 200 prodajaln živilskega in drogerijskega sektorja, med katerimi so tako zadruge kot veleblagovnice. Potrošniki — kot 'je bilo iznešeno na tiskovni konferenci — upravičeno pričakujejo, da bo varčevalna kampanja zajela tudi oblačilni sektor in razno drugo blago, ki pride ob praznikih v poštev za darila. Ravno oblačila so v Trstu dražja kot drugod po Italiji, na kar vpliva tudi obsežno povpraševanje kupcev z onstran meje. Septembra so cene v oblačilnem sektorju poskočile za 7,2 odst. in za nadaljnji poldrugi odstotek oktobra. Naj zaključimo: kampanja za pobijanje cen v našem mestu je vsekakor koristna. Koliko pa bo uspela, bo odvisno predvsem od trgovcev in delno tudi od kupcev. Predstava Nušičeve »Oblasti« PROSTOR MLADIH Decembrska št V ruibriki »Iz urednikove beležnice« v novi. decembrski številki »Ognjišča« je rečeno, da pripravlja ta revija mladih za prihodnji letnik nekaj novosti in jih delno predstavlja že v tej številki, predvsem zato, ker potrebuje sodelovanje mladih bralcev. »Naš list je namenjen mladim in ,bi jim rad pomagal« v težavah, ki jih večkrat v svojih pismih omenjajo«, piše v omenjeni rubriki. Ena izmed teh novosti novega letnika bo rubrika »Kako sva se srečala«. V njej bodo tisti, ki so že poročeni, skušali še mlajšim pomagati tako, da jim bodo prikazovali svoje pozitivno ali negativno izkustvo. Javljeno je tudi, da bo ta mesec končno izšla knjiga »Pisma uredniku«. Bo precej obsežna, saj bo štela 320 strani. Kar zadeva vsebino decembrske številke, naj omenimo najprej pogovor s koprskim škofom Janezom Jenkom ob ustanovitvi tretje slovenske škofije. V pogovoru z urednikom Ognjišča je škof povedal, da obsega koprska škofija zdaj okrog 4.400 kvadratnih kilometrov in ima približno 240.000 prebivalcev. On je„ kolikor je znano, 54. koprski škof, toda rana zgodovina škofije je zavita v meglo. Zdaj ima škofija 186 duhovnikov, medtem ko jih je bilo leta 1964 na ozemlju današnje koprske škofije 154. Bogoslovcev je manj kot dvajset, enako seme- S TRŽAŠKEGA V nedeljo, 18. decembra, bo ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah KONCERT domače zabavne glasbe Igral bo ansambel TAIMS niščnikov, medtem ko je bilo pred desetimi leti obojih še enkrat toliko. »Brez dvoma je glavni razlog za to znižanje upadanje verskega življenja, vse večja sekularizacija, vse manj številne družine«, je rekel škof. Glede glavnih problemov nove škofije in svojih nalog pa je dejal: »Glavna škofova naloga je bila in mora vedno biti graditev božjega kraljestva, rast verskega življenja. To pa je obširna naloga z mnogovrstnimi področji. Na programu imamo prenovo v vsej Sloveniji. Začeli smo z zakramenti, najprej z evharistijo, krstom in birmo, od lanskega adventa razmišljamo o novem obredu zakramenta sprave. S strahom opažamo hudo upadanje spovedne prakse, nedeljskega obiska maše, družinske molitve, češčenja Matere božje. Silno važno vprašanje je obnova kateheze, izboljšanje oznanjevanja božje besede. Mnoge probleme so nakazali duhovniki sami na pastoralnih tečajih: urejevanje župnij in dekanij, izgradnja nekaterih prepotrebnih cerkva, popravilo poškodovanih od potresa in toliko drugega še, zlasti večje sodelovanje laikov.« Škof Jenko je potem na vprašanja urednika povedal še nekaj o svojem življenju in svojem rodu, na vprašanje glede stanja kateheze v Sloveniji pa je dejal: »Naši duhovniki in katehistinje vlagajo v kate-hezo precej truda,