II ll Naš čolnič ofmimo! •v^Majj^ftieralci okoln »Soče«, »Slov. Naroda« itd. pišejo navdušene članke o Srhih. Bolgarih iu Črnogorcih, ki so se izkazali v zadnji vojski kot junake, ki jili občuduje cel svet. Toda liberalci in brezverci šo lahko prepričani, da ti junaški narodje odklanjajo njihovo hvalo. Njih hvale sc pravzaprav sramujejo. Bolgari, Srbi in Črnogorci so se vojskovali za sveto krščansko vero in za krščansko svobodo svojih rodnih bratov. Tem narodom je sv. vera nedotakljiva. Za njo so v potokih prelivali svojo junaško kri. Kaj pa delajo naši liberalci in brezverci? Ti teptajo v blato to, kar je tem narodom najbolj sveto. I )an za dnem napadajo sv. vero, jo smešijo in spodkopavajo tako temelje slovenskega naroda. Ko izgubi narod vero, izgubi ideale, se pogrezne v materializem in postane brez življenja in navdušenja. Narod brez vere, je narod brez bodočnosti. Žalost nas obhaja, ko gledamo, kaj delajo slovenski liberalci, socialisti iti brezverci. Iz nemških šol zanašajo med naše ljudstvo in med našo mladino brezverski strup. Z brezverstvom si hočejo vstvariti. nekako krinko znanstvenosti iu si pridobiti nekoliko sijaja. Povdarjali smo že v našem listu, kake neznanstvene trditve objavljajo nekateri srednješolski prefesorji v »Vedi« ti. pr. Seidl, Ozvald in drugi. »Veda« pa je storila v letošnjem III. zvezku še korak naprej. Objavila je članek: O znanstveni preosnovi socialnega reda, v ka-‘ tereni imenuje sv. krščansko verq naravnost sleparstvo, ki da je bilo baje izmišljeno z namenom, da bi se pomagalo židovskemu kapitalizmu do zmage. Ali si je mogoče misliti večjo blasfemijo? Ubogi dvanajsteri ribiči, ki so vsi dali življenje za sv. vero naj bi bili kapitalisti!! Gospodje okolu »Vede« in pisatelj dotičnega članka si mislijo, da so s tem povedali nekaj novega in izvirnega, kar bi jih vtegnilo proslaviti. Ubogi revčki! S tem so le pokazali, da tie znajo prav nič misliti! Ze pokojni dr. K. Strekelj se je pritoževal o nekaterih srednješolskih profesorjih, da znajo malo misliti. Kaj naj rečemo o gospodih okolu "Vede«, ki objavljajo članke, ki pričajo, da so njih očetje zreli za norišnico. Se bolj nori in besni so slepiči okolu Svobodne misli« in O-mladine«. I ako nam prevzetni »znanstveniki« kvarijo pošteno slovensko ljudstvo in našo mladino. Žalostno je gledati, kako si že vsaka puhla glava med Slovenci snuje svojo teorijo in svojo stranko. Kar je kdo pobral v nemškem zelniku, pa teče takoj vsaditi v domačo slovensko zemljo. Slovensko slovstvo in časnikarstvo ie vse otrovano po teh novih znanstvenikih« in naše politično življenje je vse razrito po nemirnih glavah prevzetnih slavohlepnežev. Nikjer na svetu ne najdemo morda toliko slavo-hlepnosti ko med slovenskimi »znanstveniki« iu »slovstveniki«. To je velika rana na slovenskem telesu. Naš narodni čolnič plava po raz-1 iirkanem morju. Viharji ga zanašajo na vse strani. Vsi. ki so poštenega, krščanskega mišljenja, naj I odo v sedanjih nevarnih časih bolj ko kedaj složni in naj pogumno priskočijo na pomoč. Naš čolnič otmimo! Vojna na Balkanu. CRNAGORA ZAPUSTI SKADER. V pond. zvečer se je kakor blisk raznesla vest, da je sklenil črnogorski kronski svet zapustiti Skader ter ga predati velesilam. SPOROČILO PREDAJE SKADRA OGRSKI POSLANSKI ZBORNICI. Ogrski ministerski predsednik L.u kacs je v poruleljkovi seji ojjrske poslanske zbornice sporočil predajo S kadra velesilam, ^skel je: Vlada je dobila obvestilo izredne važnosti. Naš poslanik na Cetinju baron Giesi nam sporoča, ('a je Crnagora velesile obvestila, da Skader brezpogojno zapusti. To je razveseljujoč vspeh odločnih korakov, ki jih je v tej zadevi ukrenila monarhija. Jaz imam čast izjaviti, da ho monarhija z isto odločnostio zahtevala, da se izpraznitev Skadra dejansko izvrši. Detnisija črnogorske vlade. V nedeljo se je vršil na Cetinju kronski svet. katerega so se udeležili tudi ministri, v katerem je kralj Nikita razložil resnost in nevarnost položaja ter predlagal, naj se sklene predaja Skadra velesilam. Nastala je huda debata, ki je končala s tem, da je prodrl kraljev predlog. Nato so črnogorski ministri podali svojo ostavko, ki jo je kralj tudi vsprejel. Za prihodnjega ministerske-ga predsednika je bil imenovan Miu-škovič. Črnogorci že zapuščajo Skader. Frankfurter Zeitung« poroča, da zapušča že večji del v Skadru nastanjenega črnogorskega vojaštva Skader. Nekateri oddelki držijo zasedene zunanje pozicije. Ta list pravi, da ne vlada pomanjkanje živeža. Velesile zasedejo Skader. Z Dunaja se poroča, da se bode prepeljalo danes mednarodno vojaštvo v Skader. Poveljnik mednarodne eskadre, ki križari v črnogorskih in severoal-banskih vodah se direktno pogaja s črnogorskimi oblastmi in bode določil svoje odredbe na podlagi položaja na licu mesta. Mednarodno vojaštvo ve bo po Bojani prepeljalo pred Skader. Črnogorci hočejo zasesti Sv. Ivan Meduvanski. Pariški list I.ibertč« poroča, da koraka črnogorsko voiaštvo proti Sv. Ivanu di Medna, da ga zasede. Crnagora namerava obdržati Sv. Ivan kot zastavilo toliko časa. dokler se ne reši kompenzacijsko vprašanje za Skader. Mednarodno vojaštvo zasede tudi Sv. Ivan. Iz Pariza se pa uradno poroča, da je dobilo poveljstvo mednarodne flote povelje, naj izkrca v Sv. Ivanu di Medna vojaštvo, ki naj zasede luko in naj tudi prepreči, da bi se Črnogorci polastili mesta ter ga držali kot zastavilo za kompenzacije za Skader. Kaj bo z Albanijo? Na I Hmaju so pozno sicer, a hvala Bogu ne prepozno spoznali, da bi bila okupacija Albanije, kakor so jo name-rav.ili izvršiti velik diplomatičen kozel, ki hi ga bili ustrelili. Nameravali so in *e že z Italijo pogajali, da bi Italija zasedla južni del.Albanije z Valono vred, \' Mrija bi pa zasedla severni del. Če bi i ila Italija z. redi a Valono, bi bila 1 tem