QX&om T/fAND s-'/uaucG"* ^’0, 63 Ameriška Domoviiua ^ £MU— H O m JE AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY IF ^>1 /\vi^NIAI0 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, HORNING NEWSPAPER Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, gly, Pueblo. BockSpring* CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 27, 1978 LETO LXXX — vol. LXXX Arafat v nevarnosti! Rimske oblasti izdale tiralice za ugrabitelje Ena od skupin v Palestinski gverilski organizaciji bi rada zamenjala “umirjenega” Yasira Arafata z odločnejšim” vodnikom. BEJRUT, Lib. — Vodnik Palestinske osvobodilne organiza-cije, ustanovitelj glavne skupine Palestinskih gverilcev Fatah Ya-sir Arafat je pretekle dni uspeš-no zavrnil poskus skupine, ki ga ki rada spravila z vodstva PLO i11 postavila na njegovo mesto k°ga odločnejšega in tršega. A-rafat je pognal iz Fataha in stavil pod nadzor enega vodilnih članov Fatah Abu Daouda, kateri je baje zamislil in organiziral napad in pomor izraelskih atletov na olimpijskih igrah v Muenchenu leta 1972. Viri blizu vodstva PLO trdi-da je Abu Daoud, vodilni dan revolucionarnega sveta Fa-*ah dejansko pod stražo v bolniški sobi bolnišnice v Bejrutu. va druga vodnika Fatah, ki sta iia kot Abu Dauod tesno pove-2ana z Arafatom, sta pod stalnim nadzorom. Oba sta na su-nm, da sta z Abu Daoudom ko-vala zaroto proti Arafatu v so-glasju z Irakom. Njegov položaj n^j bi oslabili z napadom na em Združenih narodov v južnem Libanonu. . ^si navaden! trije naj bi bili Sključeni iz Fatah revolucionarnega sveta v okviru nastopa pro-1 nepokornim elementom”, ki s° hoteli kršiti dogovor Arafata J glavnim tajnikom ZN K.Wald-eimom o ustavitvi vojaških nastopov. Arafatovi zaupniki naj 1 bili zvedeli, da je Abu Da-0l,d, ki mu je Arafat še vedno Pepolnoma zaupal, nekaj dni ^r6ie, da je hotel Abu Da-nnh poslati v južni Libanon sku-*0 150 gverilcev, ki bi naj za-teli napadati čete ZN. trem drugim znanim levičarskim skrajnežem, ki niso povezani z Rdečimi brigadami. To so Franco Pinna, Valerio Morucci in Adriana Faranda. Svojevrstne zahteve imunskega obiskovalca ALLAS, Teks. — Predno je imunski predsednik Nicolae aausescu tekom svojega zadrga obiska v ZDA šel na ogled najetja Texas Instruments, so Jegovi zastopniki, ki so obisk PDpravjali, predložili teksaški nuzbi vrsto zahtev romunskega predsednika. slovi ega naj bi sprejeli z vsemi Rdeče preproge n . esnostmi. bile razgrnjene, kjerkoli zd ' 0C^’ nai hi ga posl Pose,hni napisi in. upo- e Podjetja naj bi mu. ma-vi 6 Z. ^ahmi romunskimi zasta-j0Cafah Ceausescu naj bi dobil Q Vs 0 Puško in celotno lovsko rem°, njegova žena pa mink 5-Uen plašč in zlato ogrlico, rr/0dniki Texas Instruments so unske “želje” odklonili, toda ausescu je kljub temu prišel njegovih P^lavska produktivnost t0s Pada na ravni 3.6% la^SHlNGT0N’ D c- — De ie ^ ° lajuištvo je objavilo, da ru..Produktivnost delavstva v in- v ZDA v prvem četrt-3.6% 78 Padala na letni ravni tih.°’ največ v zadnjih štirih le- 2jlač ^odB°> da je to začasnega 2orvQ+Ja Pn da bo produktivnost sglj-astla, kot je lani. ^remensk,i prerok Pretežno sončno z mPeraturo okoli 63 Oblasti so izdale ukaz za prijem 9 oseb, ki so osumljene sodelovanja pri u-grabitvi Alda Mora. RIM, It. — V torek zvečer so bile izdane tiralice za 9 osebami, katere so na sumu, da so sodelovale pri ugrabitvi predsednika stranke krščanskih demokratov in bivšega predsednika vlade Alda Mora 16. marca 1978. Kljub naporu krajevnih in državne policije ob sodelovanju oboroženih sil ni uspelo* najti ugrabljenega in ne pojasniti u-grabitve. Vlada je ponovno odbila pogajanja z ugrabitelji, ki so objavili, da so ugrabljenega pred “ljudskim sodiščem” obsodili na smrt in napovedali izvršitev obsodbe. Oblasti ne vedo, ali je Aldo Moro še živ ali je že mrtev, zato so še manj pripravljene na kako popuščanje teroristom. Ti so v zadnjem sporočilu v ponedeljek zahtevali izpust 13 jetnikov Rdečih brigad, med njimi onih, ki so pred sodiščem v Turinu, v zameno za izpustitev Alda Mora. Tiralice so bile izdane proti znanim članom Rdečih brigad Prosperu Gallinariju, Corradu Alunni-ju, Enricu Biancu, Pa-triziu, Pecci-ju, Susanni Ronco- Novi grobovi Mary Per Nenadno je umrla zadeta od srčne kapi 68 let stara Mary Per z 5815 Bonna Avenue, rojena v Clevelandu, samska, zaposlena pri Richman Bros. Co. skozi. 33 let, dokler ni stopila leta 1976 v pokoj. Pokojna je bila članica ADZ ši. 24 in zelo delavna pri fari sv. Vida. Zapustila je sestro Frances Persich (Larish) v Newburghu, nečaka Johna Larisha v P.ochestru, N.Y., več sorodnikov pa tudi v Sloveniji. Pogreb bo iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v soboto ob 9. dopoldne, v cerkev sv. Vida ob Sovjetska ponudba ni zadovoljiv odgovor Sovjetski vodnik Brežnjev je ponudil ZDA za odpoved produkcije nevtronske bombe obljubo, da Sovjetska zveza tudi ne bo gradila takih bomb. WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Carter je dejal, da predlog sovjetskega vodnika CARTER VZTRAJA PRI SVOJEM ZNIŽANJU DAVKOV 'redsednik Carter vztraja pri svojem predlogu znižanja davkov za 35 bilijonov dolarjev s prihodnjim proračunskim letom, četudi se Kongres in Federal Reserve Board temu upirata, bivši predsednik G. R. Ford pa se zavzema za še večje znižanje. WASHINGTON, D.C. — Na*-svoji tiskovni konferenci v torek je predsednik Carter vztrajno in odločno branil svoj pred- Brežnjeva, da ZSSR ne bo razvijala in gradila nevtronske'log znižanja zveznih dohodnin-bombe, če jo ne bodo ZDA, “ni- skih davkov za skupno vsoto 25 ma smisla ... in on to ve”. Nev- bilijonov dolarjev ob istočasni 9.30, nato na Kalvarijo. Na mrt-1 tronska bomba nima strateške- odstranitvi določil, ki omogoča-vaški oder bo položena nocop ob sedmih. ga pomena za Sovjetsko zvezo, jo bogatim razno izmikanje kot ga ima za evropske zavezni- davkom. Ko tako Kongres kot ke ZDA. Carter je povedal jasno, da ponudba Brežnjeva ni to, kar Deževje zavira setev v srednjem delu dežele DES MOINES, Iowa. — De-'on hoče m pričakuje. Nevtron* ^_____________^______________________ ž;eje zadnjih tednov je začelo o- ska homba je usp^sno orožje sj-ap^.Uj znižanje davkov, ki Federal Reserve Board, pa tudi nevladni gospodarski strokovnjaki svarijo pred nevarnostjo novega, močnejšega vala inflacije, vztraja predsednik Carter na virati pripravo polj za setev ko- Pro^ tankovskim enotam, pri ruze, ko je bila zemlja že tako Povijajočim se na napad, je premočena in napojena z vodo zato izrazito ° ram n0 orozJe> f v v, , ki ga Sovjetska zveza ne potre- kopnecega snega . Če se ne bo , s , J . ,, , ... zemlja dovolj osušila, bo treba tuje ker m v skladu z njenim, setev odložiti, kar bo povzročilo P°^re ami m nJemmi naer i. manjši pridelek, pa zavrlo nato tudi setev soje. Koruza mora biti običajno v zemlji tekom prvega tedna v maju na področju Srednjega zahoda naše dežele, kmalu za njo pa tudi soja. Če se zakasni se- Brežnjev je govoril o razorožitvi in zatrjeval, da Sovjetska ga on predlagal ne bo pospešilo inflacije. “Jaz mislim, da je najboljši čas za to 1. oktober,” je dejal predsednik, ko so ga vprašali, če bo svoj predlog glede časa uvedbe zmanjšanja davkov kaj spre- v povečanje inflacije, in kljub ugovoru načelnika Federal Reserve Boarda Williama Millerja, ki ga je sam komaj pretekli mesec postavil na to mesto. Miller predlaga, naj bi znižanje davkov odložili do 1. januarja 1979 in s tem zmanjšali primanj-klaj v zveznem proračunu, ki je sedaj predviden na okoli 60 bilijonov dolarjev. Značilno je, da nasprotujejo znižanju davkov vodilni demo-kratje v Kongresu, katerim pripada odgovornost, ko predstavljajo v obeh zbornicah trdno večino, ko so v preteklosti prav demokratje skoraj dosledno zagovarjali znižanje davkov, vsaj za “malega človeka”. Republikanci so dajali prednost uravnovešenim proračunom in varčevanju zvezne vlade, kar bi naj zaviralo inflacijo in krepilo na- menil. Trdil je, da bi zakasnitev zbeza že dolgo ni krepila svojih * a]i celo zavrnitev njegovega čet v Srednji Evropi in da ne |predloga vodila do porasta brez- rodno valuto. Sedaj se je oglasil misli tem sedaj dodati “niti ene- ; posebnosti, da bi en milijon lju- bivši predsednik Gerald R. Ford ga samega vojaka”. Izjavil je, 'di izgubilo zaposlitev, da bi go- 'in pozval k še večjemu znižanju da so zadnji razgovori o omejit- spodarski zastoj, ki bi sledil, stal davkov, kot ga predlaga pred-tev prve, je kasna tudi druga, vi strateškega orožja v Moskvi povprečno vsako družino na do-;sednik Carter. Obe sta bistveni za krmo živini, z ZDA bili uspešni ter da je bil hodku okoli $600 letno. j Carter je posebno odločno za* ni in Oriani Marchioni ter proti pa tudi za izvoz. Zmanjšani pri- dosežen pri njih napredek. Iz , v govarj ai ukinitev nekaterih u- Carter je z vnemo in srčnost- g0CjI10Sti) ki jih uživajo vodniki jo branil svoj predlog kljub od- p0Cjjetij pri odpisovanju “po- naj višjo F (17 C).! I Preteklo nedeljo je bila na Dunaju spominska svečanost ob 35-letnici obglavljenja 13 koroških Sovencev, obsojenih na smrt po nacističnem “ljudskem sodišču”, v nedeljo bo podobna svečanost v samih Selah. Za to priložnost je napisal dr. Tone Jelen, slovenski