gospodinja v Jadranskem morju. Valona je namreč ključ k Jadranskemu morju iu Italiji so se že v tripolitanski vojski cedile sline po gospodarstvu na Jadranu. Takrat je že abruški vojvoda obstreljeval Prevezo tik Valone in Avstrija je proti temu najostrejše protestirala. tako da jo je moral abruški vojvoda odknriti. Sedaj pa je Avstrija z neprevidno prošnjo sodelovanja v Albaniji posredno ponujala Italiji Valono in si hotela (vede ali nevede?) zadati s tem smrtni udarec. Uvala Bogu pa do tega ni prišlo. Druge velesile so predlagale. naj mednarodno vojaštvo napravi v Albaniji red in to se bo tudi najbrže izvršilo. O tem se bo sklepalo najbrže na današnji londonski konferenci. Odpust črnogorske armade. Črnogorska vlada namerava v najkrajšem času odpustiti večji del svojega vojaštva na domove, da odpravijo najnujnejša dela na polju. Odhod turških čet iz Albanije. Turčija je obvestila velesile, da je pripravljena odpoklicati svoje čete ;z Albanije pod pogojem, da se Grčija zaveže. da ne bo grško vojno brodovje oviralo prevoza turških čet. Grčija je baje odgovorila, da takega prevoza ne bo ovirala. Izjemno stanje v Bosni in Hercegovini! V soboto se je razglasilo izjemno '■tanje nad Bosno in Hercegovino. Odredba glede izjemnega stanja obsega določitve glede poostrenja zgla-ševanja in kontrole potnih listov, svobode preseljevanja. društvenega iti 'hodnega prava, prodajanja orožja, podreditve civilnih oseb pod vojaško sodstvo, poostritve nekaterih določil kazenskega reda in tiskovnega zakona, kontrole poštnih pošiljatev in nadziranja brzojavk iu telefonskih pogovorov. lugoslovanska korespondenca u-temeliuje te odredbe s tem. da se ie po- javilo po Borni in Hercegovini vse polno črnogorskih in srbskih agitatorjev, j ki poučujejo bosansko, hercegovsko in dalmatinsko ljudstvo o velikosrbski ideji ter je pozivljejo na boj za to idejo. [-'osebno se radi oglasijo ti agitatorji pri 1( pravoslavnih popili, ki imajo na svoje verne jako velik vpliv. Mi mislimo pa, da ni bilo prav nič potreba utemeljevati ‘I teh korakov, ker so nameni dovolj prozorni. Sočasno z razglasitvijo izjemnega stanja je vlada razpustila dvoje socialističnih in dvoje srbskih društev v Sarajevu. Vse društveno premoženje in j vsi spisi, knjige itd. so konfiscirani. Podobne vesti prihajajo iz drugih mest; zaradi brzojavne in telefonske cenzure pa ni mogoče dobiti zanesljivih detajlnih poročil. V Sarajevu je več komisij na delu za izvršitev teh poslov. I Pondeljkova poslaniška konferenca v Londonu. Vest. da je Crnagora odstopila Skader, je napravila v londonskih po-slaniških krogih jako ugoden utis. Sedaj se bodo velesile pogajale o načinu prevzetja'tega mesta. Na pondeljkovi konferenci se je predlagalo, naj sc začasno izroči Skader častnikom onih velesil, ki so odposlale vojne ladije k flotni demonstraciji. H Angleški državni tajnik Grey je izjavil, da se je v prvi seji poslaniške konference dal nalog Avstriji in Italiji, naj predložite načrt za albansko konstitucijo. Ta načrt se bo predložil v današnji seji poslanikov. V seji se ni z nobeno besedo nič omenilo o kaki vojaški akciji Avstrije in Italije proti Albaniji. Premirje podaljšano do miru. Iz Carigrada se poroča, da bo premirje trajalo, dokler se ne bo sklenil ko- i nečni mir. Grška je dovolila, da se prepelje iz Janine 1100 turških ranjencev v Smirno. 4 Mirovna konferenca se bo vršila 15. t. m. V dunajskih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da se bo vršila konferenca za sklepanje miru med Turčijo in Balk. zvezo dne 15. t. m. v Londonu. Ta dau se bode baje tudi podpisala predhodna mirovna pogodba. Politični pregled.' Državni zbor. Čeprav sc termin za sklicanje državnega zbora še ni naznanil, se splošno Midi. da se parlament zbere dne 15. t. m. Češki deželni /bor ne ho razpuščen. Prager i agblatt« poroča, da se sedaj ne namerava razpustiti češkega dež. zbora in sicer zaradi zunanjega političnega položaja. Boje se. da bi volilni boji preveč razburili prebivalstvo Češke. ||§ph?ko ljudstvo na XXI. letnik. v Gorici, 8. maja 1918. 19. Številka. jiiaja vsaki četrtak sb 3. uii popoldne rokopisi se ne vra-lajo. Nelrankovaua pisma se ne spre-leirajo. Cena listu znaša ra celo leto 4 krone, ta pol leta 2 kroni. £a man premožne ca celo leto 3 krone, la pol lota K 160. Za Nemčijo je cena listu 5 Is. za druge d .'žele Izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema »Narodna Tiskarnat v Gorici, ulica Veterini štev. 9. Naročnino in naznanila sprejema jpravništvo v Gorici, Semeniškn ul. št. 16. Posamezne Ste vdke se prodajajo v tobakarnali v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pellico, v ul. Ponte Ntiovo 9, v Kapucinski ulici I v prodajalni »Kat. tiskov, društva« ul. Caidiicci, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v Oglasi In poslanice se računajo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat 14 v, dvakrat 12 v, trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. ^-oma ter mnogo občinstva. Dal Bog, da bi se ta naša mladež srečno vzgojila in ostala zvesta veri in narodu. Tako bi bil bogato poplačan trud onih gospodov, ki se s p I c m e n i-t i m delovanjem žrtvujejo za blag o r v ere in n a r o d a. m Poroka. Danes popoludne se poroči v podturnski cerkvi g. Franc Po v š i L profesor na tuk. gimnaziji z g.