odvetnik na Runaju, ki je bil s temi žrtvami nacističnega nasilja nekaj časa skupno zaprt, v “Naš tednik” od 20. aprila 1978 pod naslovom “Pesem jim je daj alb mpč”, naslednji sestavek v njihov spomin. ga nasilja nekaj časa skupno ❖ Bilo je v predaprilskih dneh leta 1943. Že mesece sem sedel v različnih celicah celov-škga sodnij skega zapora. Nekega dne so me spet spravili drugam, tokrat v večji skupinski prostor, kjer sem srečal Janeza Dovjaka, Tomaža Olipa, Franca Pristovnika in druge iz skupine -35 sloven skih preiskovalnih jetnikov, ki sem jih poznal ali že od prej ali p.a s sprehodov po 'dvorišču zapora, imenovanem “gepelj”. Tudi neznani obrazi so bili med njimi. Neki Po-renjec na primer, ki ga je zanesla usoda v svoji nedojemljivosti prav ,v Celovec. Tišina, polna zaskrbljenosti, je bila med navzočimi. Ravnokar je postalo znano, da bodo spravili skupino 35 slovenskih obtožencev pred Freislerjev senat ljudskega sodišča. Kot krvava senca sta sledila Frei-slerjevemu imenu od celice do celice strah in skrb. Noči delek bi pomenil povišano ceno njegovih besed je bio razvidno, tega in s tem tudi povišano ceno da je obisk C. R. Vanceja izbolj-živine, s tem pa dražje mleko, šal odnose med ZZDA in ZSSR poru proti temu med demokra- sjovnjh stroškov”, kamor spada-dražjo govedino in dražjo perut- kljub močnim trenjem v raznih ti v Kongresu, ki izjavljajo, da j0 ma]ice) obiski, razna potova-nino. delih sveto. 1 bo tako znižanje davkov vodilo nja jn drugo, kar naj bi služilo ______________________ _____________________ -____________—— ------------------------------------ Iurejevanju poslovnih zadev in I pridobivanju naročil. Predsednik je zagovarjal svojo gospodarsko politiko, ki je privedla do zmanjšanja’obsega brezposelnosti in-o kateri je prepričan, da bo vodila tudi k zmanjšanju inflacije. Izrazil je upanje, da bo Kongres skoraj končal delo na energetskem programu in tega uzakonil. V te zvezi je pohvalil kompromis o nadzoru nad cenami naravnega plina in o njegovi postopni ukinitvi. > OB 35-LETNICI OBGLAVLJENJA 13 SLOVENCEV IZ SEL NA JUŽNEM KOROŠKEM, OBSOJENIH NA SMRT PO HITLERJEVEM "LJUDSKEM SODIŠČU" brez spanja in dnevi, polni skrbi, so tlačili jetnike tedne, mesece, zdaj je postala mora še hujša. Razgabljanja in besede tolažbe, s katerimi smo upali, da bi le prodrli iz blodnjaka apokaliptičnih misli, so bile kot poskus črva, da bi se le izvil izpod škornjeve pete. Le težko kaj več: kot kratki pritajeni pogovori med tistimi, ki so bili zaupni prijatelji že od prej, le brezpomembne besede med tistimi, ki so postali znanci v tej celici. Tako so minevali dnevi — dokler da je nekega večera bilo čuti kot odmev iz daljne daljave, čisto tiho, melodijo znane slovenske pesmi. Boroveljski puškar Janez Dovjak je s pesmijo spraševal svojo zvezdo, če mu je naklonjena tudi še v daljavi... in njegove oči so zamrežile solze. Kot da bi se odprlo nekje majceno okno, skozi katero je padal v celico plah žarek tiste zvezde. Vsi so molče zrli v Janeza, kot da bi se bilo zgodilo nekaj nedojemljivega, in boječi pogledi so se pazljivo obračali proti vratom, kjer bi se morala zdaj zdaj odpreti linica. A nič se ni zgodilo, vse je ostalo tiho. Pesem je bilo čuti tudi samo v celic. Odrešilen vzdihljaj in že so se pridružili tihemu petju dva, trije. Zvenelo je kot odmev iz domačih gora, kot pozdrav od doma, kot odgovor na klic tistih, ki so ostali svobodni. Tudi naš Porenjec je bil ganjen, besed sicer ni razumel, toda melodija in petje, polno čustev, sta ga zagrabila. Občutil je z vsemi dru- gimi, da daje petje tolažbo in novih moči in da budi zavest. In bilo je kot tiho hrepenenje, kot skupna govorica, kot da bi vsak večer, ko je napočil zapovedani nočni mir, začel kdo s kako pesmijo in pritegnil druge. Bilo je kot skupna večerna molitev, kot da bi si bili mi, ki naS je skovala usoda v skupnost, stiskali roke. Pesem, ki smo jo skupno zapeli, nam je dajala novega življenjskega poguma, živ-Ijenske volje in je bila izraz naše povezanosti z vsemi tistimi, ki so se bojevali kjerkoli za naše živjenje in za naše skupno človeško dostojanstvo. S temi večernimi pesmimi, ne naučenimi, ne dogovorjenimi, sam od sebe je začel kdo peti, se je naša skupnost v celici še bolj strnila, se čutila povezano, upanje se je še okrepilo. Dokler — da so se nekega jutra odprla vrata in je paznik porinil v celico nekega moža... ... V celici je bila grozna mora, ki je zvečer tlačila nas vse. Porenjec nas je skušal spdobuditi, prosil je za pesem, toda vseh grla so bila hrapava in izsušena. V prisotnosti tega novinca nihče ni mogel peti, ni mogel pokazati svojih čustev. Drugi dan po jutranjem pregledu je zmanjkalo pošastnega gosta, spravili so ga drugam. Toda že na večer istega dne so razpustili našo skupnost, jo razdelili na druge, manjše celice. V svoji no- vi celici sem spet srečal Urha Keliha in svojega starega znanca Jurija Pasterka. Nismo bili dolgo skupaj, toda spornim na ta dva moža živijo še po 35 letih. Preprosta moža, kmeta, a polna življenjske moči in življenjske volje. Oba sta šla v smrt v dunajskem deželnem sodišču. Nepozabne so mi besede, ki mi jih je spregovoril Jurij ob slovesu, preden so ga odvedli na Dunaj: Morijo nas, ker nočemo umreti. Vi, ki ostanete živi, ne dovolite, da bi vam prepovedali naš jezik in naše pesmi. Le tri dni je trajalo Frei-slerjevo sojenje v celovškem deželnem sodišču; odločilo je o usodi 35 ljudi. Za 13 od njih se je glasila sodba: .. in so zato obsojeni na smrt. Za vedno jim je odvzeta čast.” (... und werden deshalb mit dem Tode bestraft. Sie sind fuer immer ehrlos.”) Koga naj moti, da sta imela dva obsojenca enaki imeni in da iz sodbe ni razvidno, kateri Tomaž Clip zasluži smrt. Mlajšega od njiju so porinili pod giljotino in tako se je izpolnila v dunajskem deželnem sodišču zahteva po trinajstih slovenskih glavah iz južne Koroške, točno, temeljito in brez potrebnega odloga, da bi na Koroškem obmolknila za vedno slovenska pesem in slovenski jezik. Obsodba se ni uresničila. Morali so v smrt, — toda časti — ne, časti jim niso mogli vzeti. T. J. Zadnje vesti TEL AVTV, Izr. — Dva nemška obiskovalca Izraela sta bila ubita, ko je neki terorist vrgel bombo v avtobus, s katerim se je skupina vozila, v Nablu-su na zahodnem bregu Jordana. Iz Clevelanda in okolice Misijon pri sv. Kristini— Da bi Slovencem dal priložnost za duhovno obnovo in poglobitev je župnik pri Sv. Kristini fr. Paik za čas od 8. do 12. maja objavil sv. misijon, ki ga bo vodil p. Atanazij Lovrenčič iz Lemonta. Brezplačni tečaji angleščine— Clevelandski šolski odbor nudi brezplačni tečaj angleščine v Edward J. Kovačič Recreation Centru na St. Clair Ave. vsak torek in četrtek od 10. dopoldne do 12. (opoldne). Večerni tečaji so ob ponedeljkih in sredah od 6. do 8. Za vse podrobnosti kličite Mrs. Betty Verle, tel. 229-9636. Žalostno sporočilo— V N. Madisonu, Ohio, je umrla 79 let stara Ančka Černivec, žena Franka, mati Hedi Marvar v Detroitu, sestra Lojzeta Marna. Pogreb je bil iz Webster-Behm pogrebnega zavoda s sv. mašo 21. aprila ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. St. Clair Business Ass’n dobitniki— Na sestanku St. Clair Busi-Association so bili sinoči razdeljeni tile dobitki: $350 John Cox z 917 E. 73 St., $25 Joe Cech s 335 Dryden, Canton, Ohio, po $15 Jb Ambrosic. M. T. Hobson, Janet Kočevar, Ohio Furniture, Dorothy Timmons, po $10 Magdalen Mayer, Lottie Gorski, Regina Wies in R. L. Heller, posebne nagrade $25 Tom Klein, $15 Dick Mott in Mary Šuštaršič. Darilo šoli— Podjetje Housing Contractors, Inc. je darovalo Slovenski šoli pri Sv. Vidu $100, za kar se mu odbor staršev toplo zahvaljuje. Blue Shield bo gradil v mestu— Medical Mutual of Cleveland (Blue Shield) bo gradil v mestu med 9. in 12. cesto južno od St. Clair Avenue 20-nadstropno novo poslopje s pisarnami v Vrednosti 50 milijonov dolarjev, kot je to objavil včeraj župan D^ J. Kucinich v navzočnosti zastopnikov Medical Mutual in lastnika zemljišča Johna Galbreatha. ------o------ ness W. Etiopska grožnja Džibutiju WASHINGTON, D.C. — Izraelski zunanji minister Dayan je priletel na razgovore z državnim tajnikom C. WASHINGTON, D.C. — Ameriški obveščevalni viri poročajo, Moshe da pomagajo Kubanci etiopski vojski vežbati in organizirati pripadnike plemena Afarov v R. Vance jem, njemu bo sledil državici Džibuti, nekdanji Fran-prihodnji teden predsednik iz- coski Somaliji. S temi bi mogli raelske vlade Begin. vsak čas pritisniti na vlado Dži- . butija, skozi katerega ima Eti-R®!3 opija dostop do Rdečega morja hiša je objavila, da bo prihod- pQ ecjjnj železnici, ki veže pri-nji mesec odšel na razgovore s^anj|^e Džibuti z glavnim me-z vodniki LR Kitajske v Pe- stom Etiopije Adis Abebo. kink predsednikov posebni ( Džibuti državica .iIsov in A_ svetovalec za narodno varnost farov„ je komaj sposobna last_ Zbigniew Brzezinski. |nega življenja. pri tem jo ohra- SWIFT TRAIL, Ariz. — Danes njajo za enkrat Francozi še na bo izpuščen iz tukajšnjega račun Pariza, zveznega zapora 53 let stari “ , , - , John Ehrlichman, nekdanji ST. PAUL. Minn. — Volivci so Nixonov glavni svetovalec v v St. Paulu z veliko večino Beli hiši za domače