čno Podgornik o v o. m Služba lekarn. Na binkoštne praznike bodete odprti tudi popoldne lekarni : L i b e r i - Pont o n i. Ti dve lekarni bodete imeli tudi od 11. do ls. >. m. ponočno službo. Iz goriške okolice. r Edvard Štrekelj, vikar v Vrtojbi. Umrl je včeraj dne 7. t. m. po dolgi iu mučni bolezni prečastiti g. F d v a r J Štrekelj. vikar v Vrtojbi. Blagi pokojnik je bif rojen dne 1,1. marca IH62 v Gorjanskem. V mašnika je bil posvečen dne 29. avg. I. l^so. Služboval ie kot kaplan v Komnu in Rihenbergu. od koder je prišel za vikarja v Vrtojbo, kjer je bil Ki let. Bil je sicer mirnega iu tihega značaja, a vztrajen iu zvest delavec v vinogradu Gospodovem. Povsod, kjer je služboval, se ga s hvaležnostjo spominjajo. Predlanskim je obolel za pljučnico. Okreval je bil sicer še precej, a pritaknila se je druga bolezen, ki ga je spravila v prezgodnji grob. Za njim žalujejo potrti sorodniki, njegovi duhovni sobratje, ki so ga ljubili in vsi naši zavodi, katerim je bil podpiratelj Pokojnik je imenoval za izvršitelja svoje oporoke veleč. g. dekana Got. Pa v I e-tiča v Št. Petru in veleč. g. župnika1 Ivana Roječa v Mirnu. Naši dobrodelni zavodi bodo dobili spomine po pokojnem g. Štreklju. Pogreb bo v petek, dne 9. maja ob pol 10. uri predp. v Vrtojbi. Svetila mu večna luč! g Kojsko. I )nc .W. aprila umrl je v Siiežatncm. po dolgotrajni bolezni gosp. veleposestnik Jožef Štekar p. d. Šte-keljč. Bil je iz vrste mož, katerih število se vedno bolj niža. Bil je mož, katerega geslo je bilo: Bog in delo. Tega gesla držal se je vedno. Kot katoličan spolno-val je krščanske dolžnosti najvestniše: kot kmet opravljal je najtežavniša kme-tovska dela, dokler ga ni bolezen polegla na posteljo. Pokojni ni spadal v vrsto posestnikov, ki menijo, ker imajo par metrov zemljišča iu ker znajo kakšen liberalni časnik, denimo »Sočo« bo-štabirati, da ne smejo več opravljati poljskih del. Občinski svetovalec je bil skoraj ves čas življenja. Za blagor občine je ves gorel. Najrajši je govoril o občinskih zadevali. Koliko časa, truda in denarja je žrtvoval za občino, sam Bog ve! Dan pogreba pokazal je, kako .ie bil spoštovan. Tacega pogreba, menim. Kojsko ni še videlo. Udeležili so se ga vsi odlični možje vsega županstva in ljudstvo iz vseli krajev došlo mu ie skazat zadnjo čast v ogromnem številu. I )očakal je pokojni «80. leto; tedaj ni izhajal iz novodobne šole. Časnikov ni veliko trgal, a vendar zanimal sc je za politično gibanje. Bil je mož za vse dobro vnet, zato pa trdno upamo, da že vživa zasluženo plačilo. V. 1. n. m. s. g Bate. Okr. glav. je poslalo županstvu v Batah to-le naznanilo: S. kompa-nija .c kr. domobranskega polka štev. 27 bode ob lepem vremenu dne 13. in 1-1. maja t. I. v kraju Slcmo pri Batah ostro streljala. Streljanje začne vsaki dan ob S. uri predpoldne. g Vitovlje. Na znani božji poti na Vitovljah bo služba božja oba Binko-šlna praznika, kot je bilo dosedaj v navadi. Spovedniki bodo vernikom trije na razpolago. V soboto zvečer bo gorel kres v spomin 1600 letnice zmage krščanstva nad paganstvom. Ob lepem vremenu se pričakuje obilo udeležbe. g Obesil se je v svojem mlinu Jožef Peršič iz Vitovlj št. 42. Bil je vzoren in skrben gospodar ter se posebno pečal z vinorejo. Kupil je premoženje pok. g. Antona Bolko v Draščeku pri Šempasu, kar je bila že dolgo časa njegova gorka želja: toda kmalu po tej kupčiji pa se je začel kesati ter si začel predbaeivati, da si je s to kupčijo uničil svoje premoženje. Ta misel ga je privedla do popolne dušne zmedenosti, v kateri si je končal svoje življenje. Bil je ves čas svojega življenja vzgleden mož in tudi zelo veren kristjan. Ker je umrl brez vsake oporoke, je žalost v družini še tolikanj večja. Pokoj njegovi duši! g Pri občinskih volitvah v Cepovanu, ki so sc mirno vršile minuli teden, so zmagali naši pristaši. g Težko je ranil svojo Ženu Alojzij Malič iz \ rtojbe. Zato ga je oro/uištvo aretiralo in prepeljalo v goriške zapore. g Umrl vsled kapi. Goriški listi so n inole dni poročali, da je v Cerovem umrl neki Jo ip Pisk in sicer vsled u-dareev, ki jih je bil dobil od nekega Josipa Keber. Sodnijska komisija, ki je I iskovo truplo obdueirala, pa je dognala, da je Pisk umrl vsled srčne kapi. -Pisk je bil nepoboljšljiv pijanec iu v pijanosti je vedno iskal preiMiov. Tak ) se .ie sprl pred tremi tedni s Kebrom v M uši iu Keber ga je naklestil. Toda takratne poškodbe niso zakrivile Piskove smrti. Zato se je ustavilo vsako postopanje proti Kebru. Čipkarska šola v Cepovanu lepo napreduje. Vodstvo te šole je uložilo Ijrošnjo za deželno podporo. Kolesar podrl dekle. Minulo nedeljo zvečer sc je zaletel neki kolesar v 17-letno Margarito Mikluš, na cesti v Podgoro, vlagarico.v neki tiskarni, s tako silo, da je ubogo dekle padlo na tla in si zlomilo nosno kost. Podala se je v žensko bolnišnico. Njeno stanje je precej nevarno. Št. Audrež. Izobr. društvo »Naš dom«« priredi na binkoštno nedeljo ob 7. uri zvečer v dvorani gosp. Petra Lutman veselico s sledečim sporedom: 1. Volarič, »Divja rožica« dvogl. ženski zbor s spremljevalnem klavirja. 2. Don Fcrnando, strah Asturije, igrokaz v treh dejanjih. .1. Forster, »Pomlad«, trogla-sen ženski zbor s spr. klavirja. 4. »Pred sodnikom«, šaljiv prizor. 5. 1600 letnica Konstantinovega edikta, govor. Vstopnina: sedeži I. in II. vrste 1 K. III. do VI. 71) v, stojišča 40 v. V Vipolžah bode imelo tamošnje »Slov. kat. izobr. društvo« svojo veselico v pond. 12. maja ob 4’ . uri pop. z lepim vsporedom. Iz ajdovskega okraj«. Nastop Orlov v Rihenbergu. I >ne 18. t. m. je v Rihenbergu velika okrožna telovadba Srednjevipavskega okrožja Orlov. Na vsporedu so rajalni pohodi, proste vaje. orodna telovadba, skupine in »Moreška«. Po telovadbi je prosta zabava z godbo, petjem i. t. d. Ker je isti dan v Rihenbergu običajni cerkveni shod in semenj, je pričakovati obilne udeležbe. Govekarjeve »Legijonarje« bode vprizorilo »Slov. kat. izobraž. društvo« na Vrhovlju pri Vipavi v nedeljo IS. t. m. ob .V/.j liri pop. Iz cerkljanskega okraja. c »Hranilnica in posojilnica v Cerknem, reg. zadruga z iieom. zavezo« vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru. ki se bode vršil v nedeljo dne IS. maja t. I. ob pol uri popoldne v dvorani »Gospodar, doma«. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva iu nadzorstva. 2. Odobritev račun, sklepa in bilance za XX. upravno leto 1912. Sklepanje o porabi čistega dobička. 4. Dopolnilna volitev načelstva. 5. \ olitev nadzorstva. b. Slučajnosti. Odbor. c Cerkno. Vabilo na redni občni zbor »Kmetijskega društva v Cerknem«, reg. zadruga z neomejeno zavezo. ki se bo vršil v: nedeljo dne 25. maja 191,?. ob uri popoldne v dvorani »Gospodarskega doma«. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Revizijsko poročilo. Potrjenje računskega sklepa za I. 1912. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Načelstvo. Slovenski zrakoplovec ponesrečil v Berolinu. V Cerkno je dospela iz Ber lina brzojavka, da se je tam ponesrečil in padel z zrakoplova Viljem Peternelj, ki je pred letom stopil v krog Zeppeh-novfh učencev ter se posvetil zrako-plovstvu. Vendar poškodbe niso sinrt-nonevarne. Tužnim in potrtim srcem naznanjamo podpisani vsem duhovnim sobratom, sorodnikom, prijateljem in znancem, da je veleč, gospod Edvard Štrekelj, vikar v Vrtojbi, danes, dne 7. maja 11)13 v 51. letu starosti po dolgi in mučni bolezni umrl. Pogreb zemeljskih ostankov blagega pokojnika se bode vršil v petek 9. maja ob pol 10. uri predpoludne v Vrtojbi. Vrtojba, dne 7. maja 1913. ŽALUJOČI BRATJE IN SESTRE. Usnje podplati. Vrvarsko i m i im m n im im i im im nuni m n n Minil im 1111 blago. I. Drufovka, Gorica ti n 11111111111111111111111111111111111111111111 i 11111111111 v nasproti „Monla“, odli- 1111111 m 1111 m 111 m 111111111111111111111111111 n 11111111111 kovana delavnica nadpla- IIIIIIINIII IIliri IIII IMIII111111111111MM1111111111111111 tov. — Velika izbera obuvala. 1 11 I I I M IIIIIIIIIII111II11II 11I I IIIIIIIIIII I I I I I II I I 111 I I 11 I v a vsake ucaate raz V VMIUljfnj|l ka_ kovosti nalanjčno po1^.^----- u zdravniških predpisih, dalnoglede in druge optične stvari, mere za inleko, vino. žganje. Vse po zmernih cenah priporoča JAKOB ŠULIGOJ, urar c. kr. državnih železnic v Gosposki ulici štev, 25 v Gorici. ODLIKOVANA riSKARNA JAKI N Sorica, vla Formloa priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejšega. Pecivo je najboljše. Priporočani se cenj. odjemalcem za obileposetn S spoštovanjem E. Jakin * Odlikovana pekarija ^ /b in sladčlčarna ^ ^ » K. Drašoik S £ v Gorici na Kornu + A (v lastni hlll) ^ A Izvršuj« naročila vsakovrstnega ^ peciva, torte, kolače za birmano« ▼ ♦ In poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in llkerj« na ^ drobno ali ortg. buteljkah. Pri- • poroča se sl. občinstva. Cen« Jako nizke. “ Denarja ni draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom, gotovo do 15 kron na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko 10 vinarjev in svoj natančen naslov na : Josip Batin, Ilirska Bistrica. (Kranjsko.) Aleksander Ambrožič urar in juvelir 0 OR IG A, GOSPOSKA ULICA št. 16. Zaloga različnih švicarskih ur, zlatnine in srebrnine ter optičnega blaga se slavnemu občinstvu uljudno priporoča. t Po dolgi iu mučni bolezni, previden s sv. zakramenti je umrl naš ljubljeni oče oziroma tast JOŽEF STEKAR, veleposestnik, v 80. letu svoje starosti. Pogreb ranjkega se je vršil minuli petek ob ogromni udeležbi ljudstva, kar je pokazalo, kako priljubljen in spoštovan je bil pokojnik. Zahvalo izrekam preč. duhovščini, zlasti domačemu preč. g. župniku, g. županu gg. starešinom in sploh vsej ogromni množici, ki je pokojnika spremila na zadnji poti v večnost. Pokojniku svetila večna luč iu v miru naj počiva ! Sne&ntno pri Kojskem, dne 5. maja 1913. Josip, Franc in Frančiška Stekar. SREČKE V KORIST »SLOVENSKI STRAŽI". 1,800.000 frankov znašajo pri vsakoletnih 6 srebanjih glavni dobitki turških srečk 1 Vsaka srečka zadene in ima trajno denarno vrednost! Kupnina se poravna v mesečnih obrokih po samo 4 krone 75 vin. Kupec zadobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka. Prihodnje žrebanj^ 1. Junija 1913. 2,387.000 kron oziroma frankov znašajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mesečne obroke po samo (i kron 25 v. Naročila sprejema in pojasnila daje za ^Slovensko Stražo14 g. Valentin Urbančič, Ljubljana. Sprejmo se provizijski zastopniki! Barvani in črni črevlji Najnovejše fazone Sevljorsha zadruga u Mirnu Prodajalno Gorica Trst Trst Split trg Sv. Antona Barriera vecchia 38 Via dei Rettori št. i ulica sta-roga suda V veliki izberi Za vsak stan iu starost JOSIP TERPIN naslednik Antona Potitzky v Gorici na sredi Raštela štev. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige. HISna obuvala za zimska In letne čase. Raznovrste semena, trave in detelje. Najboljše preskrbljena zaloga za kraji marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih na d?želi. P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev. $$| Martin Poveraj : strokovni krojaški mojster TRAVNIK 5 — GORK A. 'JQ O 1 M Vseli nas oblači po zadnjem kr^ju ter ima na razpolago vsakovrstno blago. izgotovljenih oblek in vse priprave z a vojaikt in civilne obleke. Vspešen boj Fraukubrod a. ,11. proti peronospori, proti Škodljivcem sadnih dreves, krompirju in drugim rastlinam se popolnoma dosege 7. Mayfarth-ovo samodelno brizgalnico 5yponia nadalje posebna izdelava vinskih in sadnib stiskalnic UKU- . KPLES, hidravličnih stiskalnic, n Aj- mlinov /.a rcbljan.jc trt in sadja popolne kletarske naprave kako', tudi vsakovrstni stroji in orodje najboljše vrste za kmetije Pb. Mayfarth & C.o tvornice kmetijskih strojev j Dunaj, II., Taborstrasse 71. llcrolin žen ilustrovan cenik št. 055 brezplačno in poštnine prosto. Pariz. Iščejo se zastopniki. Trgovina z usnjem v Kapucinski ulici št. 2 (,.Pri Lizi".) Podpisani priporočam sl. občinstvu v mestu m na deželi svojo trgovino z usnjem, imam usnje is najboljših to-varen. Prodajam vse čevljarske potrebščine. Cene konkurenčne. Blago