zadeve. izglasovali ukinitev odredbe, Zaradi svojega deleža pri Wa-| tergate zadevi je bil obsojen na 8 let zapora in je 18 mesecev odslužil, predno je dobil z znižanji kazni pravico do pomilostitve. | ki je varovala homoseksualce pred zapostavljanji. Očitno se je velika večina volivcev postavila na stališče, da je to vprašanje morale in ne državljanskih pravic. v \ AMERIŠKA DoilOVINA aJVlJEM I e/% ’V—IIOfV'1 E warn wtumtim mg 6117 M. CLAIR AVE. — 431-0626 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: ?28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: x $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 63 Thursday, April 27, 1978 s klarinetom s kitaro Irenca Hren in s bas-kitaro Tone Med- CLEVELAND. O. — Zadnji ponedeljek, 24. aprila 1978, je bilo položeno v grob na pokopa-išču Vernih duš truplo pesnika in kulturnega delavca Marjana Jakopiča. Na mrtvaškem odru je ležalo njegovo trupo v Grdi-novem pogrebnem zavodu na Lake Shore Blvd., kjer se je v soboto in nedejo, 21. in 22. t.m., ooslovila od njega v izredno le-cerp številu clevelandska slovenska skupnost in vse njene kulturne organizacije in ustanove, saj je rajnki Marjan pri vseh tako ali drugače sodeloval. V velikem številu so ga prišli kropit tudi prijatelji in znanci iz drugih delov Amerike; iz Kanade pa je prišla na njegov pogreb Ruski ozemeljski spori s Kitajci iti z Japonci Ko se je Rusija končno otresla v začetku novega veka mongolskega gospodstva, pod katero je prišla v prvi polovici 13. stoletja, je začela prodirati preko Urala v Sibirijo in jo do srede 17. stoletja spravila v celoti pod svojo oblast. Tedaj je prišlo do prvih trenj in sporov s Kitajsko na področju Mongolije in Mandžurije, pa tudi do prve pogodbe med njima leta 1689. Rusija se je krepila in razvijala, Kitajska je v razvoju zaostajala in kostenela. V pmeteklem stoletju, ko so evropske države ustanavljale svoje kolonije v Aziji in Afriki, je carska Rusija širila svoje meje v Srednji^Aziji, na področju Kavkaza in na Daljnem vzhodu. Načrtno je silila v Mandžurijo, redko naseljeno ozemlje, ki je pripadalo Kitajskemu cesarstvu. Ko so bili Kitajci zapleteni v spor z Britanci, Francozi in drugimi evropskimi državami, pa tudi z upori doma, so Rusi mirno in brez odpora širili svojo oblast na Dalnjem vzhodu. V sporazumu v Aignu leta 1858 so Kitajci Rusom priznali obsežno področje severno od reke Amur, dve leti kasneje pa še ozemlje med spodnjim A-murjem in Usurijem ter Japonskim morjem. Na tem o-zemlju so nato zgradili Vladivostok, mesto, ki naj bi vladalo nad Vzhodom. Rusi s tem še niso bili zadovoljni, silili so preko A-murja v Mandžurijo in jo skoraj že spravili čisto pod svojo oblast, ko jo oslabljena Kitajska ni bila sposobna varovati. , ^ _ Kot proti Kitajski so bili Rusi osvajalni tudi proti Japonski. Japonski ribiči so skozi desetletja lovili ribe okoli otoka Sahalina in otočja Kurilov. V manjšem obsegu so se tam tudi naseljevali. V začetku preteklega stoletja so začeli v teh vodah loviti tudi ruski ribiči. Ko so postali Rusi gospodarji obale, so začeli siliti tudi na otok Sahalin in preko Ohotskega morja na Kurile. Japonska je bila šibka, notranje razklana in zaostala, zato je v posebnem dogovoru priznala Rusiji ves otok Sahalin. Rusi so se tedaj uradno odrekli južnim Kurilom v korist Japonske. . , . župnik Jožef Varga, bridgevill- Japonska je spoznala ca po stan poti ne more mka- sti žn it Jože c“elba “alezi. mor, prelomila je s preteklostjo m se začela naglo modernizirati po evropskem zgledu. Pri tem so ji pomagali Angleži, pa tudi Nemci, oboji v upanju na svojo korist in dobiček. Japonci so bili dobri in pridni učenci, v nekaj j desetletjih so zgradili moderno v Kristy Pesti; kitara: se med tem usedli na otoku Sahalinu in na Kurilih, od ko- Edi Fujs; bas-kitara: Tone Med-der so japonske naseljence poslali domov. 'vecl- Pevki sta se izkazali z do- Japonci so sprejeli izgubo južnega dela Sahalina in bnma glasovoma, severnih Kurilov, nočejo pa sprejeti sovjetske zasedbe V drugem delu Je sonce zato-otoka Etonafu in treh manjših južno od njega, ki segajo niio zaigrai na diatonični har-neposredno do japonskega otoka Hokaido. Spor za te o- moniki Frank Ferenčak, v Je-toke je glavna ovira pomirjenju med Japonsko in Sovjet- senska so se postavili s harmo-sko zvezo ter sklenitvi miru med obema. Japonska se je niko Janez Hutar> v zadnjem času približala LR Kitajski na hudo nejevoljo danez Nemec> Sovjetske zveze, ki je tudi z LR Kitajsko v sporu zaradi ^ tv u c - • l- • i meja. V Pekingu trdijo, da je carska Rusiji izkoristila ved. Kako ze vmfcajo, ko slabost Kitajskega cesarstva in mu vzela veliko ozemlja. Sf ™ v^lwo, so nam Sedanja LR Kitajska zahteva o tem ozemlju pogajanja skusal1 °budltl morda ze stare s Sovjetsko zvezo, naslednico carske Rusije. V Moskvi ®pomme . to kitajsko zahtevo enako odločno in trdo zavračajo kot lrena Lesica> japonsko, četudi jim je zelo tesno, ko premišljajo, da bi Korosec- Nam Slovencem “kega dAziajti kot "S \ pastir — pela sta Emily in Dominik Gorše, harmoniko sta igrala Lucy in Irene Lesica, na kitari je strune ubirala Mary Ann Gorše. Da je bilo dobro podano, je pokazalo občinstvo s ploskom. Sledila je narodna Moj •* j očka, ki sta jo podala v duetu s : harmonikama Tonček Maje in j Martin Rovan tako predano, da so poslušalci hoteli ponovitev, i i j . -!e čemur pa prireditelji niso u- oil naslovil pred svojo smrtjo s harmoniko: Lucy in s kitaro pa Mary zaveznici proti njej. BESEDA IZ NARODA Slovo od pesnika Darjana Jakopiča duhovno oporoko, kakor se mi zdi prav, ker ! vsako ponavljanje točk pri kon- svojim slovenskim rojakom, raztresenim pa svetu. — Med sv., . m v , . . , certm prireditev samo oškoduje maso je na koru pod vodstvom1 . . . J.. „ i\/r +• - -i , , .. na njem resnosti. V predzadnji g. Martina Kosmka pel domači . .. . . ... r K ■ ■ j , . , . , . , točki je nastopilo z Jadraj z me- vidovski cerkveni pevski zbor, . , 1A , ... : .. , • . . nol Lar 10 mladih umetnikov: ki se mu je pridružilo tudi nekaj 1 moči collinwoodskega pevskega zbora od cerkve Marije Vnebo-vzete. Po sv. maši je množica rojakov in rojakinj spremila rajnkega Marjana na pokopališče Vernih duš, kjer se je po pogrebnih obrednih molitvah, katere so skupno opravili gg. duhovniki Božnar, Cvelbar, p. For-tunat in Simčič, poslovil od njega njegov ožji rojak-domačin veqa skupina rojakov in roja- Janez s pevci ^ ke kmj, med njimi zlasti njegovi i\/r • , . , 1 r.AJ m 50 MaGanu v zadnje slovo zape- ožji rojaki in rojakinje Posavci in Posavke. Vstajenska, tj. pogrebna .sv. maša, je bila v cerkvi sv. Vida. Vodilni celebrant je bil rojak g. Jože Božnar, ki je po evangeliju še posebej spregovoril nekaj globokih misli njemu v spomin in v tolažbo njegovim dragim. Z g. Božnarjem je somaševalo še sedem drugih duhovnikov, med njimi domači vidovski župnik dr. Edvard Pevec, šentlovrenški janski duhovnik Jožef Simčič in p. Fortunat Zorman OEM iz Le-monta. — Pred koncem maše je g. J. Simčič prebral pesnikovo Ji še njemu tako drago Mariji-'no pesem “Veš, o Marija!”. — Truplo rajnkega Marjana Jakopiča čaka večnega vstajenja na sekciji 16, parcela 2791, grob 2. Po pogrebu so se pogrebci z duhovniki zbrali v dvorani Slovenskega doma v Collinwoodu, da se skupno poslove od Marjanove družine ge. Jožice, hčerke gdč. Bernardke in sina g. Gregorija. Pogreb je pokazal, kako zelo je zadela smrt pesnika in kulturnega delavca Marjana Jakopiča vso slovensko katoliško skupnost. , J. S. Nastop Mladih harmonikarjev - doživetje CLEVELAND, O. — Kakor letos izbran, da navkljub vsako-prejšnja leta so s svojim nasto- .letnemu nastopu Mladi harmo-pom tudi letos Mladi harmoni- nikar ji iznesejo nekaj novega in spoznali, da utegnejo Rusi raztegniti svojo oblast preko kaDi izpričali, da imajo dobre in privlačnega. Mandžurije, na katere južnem koncu so že imeli mogoč-1požrtvovalne učitelje, da so sa-) Celotni zbor je igral v 9 točno vojaško oporišče Port Arthur, katero SO povezali Z že- mi polni dobre volje in ukaželj- kah sporeda in so bile vse tudi -m ------j-- -...........nosti ter imajo starše z velikim za ušesa dobro izvedene, če od- štejemo neke male negotovosti pri Regimentu. G. Rudi Knez je zbor dobro obvladal. Da ni bilo preveč enoličnosti, sta poskrbela Marjan Plozjan in John Dejak s svojima kitarama: Le enkrat bi videl. Za njima je z diatonično harmoniko zaigral Na sejmu Martin Rovan. Potem je sledila točka Glejte, že sonc? zahaja, posvečena Marjanu Jakopiču, ki je v teh urah ležal na mrtvaškem odru v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lake Shore pivd., potem ko je skozi leta marsikatero vrstico napisal Mladim harmonikarjem v vzpodbudo. V duetu sta nalogo odlično je rekel razgledan mož: Take stvari drugi narodi Velikega leznico, in Koreje, so se odločili to preprečiti. t> „ , , . razumevanjem. ^ Brez dvoma je Rusija je oda res mogočna, toda njene sile na Dalj- njihov koncert v nedeljo popolnem vzhodu so bile omejene m v dobri men odvisne od Jnoma uspel. Kako je že ljudem dobav po sibirski železnici. V Tokiu so vse premislili in Itak koncert priljubljen se je vi-pretehtah ter nenadno napadli Port Arthur Uničili so delo na udeežbi ljudi,’ki so ve-'-em (Ai luškega vojnega biodovja, ki je bilo iznenadeno, liko dvorano pri Sv Vidu popolne izkrcali v Mandžuriji in začeli oblegati Port Arthur noma napolnili. Po koncertu mi tudi s kopnega. Rusom ni uspelo obleganja razbiti, nasprotno, po neuspelih spopadih so se morali umakniti proti severu. Po!Clevelanda ne izpeljejo Niti ponovnih porazih so po posredovanju ZDA sklenili z Ja- Cehi in Poljaki ne. Ce je ta sod-pprisko mir, v katerem so se morali odpovedati Mandžu- ba pravilna ali ne, ne vem, ker liji m K oi e ji, pa tuni južnemu delu Sahalina in severnim imam malo možnosti za tako ši-Kurilom. Japonska je po porazu Rusije postala na Dalj-j roko razgledanost v našem me-uern vzhodu nova velesila, moderno oborožena, industrij- stu. Gotovo je, da so nastopi sko ?e naglo razvijajoča, u Mladih harmonikarjev redno Kusi Jaoonski poraza niso pozabili, v Japoncih so Itežko izpeljivi, ker po naravnem poslej gledali glavne nosilce “rumene nevarnosti”,, ne-1zakonu iz zbora vsako leto nevarnosti pred Azijati, ki je v Rusih dobila svoje močne kai članov izpade, pridejo pa korenine še v času, ko so živeli pod mongolskim jarmom. dru8u kakor v otroški vrtec in v drugi svetovni vojni je Japonska ohranila na meji Prvi razred, ki se jim vrata v s oOv jetsko zvezo mir, ko je rabila vse svoje sile v boju ; prihodnost šele'odpirajo, pa ven-•• r katerih je videla svojega najnevarnejšega na- !dar to dokazuje polnost življe- Sprotriika in sovražnika. Mir na tej meiipje bil ugoden nja- tudi za Sovjetijo, ki iq bila zapletena v boj ?a življenje; Zbor je pritegnil že z lepim m sini s Hitlerjevo Nemčijo. |pogledom na število (60) mladih Sele, ko je bila Hitlerjeva Nemčija poražena in se je ! ljudi, po večini V narodnih no-jneua.a, je Sovjetska zveza nekai dni pred laponsko pre- ;šah (manjkalo je nekaj zavijačk cLjo stopila v vojno proti ^Japonski in zasedla ne le Saba- j in klobukov), okrašenih s slo un m Km de, ampak tudi Mandžurijo, kier so se ji japon-1Venskimi nageljni tudi Tercet Mimica .Režonja, Mary Ann in Ivan Gorše, s harmoniko Ivan Gorše in Stanko Knez, s klarinetom John Grk, Janez Nemec in Kristy Pesti, s kitaro Cathy Nemec in Edi Fujs, na bas-kitaro je igral Tone Medved. Nastopili so učinkovito, petje je posebej prišlo do velj-ave. Vso prireditev je zaključil celotni zbor s Ta šmentana. reč, ki je dvorano spravil v še večje dobro razpoloženje, kakor je že itak ves čas bilo. G. Rudi Knez je šopek gotovo zaslužil in tudi poslušalci so bili nagrajeni, ko so jim nastopajoči darovali svoje nageljčke, ki so jih sami imeli pripete. V tšj zadnji zahvali sta bila seveda tudi všteta Tone Nemec, ki je izučil za lepo uspeli koncert kitariste, in pa Matija Grdadolnik, ki je tako skrbno urejal ozvočenje. Koncert Mladih harmonikarjev nafn je znova zbudil spoznanje, da slovenska pesem ni pesem dolgočasnih ravnin, step in pampe ,temveč zvira v bistrih gorskih studenčkih, skakajočih preko kamenčkov in skal slovenskih planin, polna radosti in svežosti, ki ne joka za preteklostjo, jo ne spravja v obup sedanjost, ampak je polna vere v življenje, ki gradi prihodnost. Po koncertu smo se lahko srečali z našimi duhovniki, ki so se tega koncerta udeležili, z župniki Victor jem Tomcem od Marije Vnebovzete, z Josephom Vargo od Sv. Lovrenca in z Jožetom Cvelbarjem iz Pennsylvanije, p. Fcrtunatom Zormanom iz Remonta, dr. Alojzijem Tomcem in Jožetom Simčičem. Ob zvokih orkestra Janeza Hutarja se je razvila prosta zabava in prijatelji so lahko med seboj pokramljali. Bilo je to lepo in koristno izrabljeno popoldne in večer. Janez Ovsenik £z življenja Slovstev v iilwaiskeejss MILWAUKEE, Wis. — Velikonočni čas z vso pripravo in pokoro, pobožnostmi pa tudi vsemi lepimi običaji, ki so- s prazniki povezani in nas spominjajo na Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje, je že za nami. Presenetilo nas je le slabo vreme. Na Veliko soboto popoldne je kar na lepem začelo snežiti, kakor da smo pred praznikom sv. Miklavža. Vse ulice in ceste so bile v trenutku ena sama nevarna igra za vozače avtomobilov posebno še, ker so bile te zaradi praznikov in počitnic toliko j1 bolj obremenjene. Neverjetno hitro je bila na mestu cestna varnostna služba za vzdrževanje reda in pomoč tistim, ki jih je kljub vsej previdnosti vožnje zaneslo ob kraj poti ali celo čez. Parkajoče avtomobile pa je kasneje ledeni dež oblil v svoj mrzli oklep. Kljub neugodnemu vremenu so- ljudje vse popoldne prinašali velikonočna jedila v cerkev k žegnu. Brez žegna bi prazniki ne bili popolni in srečni. Ob pol osmih so se pri Sv. Janezu nadaljevali blagoslovitveni obredi, potem pa se je pričela sv. maša, ki jo je ob asistenci čč. gg. Be-nota Korbiča, p. Bonaventure Brcgola in prof. Jožeta Goleta daroval župnik p. Jerom Sellak, ki je med mašo v imenu vse duhovščine želel župljanom in cerkvenim pevcem veselo Veliko noč! Med obredi in sv. mašo je prepeval domač pevski zbor, ki ga vestno vodi g. Ernest Majhenič. Peli so slovenske, angleške in latinske pesmi. Slovesnosti v cerkvi so na vernike naredile mogočno in toplo praznično razpoloženje, pa so nas zunaj cerkve objeli mraz, sneg in led . .. Fotografije v spitim CLEVELAND, O. — Pred nekaj tedni je obiskal naše mesto pevski zbor Tabor iz Cerknice. Poslovilnega večera V Sterletov! restavraciji na 55. cesti se je u-deežil tudi clevelandski'škof J. Hickey s svojim tajnikom Presenetila nas je prijetna novica, da sta se pred kratkim zaročila mlada Slovenca, oba iz uglednih družin, zelo aktivna Triglavana g. Johnny Bambič in gdč. Biba Kralj. Zaročencema želimo mnogo sreče v ljubezni in na vsej skupni življenjski poti, kjer naj ju spremlja božji blagoslov. * Življenje misijonskega krožka je razen prodaje peciva čez zimo počivalo, vendar je med tem časom v daljni Afriki rastlo in do-rastlo mlado drevo, kateremu so dobrotniki Misijonskega krožka (MZA) pripomogli k rasti. Pred kratkim je namreč prišlo nepričakovano pismo na naslov ge. Mici Coffelt z vabilom na novo mašo rev. Emanuela Bazaarwa, ki jo bo daroval v nedeljo, 23. a-prila, v svojem domačem kraju. Pri tej svoji prvi daritvi se bo spominjal vseh dobrotnikov, ki so mu po posredovanju. MZA o-mogočili štiriletni bogoslovni študij. Njegove sreče se gotovo tudi mi veselimo. Naš krožek vzdržuje študij še štirim bogoslovcem s štiriletno vso oskrbo. Donos vsakoletnega piknika in darovi gredo preko gl. odbora in po vesti duhovnega vodje č. g. K. Wolbanga za potrebe našim j misijonarjem in misijonarkam .na terenu. Reči je treba, da naša (po številu majhna skupina zelo |zadovoljivo pripomore v finančnem pogledu k širjenju božjega kraljestva' med neverniki. Po- Kdor še ni tega 'storil, še vedno lahko kliče omenjeno številko ali pa pošlje svoj dar na naslov: Hunger Dept. Box 0, Pasadena, Cal. 91109. * Iz romana Jožeta Javorška: Hvalnica zemlji. Teži me smrt Janeza Remica- O Janez Remic, če bil bi ti še živ ... Malo ljudi sem doslej srečal na Slovenskem, ki bi bili tako nadarjeni kakor ti. Popoln g6” nij: pesnik, matematik, jeziko- slovec, zgodovinar, prevajalec, kritik... Bil si neke vrste Matija Čop, le da si pri mlajših letih veliko več vedel kot on. Kaj ^ zdaj očitaš? Da te nisem rešil-Da bi, če bi jaz hotel, ti še živel in da bi za slovensko omiko p°' menil tisto, kar bi pomenil čop, če ne ibi utonil v Savi? Nisem si mogel kaj, da ti ne bi rekel: Ka' ko si mlad! In ti si mi odgovoril-Ostarel si! Jaz: Kar mene tič® — sem te ljubil. On: Zakaj pa me potem leta 1945 nisi rešil? Zakaj si me Pu' stil v Teharjih pri Celju, kjer s° mi poslali venec svinca v prS*' ne da bi me vprašali po mojelT1 življenjepisu, še manj pa po o1-0' ji krivdi? Jaz: ne bodi krivičen, gospoCl domobranski oficir .. . Vendar se mi zdi tvoja smJ krivična, še več, v resnici ira gična. Tiste, ki so neposreda0 krivi, da nisi več živ, bi bilo R6 ba postaviti pred sodni stol, za kaj pobili so enega najumnejR Slovencev. .. SPOMINSKA SVEČANOST se bo v spomin žrtvam kom110 stičnega nasilja vršila v poned® Ijek, 29. maja ob 11. pri kapeli v Parku s sv. mašo in kratkih1 sporedom. Nato bo kosilo m P1, jateljski pomenek. Vsi ste Prl jazno vabljeni. * Toplo sonce in prijeten veR1 sta v soboto (15. aprila) izvab1 a Triglavane v park na veselo ščenfe. Zbrali so se stari m 111 a di, prijeli za grablje, vile iti pate in še predno je sonce zas ’ je bil park skoraj ves pocis® in posajena vrsta mladih dr® vese. Pred Smrškovim “Reji® jem” pa si je Marička narez ^ celo butaro kosmatih mačic jih odnesla domov v Waukega ^ ker v Waukeganu mačice o® stejo. Po parku pa je že polno malih plavih rožic. Se ^ kaj dni in park se bo odel z floro, ki jo premore. K življenju, ki se pričenja^ parku, se bo poleg ptičjega P^ Ja- ja oglasila še slovenska Pe> in z njo tudi prijateljska bes®0^, ki jo najbolj potrebujemo-park bodo začeli prihajati drugi prijatelji na obisk i'a naše prireditve ter piknike- ^ Vsem bralcem teh vrstic P jetno pomlad in pozdrav! ^ Zlata ribica Deček Markus iz Nuern ^ je dobil med novoletnimi 3 1berg3 dar M3' tudi akvarij z zlato rlbl-0'.p:ieti magajmo našim misijonarjem ma mu jo je prepovedala ^ tudi v naprej! doma, zato jo je pustil v