dobro. Postrežba poštena. Z odličnim spoštovanjem se bilježim JOSIP MARUŠIČ, trgovec. Alojzij Gril, mizarski mojster v Št. Andrežu pri Gorici št. 81 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo dobro urejeno mizarsko delavnico in zalogo pohištva. Kdor želi kupiti po ceni, naj se obrne do te tvrdke. Sprejme tudi naročila po vzorcih. — Plačevanje se dovoljuje tudi na obroke. »CENTRALNA POSOJILNICA" FJEGISCROVATIA ZADRUGA Z OTTIEJCnO ZAVEZO I333E v GORICI & fp obrestuje hranilne vloge po 5 j0. Daje članom posojila na vknjižbo po 6%, na menice po 7°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso G'llS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. in ODBOR. I TVRDKA 0. ZAJEC 1 trgovina z železjem v Gorici v hiši ,,Qoriške ljudske posojilnice1' (prej krojaška zadruga). Priporoča bogalo zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postreiba točna, domača in cene konkurenčne. . ■t.-.-su:'. = Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole Stanovanje obstoječe iz kuhinje, .1 sob in kleti z rabo vrla se odda v najem v Šempetru pri (iorici. — Poizve se pri upravi „Prl-morskega Usta" (jorica. 0TR05M MOM 3 I Najboljše in najmodernejše sukno moške in volneno aa ionske obleke ras-ti o šil j a najceneje jfngosloi'. raapošiljalna R. STERMECKI v Celju Št. 304. Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto. CENA KAVA (dokler je še v zalogi) 85 h 80 h /A kg brazd 1 4 kg brazil II pečene pečene v filijalki JULIJ M E I N L uvoz kave Gorica, Tekališoe Frana Josipa 30. O □ o Prvi Goriška ) trpvlna platana it v H. WALLAND Gorica - ulica št. 17 v li Orzana - Gorica (prej Via Stretta 4.) Združena češko-moravsko-šlezijska tovarniška zaloga platnenega in bombažastega blaga. Prodaja na debelo in drobno po stalnih tovarniških cenah in sicer v veliki izbori sifona, bele in rujave šeše, (korama) platna za telesno perile in rjuhe! Gradi in žimo za žimnice (štramace). Različne koverte, plahte in kovtre! Vsakovrstni platneni in bombažasti robci, namizni prti, tovaliči, brisalke itd. itd. ZAJAMČENO □ iz najboljše konopne preje ročno tkano domače gorenjsko platno iz ikofje-Loke za rjuhe, kakor tudi ročne in kuhinjske brisalke, namizne prte in tovaliče dolgoletne trajnosti! Znano najboljše blago! Strogr solidna postrežba! Popolnoma nova zaloga! Za obilni obisk se priporoča s spoštovanjem H. WALLAND, Gorica, Gosposka ulica št- 17 v hiši Orzana )L prej Via Stretta 4. O Srf!£6*9 o M ZQ tj TVI r\ vkupite l)rav 1 e p o in trpežno blago za dečke in deklice rJ 11 111 U pri tvrdki ---------- Ivančič in Kurinčič -- Gorica Gosposka ulica št. II (V. G. Carducci). Velika zaloga pomladanskega blaga kakor: perkal, batist, cepir, panama volna itd. — Velika izbera okraskov za ženske obleke, pajl-čolanov za birmo, umetnih cvetlic in drugih šiviljskih potrebščin. — Velika izbera angležkega blaga za možke obleke. — Velika naloga dežnikov in solnčllikov. — Cene nizke! — Postrežba domača in poštena. 0000000000000000-000000000000000000000 Trgovina žele-nina PINTER & LENARD Gorica — Raštelj št. 7 — Gorica 0000000000000009ooooooooooo priporoča svojo veliko in bogato zalogo za spomlad pocinjene žice za trle, trnjeve žice, razne mreže za ograje itd., nosilce (traverze), cement, sesalke (pumpe) kovanje za hiše in druge stvari te stroke. Zagotavljamo točno domačo postrežbo In nizko ceno. Izlajatelj in odgovoru! urednik J. VitnpoUek v Gorici Tiska ,Narodna Tiskarna* v Gorici (odgov. L Lnkežld Priloga »Primorskega lista*' št. 19 z dne 8. maja 1913. 60SP0D0V PAN. OZNANILO. 12. maja, Binkoštni pondeljek, Pankra-cij, muč. (.MI4), Nerej, Ahil, Pomirilu, muc.; evangclj: Jezus podučtijc Nikodema. Po cerkvah bo služba božja kakor o praznikih — vdelfi-žitc sc vsi polnoštevilno, dasi ni ia dan več pod grehom zapovedano: 1.1. maja, Servaeij, šk. (384), Peter Rt-galat (1450); 14. maja. Bonifacij, muc. (307), Palio-mij, op. (34H); 15. maja, Sofija, dev., muc. (144), Izidor, iiiiič., l orkvat šk., imič.; I(>. maja, Janez Nep., duh., muč. (1393), Ubald, šk. (1100); 17. maja, Pashal Bajlonski, sp. (1592). Pruno, šk. (KI45); IS. maja. I. nedelja po Bink., Presv. Trojica, Venancij, muč. (254), Krili, muč.; evangclj: Dana mi je vsa oblast. Ta teden je kvaterni teden in je torej v sredo, v petek in v soboto zapovedan post. Javno č e š č c n j e Naj s v e-tejšega bo 12. maja v Kobaridu, IS. maja pa v Kamnem (pri Tolminu), na (lrahovern in v Soči. S v. I) i r m a se bo delila v (lorici: Binkoštni praznik popoldne o 5. v cerk- vi sv. Ignacija. Binkoštni pondeljek po slovesni sv. maši, ki je ob 10. uri v Stolni cerkvi in popoldne o 5. v knezo-nadšk. kapeli in potem vsak dan tega tedna v knezonadšk. kapeli ob 0. in pol zjutraj po sv. maši. Obred sv. birme. Ko pride škof v cerkev, pokleknejo birmanci z botri vred. Škof gre k velikemu altarju, umije si roke ter se obleče v škofovsko obleko na svojem sedežu. Nato gre pred altar, obrne se k birmancem ter moli s sklenjenimi rokami in razoglav: »Sveti Duh pridi v vas in moč Naj-višega vas obvaruj grelia» — Amen.— Pokriža se in reče: »Naša pomoč je v imenu Gospodovem.« Odg. »Ki je vstvaril nebo in zemljo.« »Gospod, usliši mojo molitev!« Odg. »In moje vpitje naj do telic pride.« »Gospod z vami.« Odg. »In s tvojim duhom.« Škof nato raztegne in razproste svoje roke nad birmance in moli: »Molimo. Vsemogočni, večni Bog. ki si te svoje služabnike z vodo in svetim Buhom preroditi blagovolil in si jim dodelil odpuščenje vseh grehov, daj jim Tolažnika iz nebes, sedemdarnega sv. I Hi ha.« Odg. »Amen.« »Duha modrosti in umnosti.« Odg. »Amen.« »I )uha sveta in moči.« Odg. »Amen.« »Duha učenosti in pobožnosti.« Odg. »Amen.« »Napolni jih z duhom svojega strahu iu jih milostljivo zaznamovaj s križem (t) Kristusovim za večno življenje. Po ravno tistem Jezusu Kristusu, Gospodu našem, ki s teboj živi in kraljuje v edinosti z ravno tistim sv. Duhom, Bog od vekomaj do vekomaj.« Odg. »Amen.« Nato gre škof k vsakemu birmancu posebej, pomoči palec v sv. kriznio, dene roko birmancu na glavo, pomazili gi se prikazati ne pri službi božji, noben zvon bi sc več ne oglasil, nobene procesije, iu bolnik na smrtni postelji n- vedel bi, kam se obrniti, duhovniki bi ga mogli obiskati k večem skrivši, no noči, uiti na grobu ne smel bi stati križ... res žalostno bi bilo ... res ne vemo, kaj imamo. V hvaležen spomin na Konstantina Velikega, ki je dal prostost sv. cerkvi praznujemo letos slovesno 10. stoletnico. V Rimu se bo sezidala nova cerkev pri Milvijskem mostu, kjer je premagal Konstantin v znamenju sv. Križa svojega mogočnega paga tisk ega nasprotnika - Maksencija. Temeljni kamen je že vložen po naročilu sv. Očeta. Gotovo ho vsak kristijan k temu delu rad kaj pripomogel, vsaj za eno žlico malte. M i I o š č i n a v ta namen se bo nabirala po naših cerkvah Bi n koš t-n o nedelj o in prepričani smo, da naša nadškofija ne bo v zadnji vrsti. Binkoštni praznik je določen, da sc v cerkvah ta spomin slovesno praznuje na predvečer se bodo vsaj v mestu cerkveni stolpi iti pročelja razsvetlila — jako lepo bi bilo in v a b i-m o vse k r i s t i j a n e, naj tudi oni svoje hiše razsvetlijo, naj i z- o b e s i j o z a s t a v e, po gričih in po hribih naj gorijo kresovi, sploh pokažimo tudi tia zunaj svoje veselje, da smo kristijani in prosti, da smemo to tudi na zunaj brez vse skrbi pokazati. Da dostojno proslavimo ta veliki dogodek je naš prevzv. knezonadškoi določil binkoštno nedeljo. Želeti je, naj bi vsi kristjani zlasti v mestu razsvetlili svoje hiše na predvečer t. j. v soboto zvečer. To je želj i Njega Ekscelence knezonadškofa in tipamo. da bodo goriški verniki to radi storili. Naj bi Konštantinov jubilej vžgal v nas novo navdušenje za sveti boj in naj bi prinesel sveti cerkvi novih zmag tudi nad modernim poganstvom in brezver-stvom! ZA KRATEK CAS. Bukovčev Martin je bil »kramar«. Na sejmu I odlomom je vabil ljudi, naj pridejo kaj kupit: »Imam blaga za obleke. za moške, za ženske in vsega, kar je k temu potrebno, trakov, prodajam tudi glavnike za uši...« Kar se oglasi hudomušen znanec: »Glavnike za uši? koliko jih zahtevaš za en glavnik?« Martin, ne bodi len. odgovori takoj • »Da ne bodeva s pogajanjem časa tratila. zadnja beseda: če mi jih prinešeš pol funta kilogramov še ni bilo pa bo en glavnik tvoj.« Iskrice. Se starosti bojiš? Hrani, kar dobiš! Večkrat človek »j želi. kar prinaša le skrbi. Misli, ko primeš za deio, kakšen konec bo imelo. Naprej se človek res vsake reči preveč veseli ali pa boji. Novi vek. Romantičen igrtkiz v petih dejanjih. Spisal %* (Dalje.) Andrej Mihelič: Prosim za besedo! Jeronim: Proč ž njim! (Klici: I roč z Rihciihcrčani! Drugi klici: On n ■ sme več govoriti!) Štefan G oni išče k: Jaz sem za to, da mu dovolimo besedo. (Klici: Živio Mihelič!) Martin Dol ja k: Jaz pa sem proti temu! Štefan (i o in išče k: Prosim, ne motite govornika. Andrej Mihelič ima besedo! Martin D o I j a k: To pa ni nič! A n d r e j M i h el i č: I Hmes slišimo na svoja ušesa, da vam ni toliko za kmetsko vprašanje, ko za Lutrovo krivo vero. Treba je dobro ločiti versko vprašanje od gospodarskega. Sv. vere ne vtikajte v gospodarska vprašanja. Štefan Goni išče k: Duhovniki naj spravijo iz cerkve vse praznoverje in naj ustavijo tisto malikovanje na Skalnici, pa bo mir. (Klici: Slava Mariji!) Andrej Mihelič: Kar se tiče slučaja na Skalnici veste prav dobro, da to ni delo č. duhovščine, da ni tega nikdar priporočala iu nikdar se v to delo vtikala. -Uršula (ki stopi po sredi mej obema strankama naprej): Da! To ni delo nikogar drugega ko Marije, preči-ste Device. Kar je od zgoraj, ne ho mogel nihče preprečiti. (S povzdignenim glasom:) Marija se je resnično prikazala in naročila zidanje cerkve. Vsi vaši naklepi so zastonj. (Stopi pogumno >: zastavo pred Štefana Gomiščeka rekoč:) O prosim možje, nikar ne nasprotujte naročilu preblažene Device. Jaz pojdem k namestniku za vaše pravične želje in ga bom na kolenih prosila pri prečiš teni srcu Marijinem, da se izpolnijo vse kmetske zahteve, samo pomagajte mi, da izpolnim Marijino naročilo. (Klici: Slava Mariji! Slava Mariji!) (Dalje prih.) Darovi. J n b i I e j n i d a rovi z a »S I o v. s i r o t i š č e«. P. n. gg. Jera Troha 10 K. visoko-rodni g. R. baron Teiiffenbach 5 K. Nekdo 5 K. Anton Marvin, Gorita 1 K. Marija Lej, učiteljica I K, za prodane razglednice 2 K 20 vin.; Šček Josip, Gorica I K, Pavel Ostrež. Gorica 40 v. v nabiralniku v kavarni »Central« 1 K 40 vin; za »Venček« A. P. 4 K; Monsig. dr. Jakob Brumat, vicerektor bogoslovnih ved. ob svoji srebrni maši 50 K. Sklad »Slov. s i r o t i š č a«: P. n. gg. v Ročinju so dalje darovali: Luka Milanič 20 v. Ant. Roholin 20 vin.. Rok Ipavic 2<> v. Ant. Ipavic 20 v. Ant. Breščak in v. Iv. Srenšček 40 v. Vene. Ipavec 40 v. Terezija Roholin 1 K. Kat. Perše 30 v. Lucija Kos 4n v. Kat. Tomažič 50 v. Neimenovani I K, Al. Perše 2 K. Provurnik I K, Jos. Kamen-šček I K. Andr. Dugar 1 K. K. Žitnic I K. č. g. Iv. Košir 5 K. č. g. Iv. I irašček 5 K. Fmil liojak (Levpa) I K. Ivan Fel-trin. stražili. I K. Pri sv. Luciji: Alojzija Kenda I K. Iv Faljat I K. Pr. Fon I K. Pet. Kragelj I K. Andr. Lvetrežnik I K. Pr. Faljat I K. Al. \\ ittek 3ir-v. Gašp. Kragelj 20 v. Andr. Jertnelj 00 v. Iv. Andr. Rutar 50 v. Fr. Manfreda (Modrejce) 00 v. Gašp. Rušič 1 K 40 v. Mar. Kenda 70 v. Anton Senado 3n v. Kat. Krivec I K. Joško Munih, visokj-šolec, 50 v. Iv. Leban (Sela) 20 v. Jos. Kenda (Sela) 20 v, Ivan Rušič lo v, Peter Skok (Idrija) 30 v. Iv. lug (Sela) 2o vin., Jos. Pregelj 20 v, Prša Kuštrin i K. Marijana Munih 4o v. Prš. Kovačič