vrC> rev. in z občutkom zapela Mary Ann j Kosmom. Pevci so bili želo na-(s kitaro) in Dominik Gorše. Ivdušeni nad to izredno počastitvijo. Za celotnim zborom je bila na vrsti Vesela polka, pri kateri sta s harmonikama igrala David Naš misijonski piknik bo letos z vodo v mestnem avtobusu-^ 23. julija s sv. mašo ob '11. pri’ K vrčku je priložil pr®05^^ 'kapeli v Triglavskem parku ka-1 svoje žepnine in prošnjo, kor običajno. Opoldan bo kosilo Ijeno na “dragega najdite^ nato domače razvedrilo.' Inaj “ribico položi v Pred kratkim je bil na TV 5-urni spored “The National Television Special on World Hunger”. Predsednik te akcije Mr. j Stan Mooheyham j e v številkah ske armade predale po ukazu cesarja, ki je spoznal, na se Japonska ne more izogniti uničenju atomskih bomb, če se ne preda. strumentih ii harmonike z | Janeza Povirka. Rojake, ki so fotografirali pevce skupaj s škofom, prosijo. Družina in Roger Mikulandra,- 'da bi jim odstopili te posnetke, kitarist je bil Edi Fuj-s ter bas-!ki jim bodo v drag spomin na kitaro Tone Medved, ki so iz- obisk med rojaki v Clevelandu, j in slikah prikazal revščino, po-vablj ah glasove,, ki bi skoraj'po-1 Vsi, ki take posnetke imajo in | manj kanje' in lakoto po svetu, ki , . . . Jih želijo odstopiti pevcem Ta- je mi ne poznamo. Statistika po- j h zaplesali, na katerih so sedeli, b.ora, so prošeni, da jih pošljejo ve, da vsak dan'od lakote umre *n' iTe'j t10ckl ie !jedlla Avsenekova na naslov: Frank Krainz, 592 10,000 ljudi. Marsikaterega gle- v ozadju slika Čakala bom. Peli sta Mimica Re- Strumbly Drive, Highland Hts.. dalca je prizadelo, da je stopil okraskoma, delo zonja in Mary Ann Gorše; har- Ohio 44143. k telefonu, poklical 'številko Spored je bil moniki: .Ivan Gorše in Stanko] j, na varij z malo peska in mocs rastlinja na dnu, krmi jo trikrat na dan’ pa na] jtisiR na^ 213-357-111.1 ih obljubil pomoč,. V pismu, ki ga je pona ^ neki zahod no-nemški R3 ■ og tudi tole: “Prosim vas, ^^gni ribico in skrbite zanjo. itoe jo zelo rad. Vaš Markus-Avtobusni voznik, ki zlato ribico, bi rad naSu dečka, da bi mu ki, priloženi -pismu, in gotovil, da bo lepo skrbe bi c«. vrnil dve R;' bi R*u Z3' h' 150-UTNICA ROJSTVA ANTONA JANEŽIČA, ORGANIZATORJA SLOVENSKEGA SLOVSTVA 1828-1869 Kako častiti Marijo? II. Ko je bila v revolucijskem letu 1848 vpeljana slovenščina . . , i , - . , , , soial kritično m sumu unter kot ucm predmet v srednie sole, i , 1 , , . , „ . , T -.v , , v dem vielen Golde viele Sen- se je Anton Janežič, kot ze ome- pozdravil kot kažipota k izpopolnitvi materinščine; Prešeren pa ga je od vsega početka presojal njeno, priglasil za gimnazijskega učitelja slovenskega jezika na državni gimnaziji v Celovcu, čeprav za to še ni imel predpisane ustrezne usposobljenosti. Da bi to čimprej dosegel, se je Vpisal na dunajsko vseučilišče, kjer je potem študiral sloveni stiko pri svetovno znanem slavistu dr. Francu Miklošiču, šta jerskemu rojaku iz Radomeh-ščaka pri Ljutomeru. Dunajsko ministrstvo je Janežičevi prošnji ugodilo, tako da je postal začasni gimnazijski učitelj slovenskega jezika - brez plače. Ker je pa službo takoj nastopil, zato je svoj univerzitetni študij slovenistike opravil v glavnem Privatno, tj. kot izreden slušatelj. Ko je J. 1848 nastopil službo učitelja slovenščine na celovški gimnaji, je bil ne samo sam marveč še veliko bolj njegovi lacken” (med veliko zlata tudi mnogo žlindre) /izposojenke od drugih/, vendar mu ni odreka/ priznanja, češ “multa fecit -puer (fant se je postavil), “smo besednjaka tvoj'ga b’li veseli’.’. -Janežič se je pri sestavljanju svojega slovarja močno naslonil na Murkov slovar, ki je bi deležen pozitivne ocene svojih velikih sodobnikov. Ko je J. prirejal 2. izdajo svojega nemško-slo venskega slovarja -ta je bila izšla 1867-, se je izkazal že za docela zrelega leksikografa; popolnoma jo je bil predelal, nemško besedje je močno pomnožil, slovenski besedni zaklad v njem je dvignil na višino sodobnega slovenskega slovstva; zavrgel je vse nepotrebne kroatizme, srbizme, ru-sizme; opustil je mnogo slabih besedi, katere je pri sestavljanju prve izdaje svojega dela vzel iz Pohlinovega slovarja Tu učenci brez nujno potrebnih učbenikov in drugih pripomoč-; “alu besediše treh ^ jezikov. -kov (slovarjev, antologij t itd) ^se, kar jim je bilo v tem pogledu na voljo, je bilo za obrobno slovensko srednjo šolo, kakor je bila celovška gimnazija odnosno realka, znanstveno ua previsoki ravni ali pa preob širno. Tako J. ni preostalo drugega, kot da se je moral sam rad ali nerad, lotiti sestavljanja odnosno pisanja potrebnih šol-skih učbenikov. Napisal je vsaj Uajbolj nujne, in to v razmeroma zelo kratkem času. Ker je bilo med Janežičevimi učenci veliko takih, ki slovenščine še niso zadostno obvladali, nemščino pa so znali bolje, in ker je bilo zelo verjetno med njegovimi učenci tudi nekaj Nemcev, zato je bil prvi Janežičev učbenik namenjen prav tem. Izšel je že leta 1849, in sicer pod naslovom Kurzer teichtfasslicher Unterricht der slovenischen Sprache (Kratek lahkorazumljiv pouk sloven-skega jezika) v dveh zvezkih. Za vajo v branju je bilo dodanih nekaj slovenskih sestavkov. Do leta 1875 je doživela ta J- knjiga-vadnica kar devet iz-daj- Qd 4. izdaje naprej (1875) •le imela naslov Slovenisches Sprach- und Lesebuch fuer die Unteren Klassen der Gymna-sien und Realschdien. (Sloven, jezikov, vadnica in berilo za rnžje razrede gimnazij in realk). Pri prirejanju 2. izdaje svojega siovensko-nemškega dela slovarja, katera je izšla 1874, pa J. ni več sodeloval, ker ga je bila že prehitela smrt (1869). Za slovarjem se je J. lotil pisanja učbenikov slovenskega jezika za svoje dijake. Najprej je izdal Cvetje slovenskega naroda, Slovenske narodne pesmi, prislovice in zastavice (I. knjiga 1852) kot nekako neobvezno dopolnilo k Bleiwisovemu Slo- krbel samo prve štiri, zadnjih pet pa je priredil dr. Jakob, Šket. V šoli je bila v rabi polnih 62 let. Dodatek k slovnici, kij Kako častiti Marijo? Vpraša- milosti, čeprav Cerkev te njene je izšel tudi posebej (Pregled nje je potrebno tudi za nas, ker vloge še ni proglasila za versko slovenskega slovstva z malim nanj niso dali odgovora oni, ki resnico. Ni pa Marija srednica cirilskim in glagolskim berilom, so očitali, da katoliška Cerkev milosti v takem pomenu, da bi 1854) je prva slovenska šolska Marijo preveč časti. Mnoge po- lahko po njej prejeli milosti, ki knjiga o naši slovenski književ- ^ božnosti do Marije so nastale jih lahko prejmemo samo od ni zgodovini in prva naša staro-med ljudstvom. Cerkev jih je Kristusa, ako hočemo prejeti mi-slovenska čitanka. 'sprejela ali dopuščala; pogosto- losti, potrebne za zveličanje. Je- In končno: Ker so bila Blei-.krat tudi priporočala. zus je ustanovil zakramente, weisova Slovenska berila za niž, Obnova bogoslužja je vplivala vključno Evharistijo (mašo), da gimnazijsko razrede in Mikloši- tudi na pobožnosti. Tudi pobož- v niih vsakega izmed nas oseb- čeva za višje razrede za razmere npsti na čast Mariji je bilo treba no odrešuje. V bogoslužju Cer- v slovenskih obmejnih pokraji- sovs]daditi z obnovo bogoslužja, kev izvršuje zakramentalno de-nah preobširna, je J. za te napi- Qiavno opravilo Cerkve je sveto d°- Zato je “Kristus vedno v svoji Cerkvi, posebno v bogosluž- sal posebne čitanke in sicer za t)0g0Siu2je Cerkev obstoja za-nižje razrede Cvetnik, berilo za|radi bogoslužja. Vse, kar Cerkev vrši, je usmerjeno k svetemu, slovenski mladino (2. zvezka, 1865, 1867); za peti in šesti razred pa poezije s bogoslužju. “Bogoslužje je vrhu-L 1868 Cvet slovenske'nec, h kateremu teži delovanje kratkim navodilom o Cerkve, in hkrati: vir, iz katere- pesniških izdelkih za gimnazije in realke, inJ končno 1868 še obširni Cvetnik slovenske slovesnosti, berilo za višje gimnazije in realke, ki sta obsegala antologijo slovenskega pesništva z ga izvira vsa njena moč” (B9). Lahko rečemo, da je Kristus u-stanovil Cerkev, da vrši bogoslužje, v katerem Jezus Kristus sam nadaljuje svojo duhovniško službo ali sredništvo. Ves člove-naukom o slovstvenih vrstah.!ški rod je odrešil z velikonočno Iz teh beril so vzrasla poznejše skrivnostjo ali “s svojim blaže-slovenske čitanke dr. Jakoba nim trpljenjem, vstajenjem od Šketa, posebno še ona za 5. in mrtvih in slavnim vneboho-6. razred srednjih šol (1889). dom” (B5). V bogoslužju Jezus Čeprav je Janežič s temi knji- Kristus izvršuje za posamezni-gami in deli postavil temelj us- ke, kar je izvršil za ves človeški pešnemu pouku slovenskega je- rod z velikonočno skrivnostjo, zika in slovstva v srednjih šolah Bogoslužje je zakramentalno de-in posredno tudi v ljudskih šo- lo Cerkve; vključuje torej obha-lah, ter zdravemu razvoju slo- janje zakramentov, tudi Evhari- nih opravilih” (B 7). Opravila cerkvenega bogoslužja so Kristusova odrešujoča ali odrešenj-ska dejanja. V svojem duhovniškem delu sem srečal vsaj eno osebo, ki je imela napačno pojmovanje Marijinega sredništva, ako je sploh kaj mislila v svoji pobožnosti do Marije. Ob nedeljah je molila rožni venec, svete maše se pa ni udeleževala. Gotovo je molila zato, ker mora človek narediti nekaj za svoje zveličanje. Mislim, da ni bila" njena krivda, ako je mislila, da se nihče ne pogubi, kdor Marijo časti. V tem oziru so pridigarji pretiravali, da so lahko vsaj nekateri dobili vtis, da je za zveličanje najbolj važno Marijino češčenje. Znani so tudi zgledi, da se je kdo spreobrnil ob smrtni uri, ker je vsak venskega jezika sploh, je ven- stijo, ki je daritev in sv. obhaji-dar njegovo književno organize- lo. Ko se udeležujemo bogosluž- dan molil tri zdravemarije. Motorično delo, o katerem kaj več ja in pri njem sodelujemo, še litev na čast Materi božji je do-prihodnjič, važnejše, še bolj po- srečujemo s Kristusom, našim fora in priporočjiva, ne nadome-membno. Odrešenikom in od njega preje- sti pa vse, kar je potrebno za mamo in sprejemamo, kar po- zveličanje. Kristusovo odrešenje trebujemo za zveličanje. : je popolno in ga nadaljuje v Drugače povedano: pri maši Cerkvi v svetem bogoslužju. V in pri zakramentih nas Kristus verski vzgoji in v navajanju k odrešuje. Odrešenje vključuje verskim vajam moramo dati J. S. Prihodnjič naprej -----o—----- Pokvarjen krompir CHICAGO, IH. — Vsako leto gre v odpad na milijone bušljev odpuščanje grehov in nadnarav- vedno na prvo mesto sodelova-krompirja, ki je bil shranjen v no pomoč (milosti), ki jo potre- nJe v svetem bogoslužju, venskemu berilu za I-IV. gimn. prostorih s tolikšno vlago, da je bujemo za izpolnjevanje božjih 1 Marijo ljubimo in častimo, a in cerkvenih zapovedi in za do- odrešenje ne prihaja od Marije, ibra dela, ki so potrebna in ko- Tudi zveličati nas Marija sama ristna za zveličanje. ne more. Marija je tudi potrebo- Marijo imenujemo srednico vala odrešenja. Bila je odrešena na poseben način. Ker je bila razred (1850 do 1855), — Nadaljeval pa te zbirke ni. na Preden pa sedaj tu preidemo glavno Janežičevo učno knjigo slovenskega jezika, naj še omenimo, da je J. 1853 postal suplent slovenskega jezika na celovški državni realki odnosno je 1. 1854' napisal posebno Slo vensko berilo za Nemce s kratkimi razjasnjenji in potrebnim abecednim imenikom. Pisanja nove slovenske slovnice se je J. lotil, ker za srednje šole ustrezne takšne slovensko pisane knjige Slovenci tedaj še nismo imeli. Dobro je bilo, da je imel v tem času J. za seboj svojo ilirsko epizodo, kar je bilo njegovemu novemu delu vsekakor v veliko dobro. Janežič je v svoji slovnici, katera je izšla 1854 pod naslovom Slovenska slovnica s krat- začel poganjati. ------o----- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE lotil ... kim pregledom slovenskega aslednje delo, katerega se je slovstva ter z malim cirilskim Janežič, . - i8 bH0 izredno ;n glagolskim berilom za Slo- sji evno sestavljanje slovarja vence, uzakonil tudi našo novo ^ovenskega in nemškega jezika. pisavo. Kakor njegov slovar v° a §a 3e opravil dobro in tako je bila tudi njegova slov-rj^roma ze*° kratkem času. njca na višku tedanje sloveni-r ^ ie v dveh delih. Prvi, pod stične znanosti. Napravljena je ovom Popolni ročni slovar pQ vzorcu šolskih slovnic ^venskega jezika. Nemško-slo-^ ob Up0rabi Metelkove Lehrge- dei (L) leta 1850; druSi’' baeude der Slovvenischen Spra-i nasiovorn Popotni ročni sio- che im Koenigreiche Illyrien slovenskega jezika. Sloven- unci jn ^gn benachbarten.Pro- nemški del (II.) paleta 1851..vinzen. Laibach 1825,80 296, Si°d je sko literaturo, 2. izdajo (1863) popolnoma pre- Ravnikar' '1apje\ce' Vodnika, delal po najnovejšem stanju je bil mrja •ln *Totelka. Kopitar s}oven jezikoslovne vede z-upori! več k T"1/-3’ f v6 ^urk° “sto- rabo zlasti vseh najnbvejših Priznal ' je zahteval’ Miklošičevih del, kakor tudi po ‘ voli reg6' G'1 '’e ,f‘*8®°VO dedo dogovoru z najboljšimi takratne kn's-g71. ! (P0^110 bis- nimi slovenskimi jezikoslovci, šek) pa ~ ’• 3011131 (Slom- Janežičeva Sloven, slovnica je il z veseljem je doživela 10 izdaj. Sam je os- PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper obvarovana od vsega početka svojega bivanja ali življenja izvirnega greha in nikoli v svojem življenju ni naredila nobenega greha. Tudi njo je Jezus Kristus odrešil z velikonočno skrivnostjo. Kristus pri razdeljevanju odrešilnih milosti ni vezan na čas. Sadovi njegovega odrešenja gredo tudi nazaj v staro zavezo. Marija je pa prejela odrešenje v tako popolni meri, da je lahko postala Mati Jezusa NOVICE- z »sega svela Kristusa ,ki je pravi Bog in pravi človek. Marijo častimo. Splošna vera je, da nam Marija pomaga, da pridemo do Kristusa, da ga popolneje sprejmemo kot Odrešenika, a s češčenjem Marije ne moremo prejeti tega, kar nam lahko da samo Kristus. Napačno ravnajo oni, ki Marijo tako častijo, kot da Kristusa sploh ne potrebujejo. Morda se nam vzbuja misel, da takih častilcev Marije ni. Tako mislimo, ako poznamo samo zgodovinskega Kristusa ali Kristusa v času njegovega zemeljskega življenja. Za verujoče je Kristus veliko več kot Kristus v svojem zemeljskem življenju pred dva tisoč leti. Ko govorimo o Kristu-su-Odrešeniku mislimo na poveličanega Kristusa, ki ni vezan ne na prostor in ne na čas, marveč neprestano živi in deluje v svoji Cerkvi in v Cerkvi, ki jo sestavljamo, nas rešuje. Kar Kristus izvršuje za nas v Cerkvi po svetem bogoslužju, ne more nadomestiti nobena pobožnost do Marije. Važno je, da smo o tem na jasnem, ako čutimo odgovornost, da bomo mlajšim generacijam koristili in jim pomagali srečati in sprejeti Kristusa. Ali so o tem dovolj poučeni Marijini častilci? In ako niso, ali so pripravljeni, da se poučijo? •Cerkev nam Marijo prikazuje v prvi vrsti kot zgled vere. Po svoji veri v božjo besedo je postala Mati Odrešenikova. Z vero je sprejela vse, kar ji je bilo razodeto, v veri je izpolnjevala vse naloge, ki jih je sprejela, ko je postala mati Odrešenikova. Po Mariji smo prejeli Odrešenika. Ona nam je posredovala Odrešenika, a sama nam ne more dati odrešenja. Mati Odrešenikova je duhovna mati vseh, ki jih je Kristus odrešil; Ona je zgled, kako Kristusa in njegovo odrešenje sprejemati. Drugič še več o pobožnosti do Marije. P. Fortunat OFM MAH OGLASI Stanovanje išče Zaposlena mirna ženska išče 3-sobno stanovanje v St. Clair Avenue okolici. Kličite tel. 431-3746. Hiša naprodaj v Euclidu Nova, zidana za 2 družini, V vsakem stanovanju 3 spalnice, dnevna soba in jedilnica, klet razdeljena. Preproge in okras po izbiri. $89,000. Kličite 946-5149, prodaja graditelj. (63,64) V bližini Lakeland in Neff Road Prostor za urade — Takoj na razpolago 325, 500, 675, 1000 - do 4,000 kv. čev. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271! 261-6211 J. Dallos (Th.-Fri.-x) Parcele naprodaj Parcele, poraščene z drevjem, 1-3 akre so naprodaj v vzhodnem predmestju, 4% na balance. Prodaja lastnik, kličite 585-8663. —(63,64) Peč za ogrev naprodaj Naprodaj je skoraj nova peč za ogrev na vroč zrak za 6 sob. Kličite 531-8327. (63-65) Stanovanje oddajo Stanovanje z 2 spalnicama, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico v pritličju ter stanovanje s spalnico, dnevno sobo, kuhinjo in kopalnico v 1. nadstropju, eno s souporabo kleti, oddajo v okolici Sv. Vida. Kličite po 4. uri popoldne tel. 431-0840. ^ (62-64) Dvostanovanjska hiša naprodaj na Bonna Avenue Ugodno je naprodaj dvostanovanjska hiša z garažo za 2 avta in ogrevom na plin na 6805 Bonna Avenue. Kličite tel. 391-9174. (60-67) NOVICE* ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobile Je sveže NOVICE- popolnoma neprisfranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive ■ 1 ! ' ' . . . • . .x . • ' - _ vam vsak dan prinaša v hiše Ameriška Domovina . • ■> \r V- n : - Povejte lo sosedu, ki še ni naročen nanjo Vesti iz Slovenije Prva šola Zgodovinar France Ostanek je v Zgodovinskem časopisu objavil sestavek, v katerem na temelju podatkov v listinah dokazuje, da je šola v Innichenu na Tirolskem v Avstriji med naj starejšimi šolami na nekdaj s Slovenci naseljenem ozemlju. Dokazano je, da je začela s poukom leta 1140, verjetno pa je obstajala že dosti prej. Iz doslej zbrane dokumentacije imamo izpričano šolo v Kopru leta 1186, na Koroškem pa so ugotovljene šole v Šentvidu (1220), Velikovcu (1231) in Krki (1189), tem slede šole v Mariboru, Škofji Loki in Ljubljani. Pivka se posveča perutnini Perutninski kombinat je odprl novo farmo za valilna jajca. V njej bodo lahko vzgojili na leto približno štiri milijone enodnevnih piščancev. Farmi na Ravnah se bosta v bližnji prihodnosti pridružili še dve: farma za konzumna jajca v Cerknici ter nova valilnica v Žabičah pri Ilirski Bistrici. V letu 1980 naj bi Perutniski kombinat Pivka proizvajal že 17,000 ton piščančjega mesa in ,50 milijonov konzumnih jajc. T MALI OGLASI Naprodaj ali v najem Zidana hiša, 3 spalnice, dnevna soba, jedilnica, kuhinja, ko- Novi zidani ranči V WiHowicku nedaleč od Lake Shore Blvd. so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v celoti podkletni. Kličite za pojasnila UPSON REALTY CO. UMLA m E. 260 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. Iščem samsko Slovenko, izpod 39 let staro, v svrho resnega poznanstva. Pišite s sliko na naslov: “Doktor”, P.O. Box 443, Tyler, Texas 75710. ^ (57-71) Help Wanted Gospodinjsko pomočnico iščejo za na deželo Gospodinjsko pomočnico, prednost ima tista, ki bi živela v hiši, za oskrbo farmarske družine v okraju Medina, ' Ohio. Žena je na pol invalid, dve hčerki stari 11 in 14 let. Po možnosti z vozniškim dovoljenjem za avto, privatno stanovanje in plača. Kličite 216—526-6014 ali pišite z navedbo usposobljenosti na: Housekeeper, c.o. Suite No. 107, 8180 Brecksville Road, Brecksville, Ohio 44141. (55-64). S(^- n**" Help Wanted General Factory. Polishing and buffing. Apply 8139 E. 63 St. 881-7621 (63-65) Help Wanted Part time. General Office. Some taping. 