I K. Terez. Velikonja 40 v. Nekdo 20 v. Andr. Manfreda 20 v. \iidr. Miklavči; Jo v. \nt. Bajt M> v, trije mladeniči \ in.. Mar. Skrt 50 v. Ant. Kragelj 20 v. Jerica Žagar I K. (Dalje prih.) V Podmelcu, \ Kneži in \ K lav/ah se je nabralo W K 20 \. v (irahmeni iu \ Koritnici 40 K .30 v. Iz kanalskega okraja. V Marijinem Celju bodo imeli drugi bink. praznik veselico. Priredi jo tamo-šnja .'Marijina družba« oh 4. uri popo liidne. V Ročinju priredi tamošnje "Slov. kat. izobraževalno društvo« drugi bin-koštni praznik veselico ob 4. pop. Igrala se bo lepa igra »Dimež«. ki S Kanalskega. (S a d u a leti n a v kanalski dolini.) C rešen j bo malo, marelic in breskev nič. hrušk jako malo. Sicer je vse sadno drevje krasno cvetelo, vendar vsled mraza in deževja je večinoma odpadlo. Češplje so skoraj povsod odpadle. Na jablanah, ki so kasneje krasno cvetele, se je prikazalo toliko cvetoderov, da bodo večinoma vse odpadle. V višjih legah pa je sedaj sadje v najlepšem cvetu, in zato se nadejajo vsaj tam. da bodo imeli nekaj sadja. Orehi so večinoma uničeni po slani. Irta je na poljih, nizko ležečih, močno trpela. Na višjih legah ne toliko. Naj hi e pač naši sadjerejci vendar enkrat skupno lotili preganjati razni mrčes. kakor se to vrši po raznih drugih krajih; kajti delo posameznika v takih slučajih le malo ali nič ne izda. Na krom pirju ni ravno posebne škode, ker ni bi1 ob času slane splošno še pognal. Iz vsega se da sklepati, da kmetje v kanalski dolini tudi letos ne b o d o imeli c v e n k a! ki Za postavljenje še enega železniškega tira za postajo v Plaveh se je vršila komisija pred kratkim. S tem nosim tirom se bode zopet že tako pičlo polje skrčilo. Pričakovati je brez d v p m a, da se bodo zemljišča cenila poseda n j i h r a z m e r a h, in ne kakor pred gradnjo železnice. ki Anhovo. Ker se promet na naši železnici vedno veča. tako, da se že sedaj vlaki težko ogibljejo drug drugemu, je pričakovati gotovo, da se u s t a n o-v i t u d i v A n h o v e m m a 1 a p o-s t a j a. kar bi bilo za vse bližnje vasi največjega pomena. ki Na železniško direkcijo se je ul >- žila posebna prošnja, naj bi se skladišče v Plaveh povečalo in mu dodalo še pokrito lopo. In to zaradi velikih množin sadja, ki se odvaža s postaje Plave. Pričakovati je, da bo železniška direkcija tej prošnji ugodila. ki Tudi v Kanalu se bo povečala železniška postaja in to vsled velikega prometa. Iz komenskega okraja km + Jožei Trampuš, nadučitelj. Iz Kostanjevice nam poročajo: I)ne 7. t. m. ob d. uri zjutraj je umrl v Kostanjevici naš ljubljeni nadučitelj v p. g. Jožei I r a m p u š, star nad 70 let. Zdi se, da je bil zadet od kapi. Služboval je mnogo let pri nas in si pridobil splošno zaupanje in spoštovanje. Bil je vseskozi veren katoličan in naš somišljenik. Mnogo let je bil starešina našega županstva in tudi v sedanje starešinstvo je bil izvoljen. N. p. v m.! Preostalim naše sožalje! km Dva starešina sta umrla v teku enega meseca v županstvu Temnica-Kostanjevica. namreč starešina Andrej Stepančič iz Temnice in sedaj še nadučitelj v p. Jožei T r a m p u š \ Kostanjevici. Redek slučaj! km Iz Temnice nam poročajo, da se nekateri malovredni moški nespodobno vedejo posebno pred cerkvijo, ko se vrši služba božja. Minulo nedeljo se je pripetilo, da je bil eden teh možakov pokrit pred cerkvijo v času šmarnic. Priporočamo našemu županstvu, da poskrbi. da se tako pohujšanje ljudstva ne bo več ponavljalo. km Sodra na Krasu. V noči od nedelje na pondeljek je na spodnjem Kra- su padala sodra, ki je še precej okrcala sadno drevje in trte. km »Orlovska« slavnost v Temnici. Kakor se čuje. bodemo imeli v lenima veliko »Orlovsko« slavnost na praznik sv. Petra in Pavla. km Sveto. I »ne .5. t. m. se je vršila volitev predsed. Oospodarskega sveta. Izvoljen je bil za predsednika Vinko Jazbec, za podpredsednika pa David Jazbec, (iospodarski svet je že .11» let v rokah pristašev S. L. S. km Nabrežina. Minulo nedeljo je slovesno zaključila tukajšnja obrtna šola svoje šolsko leto oh navzočnosti g. okr. glavarja L a s i č a. okr. šol. nadzornika g. K a n t e t a. zastopnika trgovske in obrtne zbornice g. S t u r n i g a in pa zastopnika dež. odbora, deželnega odbornika g. dr. Step a n č i č a. Clovo-i ili so; g. župan C a h a r i j a. g. nadučitelj Tomšič, zastopnik trg. in obrtne zbornice g. S t u r n i g. Poslednji je govoril dež. odbornik g. dr. Step a n-č i č lep govor, v katerem je povdarjal pomen šole za razvoj n a p r e d k a. Priporočal je previdnost, poštenost, krščansko življenje ter rekel, da brez b I ti g o s I o v ti b o ž j e g a d e I o n i-m a z a želj e n e g a v s p e h a. Vsi nav zoči so glasno odobravali lepi govor g. deželnega odbornika. Naj bi lepe besede rodile zaželjeni v.speh. km S Krasa. Po raznih krajih je zima in slana uničila vinski zarod. Pri nas. hvala Bogu, sc to ni pripetilo in lahko upamo na letino. Zato je sedaj potrebno, da sc pridno škropi in žveplja. Lansko leto so imeli marsikateri, ki so za-ticmaijali dolžnosti pri trti, veliko škodo. km Komen. Dne I. maja se je vršilo hlagoslovljenje zastave Mar. družbe. Te slovesnosti se je udeležilo mnogo ljudi, ki so prišli od vseli krajev. Po slovesnosti se je pomikala velika procesija z. zastavo na čelu v društveno dvorano kjer se je vršila zanimiva veselica, ki je prav dobro vspcla. km Komen. Avtomobil je kupil tukajšnji mlinar. Vozil bo ljudi in blago S štanjelske in uabrež.inskepostaje.To zna biti zti Komen velikega pomena. km Rubije. Naši travniki so letos precej bujni in kaže, da bomo imeli obilo sena. Cvetlice po travnikih prav lepo cveto. km Klanc. Lanska vinska letina pri nas je bila prav dobra. Kupci so to tudi zaznali ter nas tako pridno posečali, da smo skoro vse vino prodali. T udi letos ne kaže slabo pri nas. ker pri nas ne zavirata mraz in slana. km Iz Vel. Dola na Krasu. Dne 18. t. in. bode pri nas slovesno blagoslov-Ijenje zastave naše dekliške Marijine družbe oh 2' » pop., nato igra »I »ve materi«, katero bodo predstavljale Marijine hčere. km S Krasa. Delo na polju zaostaja vsled vednega dežja, posebno pa oranje in kopanje. Plevel se pridno razvija: temu pa je kriva mladina, ki se bolj briga za plese, nego za plevel, ki kmeto-vaku mnogo škoduje. Iz komunskega okraja. kr Iz Kožbane. še enkrat, predno grem odtod, naj povem, kaj me je v Brdih najbolj veselilo, namreč I e p o c e r-k v e n o p e t j e kjerkoli! Zadnje tako petje sem slišal v nedeljo 27. aprila v (iradnein. Tu se je tekom 1 •» mesecev ustanovil dober cerkveni zbor. ki je sad vstrajnosti in vzajemnosti z domačini duhovnikom ... Nočem posebej ocenjevati in praviti, česa še treba, rečem le: Naprej, pevci graden-ski. zmagali ste mnogo, zmagali boste še več! Z Bogom! A. I’.. župnik. kr I/ Nebla pri Slovrencu. \ torek dne 29. aprila popoldne okoli 4' . »c je prikazal nad nami čuden oblak: črno-tenian. Se strahom smo se ozirali vanj ali ne vsuje kaj ledenega zrnja na polje in vinograd. Nekoliko močan veter potegne zabliska se iu strela trešči v hišo Franceta Goloba. Pokvarila je precej stene, a žalibog ubila sina, 12 let starega Alojzija, ko je šel na pod k dobro leto stari sestrici, kateri se |)ti tudi las ni skrivil od strele. Zdi se, da je dečka zadela na levej strani v čelo, poznalo se je pa komaj niti za drobno šivanko debela jamica, dočim je pa bilo spoznati na zadnjem delu glave več še dobršnih jamic izhod strelnih isker. Razume se. da so bili lasje vsi ožgani. Nuj bi ta nedolžna žrtev strele zadostila za vse nezgode, ki se jih od treska in hudega vremenajbojimo da-si vsak želi da bi se ne bila zgodila taka nesreča! Molimo in prosimo prav goreče: Treska iu hudega vremena reši nas (lospod! Saj nas vabi vsaki večer po zvonenju »ure v noč« srednji zvon k ti molitvi. Poslušajmo njegovo vabilo. Družini Franceta (ioloba v Ncblem naše sožalje! Pogreb dne I. maja po večernicah, kterega so se udeležili šolski otroci z učiteljstvom, je bil res žalostno-krasen. kr Iz Britoia 2. maja Ib 14. Dne 29. aprila popoldan se je zmrzla strela hotela ogreti v dimniku g. Mihaela Kodermac. iiosestnika v Britofu. Ker pa ni dobila ognja sc je sama v svoji jezi vnela, od jeze poknila in za maščevanje porušila nekoliko dimnik, potem sc pa za vekomaj zgubila iskal je ne bo prav gotovo nobeden, ker ni nobenemu žal. kr Iz Brd nam poročajo: Trtni zavijač (Rebenstcchcr) se je letos hudo razširil! Najbolje je zavito listje, v katerem ie ta nesnaga, sežgati! ne pa samo v vodo vreči ali na pol steptati! IllOnadstropno hišo nameravajo zidati, kakor poročajo listi v Ncw-Yorku. Visoka bode 4l»0 m, imela bode več tisoč oken in vrat. Proračunih so. da bodo rabili za to stavbo 165.(100 sodov cementa in 24,01111.0(10 komadov opeke. Delo pravijo, da hode trajalo tri leta. 61asba. M a r i j n e p c s m i za mešan zbor. zl. Dr. Ant. Fajst. Cena Partituri I K 811 vin., vsak glas 25 vin. Deset cerkvenih pesmi (1 A Velikonočne, 4 5 Binkoštnc, 6 do I(» iMarijnc) za mešan zbor zložil l»r Ant. Fajst. Cena Partituri 1 K 50 \. vsak glas 25 v. Naročijo se leliko v Prodajalni ka*. tiskovnega društva v Gorici, ali pa \ Kat. bukvami v Ljubljani. Te pesmi prijioročamo z veseljem. Niso težke, lepe pa, da jih bodo tudi razvajeni pevci veseli. H i m n e za procesijo o jiresv. Rešujem Telesu. Za mešani ali moški zbor zložil Igu. Hladnik. Cena I K. Pojo se kliko ali samo za mešan zbor, ali pa tudi san o za moški zbor, kjer je zbor številen pa za mešan in za moški zbor. lilasove je treba prepisati, kakor se ravno rabi. Skladbe so pisane v znanem Hladnikovem slogu. Rablji ve so in bodo tudi ugajale: sicer bi se j>a i>ri Hladnikovih skladbah tu in tam marsikaj drugače želelo. K. Priporoča se, pod novim vodstvom, na novo urejeni hotel »Pri Zlatem Jelenu«. Svoji k svojim! Svoji k svojimi MIHAEL TURK GORICA na Kornn štev. 6. GORICA priporoča slavnemu občinstvo svojo brivnico. Zagotavlja točno postrežbo. Sprejema naročila za maskiranje po zmernih cenah. V Podbrju pri Št. Vido pri Vipavi v mični legi se oddaste eno ali dve stanovanji v najem, bodisi celoletno ali le v poletnem času. Stanovanji ste pripravni za upokojence. Več se izve pri našem upravništvu. Sode od 2—4 hi. iz trdega lesa dobro vporabne za vitrijol, vodo ali kisanje zelje, repe i. t. d. prodaja po zelo nizki ceni. J. Kopač, svečar v Gorici. Z a via v svojo stroko spadajoča dela se toplo priporoča slavnemu občinstvu v mestu inna deželi IGNACIJ MALI črevljarski mojster GORICA, Via Morelll štev. 6. GORICA. Zaloga galoš in gamaš. Izvršuje se tudi popravila istih. V delavnici se izdelujejo najfinejši in najtrdnejši izdelki. Prva slovenska trgovina z jedilnim blagom Anton Kuštrin, v GOBICI Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. * Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. Pošilja se po železnici in pošti. Viktor Toffoli- Gorica prva zaloga oljkovega olja fla Teatru 16. - Via Samim 10. Oljkino olje, pripeljano naravnost Iz Istre, Dalmacije, Valone, Bari, Lncca, Rizza, Oneglja. Cene so sledeče: Jedino olje . Namizno olje . . . Istrsko-oljkino olje . Talona................ Bari.................. Oneglia............... Lucca................. Nizza................. . liter Kron 1.04 1.12 1.28 1.40 1.40 1.60 2.___ 140 Sprrjemsi naročila ter pušilja franku na dom. kakor tudi na dežele iu i/.veu države. Prvo primorsko avtorizirano stavbeno in kamnoseško podjetje Alojzij Tavčar v Dutovljah okraj Sežana ------- zapriseženi sodni izvedenec izvršuje vse potrebne načrte, proračune in cenitve za stavbe, vodnjake. ceste, nadrobne spomenike in druga razna monumentalna dela Gene zmerne.