8:30 to 12:30. 5 days. 40th and Lakeside. 431-6616. (63-64) Help Wanted ipalmca in pol, vsa podkletena,j Retiree wanted. Opening for i garaža za 2 avta in pol, je napro- part time help...Must be mecha-, daj ali za v najem na Pawnee, mealty inclined to hang electric Ave. Kličite po 4. pop. tel. 261- fixtures, and handy man work in Lighting Showroom. Call (0.3.64) 431-8090 for appointment. Hiša naprodaj _____________________ (63~m) Na 6211 Carl Avenue je na- Cleaning part time. EvenangN ; prodaj enodružinska hiša, vsa:.Experienced. Chagrin area. Su-I podkletena in z garažo. pervisors aisc. 235-6464. I (63-67)1 (63-65) 1 ftMERIS&ft DOMOVINA’* rAPRIE 27, 1978 ■mmn BREZ DOMA Hektor Malot Prav kmalu sem to zvedel, kajti vaški bobnar z rdečo kapo na glavi se je ustavil pred gostilno in. potem, ko je nekaj časa na vso moč bobnal, je preči-tal spored. Kakšen je bil ta spored, si je prav lahko mogoče predstavljati, če povem, da je V i t a 1 i s oblj ubij al nenavadne stvari. Bobnar je naznanjal nastop svetovno znanega umetnika — bil je to Kapi — in čudovitega mladega pevca — to čudo pa sem bil jaz. Posebnost razglasa pa je bila v tem, da cene za vstop k predstavi niso bile določene, ampak je bilo rečeno, da bodo gledalci plačali pozneje, sorazmerno s tem, koliko užitka bodo imeli ob gledanju in poslušanju. Ali bo uspeh zadovoljiv? Kapi je bil res nekaj posebnega in je zaslužil vsako priznanje. A jaz? Niti malo nisem bil uverjen, da sem kako čudo. Ko je Kapi zaslišal boben, je začel veselo lajati. Tudi Srček se je na pol dvignil v postelji, čeprav se je prav sedaj počutil zelo slabo. Nedvomno sta oba u-ganila, da gre za našo predstavo. Kmalu je Srčkovo vedenje potrdilo to mojo domnevo. Hotel je vstati in moral sem ga s silo zadržati v postelji. Tedaj me je začel prositi, naj mu dam nj egovo generalsko uniformo, rdeče hlače z zlatimi našivi in klobuk s perjanico. Sklenil je roke in pokleknil, da bi me omečil. Ko je uvidel, da ničesar ne doseže s prošnjami, je poskusil s jezo, končno pa še s solzami. Nedvomno nam ga bo zelo težko u-spelo prepričati, da mora ostati v postelji in da ne more nastopiti. Zdelo se mi je najbolje, da se zmuznemo k predstavi, ne da bi on to opazil. Ko se je vrnil Vitalis, ki seveda ničesar ni vedel o tem, kar se je pravkar zgodilo, mi je naročil, naj pripravim harfo in vse, kar je potrebno za predstavo^ Pri teh besedah, ki jih je Srček dobre* ppznal, je znova začel :7f moledovanjem. Če bi znal govoriti, bi z besedo ne mogel bolj jasno povedati, kaj želi, kakor je to storil s svojo pantomi-no in z raznimi glasovi. Prave solze so mu močile lica in na Vitalisovo roko je pritiskal resnične poljube. “Hočeš igrati?” ga je vprašal Vitalis. “Da, da,” je s kretnjami odgovoril Srček. “Saj si bolan,” je bil njegov odgovor. Gin!j ivo j e bilo gledati ubogega bolnika, ki je komaj še dihal, s kako vnemo je znal prositi. Toda, če bi gu uslišali, bi to pomenilo gotovo njegovo smrt. Pribižala se je ura, ko smo morali iti k predstavi. Naložil sem v peč nekaj debelih polen, da bi ostal ogenj dalj časa. Skrbno sem zavil bolnika v odejo. Bil je silno potrt, ko me je objel okrog vratu. Nato smo vsi trije odšli. Ko smo krenili proti dvorani, kjer se je imela vršiti predstava,- mi je Vitalis pojasnil, kaj pričakuje od mene. Ni bilo govora o naših navadnih predstavah, kajti pogrešali smo tri glavne igralce. Midva s Kapi jem sva se morala potruditi, kolikor je bilo v najinih močeh. Treba je bilo nabrati najmanj štirideset frankov. Štirideset frankov! V tem je bila težava. Vitalis je vse že pripravil, treba je bilo samo še prižgati sveče. Toda to razkošje smo si Vsi vaški pobalini so je prišli, a od teh nismo mogli pričako-onih štirideset frankov, ki smo jih potrebovali. Morali bi & 1 priti imenitni ljudje s polno mošnjo, ki se rada odpira. Končno se je Vitalis odločil, da začnemo s predstavo, čeprav dvo-^ rana še zdaleka ni bila polna, ropotanje bobna, včasih bliže, Zaradi sveč nismo mogli čakati potem zopet bolj od daleč, ka- več. Najprej sem moral nastopiti kor so se pač vile vaške poti. Ko sem opremil Kapi j a in se jaz. Zapel sem dve pesmici in se tudi sam pripravil, sem se skril spremljal na harfo. Če hočem za neki steber in opazoval pri- biti odkrit, moram priznati, da hod gledalcev. j sem žel le malo odobravanja. Kmalu se je ropotanje bobna Prav za prav nisem; nikoli bil zopet približalo in na cesti sem bogve kako samoljuben igralec, zaslišal neki nenavaden šum. oh tej priliki pa je hladnost ob-Bila je gruča dečkov, ki je sle- činstva porkzno vplivala 'name. dila za bobnarjem. Nisem pel zato, da bi žel odobra- Ne da bi prenehal z bobna- vanje, pač pa za ubogega Srčka, njem, se je bobnar vstopil ob Ob, kako rad bi ganil to občin-vratih med dva lampijona. Ob- sivo, ga navdušil in popolnoma činstvo naj bi kar vstopilo in zmešal! Žal pa sem v tej dvo-počakalo na začetek predstave.: rani, polni skrivnostnih senc, Kako počasi so prihajali, če- dosegel prav malo. Nisem vzbu-prav je bobnar ob vratih tako dil zanimanja poslušalcev in se veselo tolkel po svojem bobnu, jim nikakor nisem zdel kako posebno čudo. Za izredni slovenski obed in domačo postrežbo se Vam priporočava, dnevno: od 9h zjutraj do 7h zvečer v soboto: od lOh zjutraj do 5h zvečer torek: VAMPI, RIŽOTA; petek: GOLAŽ in POLENTA, PEČENE RIBE; sobota: AJDOVI ŽGANCI; TELEČJA OBARA; vsako dnevna posebnost: DUNAJSKI ZREZKI, juha LOJZKA in TONČKA, lastnici SLOVENIAN VILLAGE RESTAURANT 6415 St. Clair Ave. (Slovenian Nat. Home Bldg.) f-rj- m Society* ONE F/JRLANS CHT S JOUET, 1L 6S434 Sine© 1914 ..» ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at lov/, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE » HEALTH ' AND ACCIDENT INSURANCE Histories! Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedkation to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine smeli dovoliti šele, ko bo dvo-| rana skoraj polna, kajti naša razsvetljava je morala trajati do konca predstave. Medtem ko smo se uvrstili na Odru, je bobnar še enkrat šel po yseh vaških ulicah in slišali sna Officers i* •••••••••• •••••«•« President . First Vice-President Second Vice-President Secretary .........— Treasurer ............. Recording Secretary First Trustee Second Trustee Third Trustee First Judicial Second Judicial Third Judicial...... Social Director .... Spiritual Director Medical Advisor.. .•••••»••••a*«*« Joseph J. Konrad Ronald Zefran ... Anna Jerisha .. Robert M.' Kochevar .. Anton J. Smrekar .. Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D. HOLY FAMflLY SOCIETY OF THE U.S.A, MINUTES OF THE SUPREME HOARD AHNUAL MEETING FEBRUARY 25, 1978 President, Joseph J. Konrad, now called on the first trustee, Joseph Šinkovec for his report. Mr. President, members of the Supreme Board and guests. The trustees, the secretary and the president were down at the bank this morning and we found everything in order. The treasurer gave a very nice report and everything is running smoothly. I thank you. JOSEPH ŠINKOVEC—First Trustee A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Robert M. Kochevar that the report of the first trustee be accepted. Motion carried. , Our president now called on our second trustee, Frances Kimak, for her report. Mr. President, members of the board and friends. As our first trustee mentioned we went to the bank and rechecked our listings of stocks and bonds. No inadequacies were found. I would also like to say that I must compliment the officers of the Society on their selection of investments.. Thank you. FRANCES KIMAK— Second Trustee Robert M. Kochevar made a motion that the report of our second trustee be accepted. Motion seconded by Anthony J. Tomazin. Motion carried. President, Joseph J. Konrad, now called upon the Third Trustee, Anthony Tomazin, for his report. Mr. President and members of the board. I was at the bank this morning with the other trustees to check our securities. We found everything in order. Our investments for the last six months were very good. I thank you. ANTHONY TOMAZIN— Third Trustee Ronald Zefran made a motion to accept the report of the third trustee. Anton J. Smrekar seconded the motion. Motion carried. President, Joseph J. Konrad, now asked the board members if there was any “OLD BUSINESS” they would like to discuss. Various topics were brought to the attention of the board. Our Secretary and President discussed the filing of our 1977 annual statement; the procedures followed when any security is purchased and how we must always seek the best possible advice from experts in the banking and investment field in order to make the final decision to purchase any security on behalf of the Society. Our Secretary also reported to the board, that our Spiritual Director, Rev. Aloysius Madic, is back at St. Mary’s in Lemont, making progress from his recent illness. NEW BUSINESS Included with the reports under “New Business” our secretary read the letters from the lodges in which funds were requested to help promote their fraternal activities for the year 1978. The following letters were received. Memlbers of the Supreme Board: We ask that the Board approve the following expenses for St. John’s Lodge No. 13. Members over . 75 years of age............. 79.20 Officers Salary ................. 660.00 Advertising ................ .............. 300.00 Bowling Social ............................ 300.00 Golf Outing - ......................... 400.00 Christmas & Installation of Officers party ..... 200.00 Hall rentals & donations for Christmas & Easter......... i 125.00 $2,064.20 WILMA ŠINKOVEC—Sec’y St. John’s Lodge No. 13 Dear Mr. Kochevar: Our Lodge officers and members are very grateful to you and the Supreme Board for your financial assistance in the past. We hope you wilj. approve our request for $1,500.00. This amount will be used for fraternal activities, such as, lodge picnic for members; mass and pallbearers for members; also lodge expenses for meetings; use of parish hall and other expenses which may incur -during 1978. U. £:~' _ 1 ‘ ■y.'ObmsMtaaM. Fraternally yours, HOLY FAMILY SOCIETY— LODGE NO. 1 FRANK GOLF, President The request for funds from Lodge No. 12 was a verbal request made by our First Judicial member and Officer of Lodge No. 12 who was present at the meeting. The Board granted approval for the funds and asked Mary Riola to submit to the Board, a letter requesting the funds and to list the lodge’s scheduled activities for 1978. Our 1st ViqejPresident, Ronald Zefran, petitioned the Board for funds for the Society’s continued support on behalf of the St. Stephen’s Football Team, Walter Bare Cub Scout Pack No. 3286 and the promotion of vocations to the priesthood. He thanked the Board for their generosity toward these worthy causes and especially for the assistance to Father Lawrence Grom for the promotion and support of vocations to the presthood and brotherhood in the Franciscan Order. Our secretary, Robert M. Kochevar, made a motion to approve the sum of $1500.00 for these causes and asked that Mr. Zefran submit a letter to the Society requesting funds for the above fraternal promotions. Motion seconded by Frances Kimak. Motion carried. President, Joseph J. Konrad, requested the Supreme Board give consideration to granting an increase in salary to the General Manager and Business Manager of the Hply Family Society. Mr. Joseph Šinkovec made a motion that a cost of living increase in salary of 10% be granted to our General Manager, Robert M. Kochevar and to the Business Manager, Joseph J. Konrad. Mrs. Anna Jerisha seepnded the motion. Motion carried. Our president also asked the board to consider a 10% salary increase for Nancy Osborne and Jean Konrad, Executive Secretaries. Mr. Ronald Zefran, our 1st Vice-President put the proposal of the President in the form of a motion and it was seconded by Frances Kimak that the Supreme Board grant a 10% j increase in salary to Jean and Nancy for the fine job they are doing as members of the Home Office staff. Before the meeting moved on to the report of the Secretary, a motion was presented to the Board by Frank Turner that the sign in the parking lot be changed to read, Holy Family Society of the U.S.A. This motion was seconded by Ronald Zefran. Motion carried. President, Joseph J. Konrad, now called on our Secretary for his report. Mr. President, Members of the Board and Guests. Once again we have heard our Treasurer present an excellent financial report for the last six months and for the year of 1977. But the large cash gain we have had is not loose money that the Society can spend haphazardly but rather most of that money has to be set aside in establishing new and increasing reserves. The law provides that any organization that provides insurance protection must have various kinds of reserves set aside to meet all contingencies. The Holy Family Society, as a part of our conservative philosophy, not only meets these requirements but we also set up extra reserves whereever we feel they might be needed. \ 1 So in addition to adding to our life reserves, claim reserves and other reserves, we also set up reserves for bills not paid and even for services and goods received in 1977 for which we have not yet been billed. One of the new items this year is a Convention Expense figure of $3,500.00 winch we have set aside to help pay for our next convention in 1980. So while a cash statement is a good barometer of how we are doing, the accrual statement is even a better way to look at how we’re doing since it takes all aspects of doing business into consideration. Another thing I would like to mention is the fact that the Society makes use of a great deal of technical and financial expertise in our work. Our actuarial firm of Wolfman & Mosco-vitch charged us $2,850.00 for six months work and you might wonder what they do for that kind of money. From the statement of services, you can see .that our actuary prepared the necessary documents and calculations for a premium rate increase on one of our policies in Pennsylvania. He also did considerable work in the preparatio'n of two policy forms for the state of Florida. He also developed the new rate calculations for the 1978 changes in Medicare as they affected our policies and also changed our policies for future changes in Medicare. The final item is for the preliminary work and review of our accident and health guaranteed renewable reserves and life reserves. Another major expense to the Society, not so much last year but in 1978 and thereafter, will be the fees for our C.P.A. audits-As required by law, every insurance organization must undei’g0 an annual audit by a C.P.A. firm. Our accountant, Mr. Herb Goldstein, who is a C.P.A., has already attended a seminar in order to learn the latest developments in insurance auditing. While he has already been here at the Home Office for some preliminary work, he will be coming back shortly to complete his work. His report to the state is due by June 1st and will be due on that date each year. Again, I am mentioning this to let you know that a C.P.A., like an actuary, is an expensive consultant and like other consultants that we use such as attorneys and financial consultants, we need their advice and services. The Holy Family Society is no longer a small organizatio11 with assets of $180,000.00 as we were 20 years ago. We are no^' a strong and growing society with assets of nearly $4,500,000.00. The day-to-day decisions that are required to be made are decisions that are made only after we receive the best possible advice. I also want to report to the Board that this year we are Scheduled to have our usual triennial examination by the State of Illinois. While they could arrive at any time, logically, the/ will arrive only after our C.P.A. files his audit report on Jurie 1st. We are making the necessary preparations and compiling the necessary documents that will be required by the state for their exam. At $100.00 per day per m^n plus expenses, the state exaih will be another major expense this year. In addition to the above expenses, our usual costs of operation continue to rise just as they are rising for the average Per' son. To help our staff keep pace with the cost of living, we gaV® our employees a substantial pay increase effective the first °r this year. Of course, you can be assured that we are watching expenses and we are trying to cut expenses or keep the increases as small as possible-—but as you know, it is a hard thing to do. To summarize, its been a good and a busy year ip 1977 and 1978 should be an even busier year and hopefully another successful year ROBERT M. KOCHEVAR— Secretary Mr. Anton J. Smrekar made a motion that the report of tbe Secretary be accepted. Mr. Joseph Šinkovec seconded the motion-Motion carried. v Our 1st Vice-President, Ronald Zefran, was called on for bis report. Mr. Zefran reflected back to the days when he first becam6 associated with the Holy Family Society. He has seen the Society grow to be a strong Fraternal Organization. He went on to say that this accomplishment was made PoS' sible only through the excellent guidance and hard work of °u* officers. We could not have enjoyed the Society’s continued soli growth if it were not for the great deal of planning, dedicated service and hard work of our president and secretary. He mentioned how proud he is to be a member of the Society and ver/ proud to be associated with people like, Nancy, Tony, Jo Jean and Bob who live Holy Family Society 24 hours a day. He again thanked the Board for all the financial assistance given to the boy scouts and the football team and brings with him a message of appreciation from Father Lawrence Grom f°r our help and enthusiasm in promoting the work of the Fran' cisian Fathers. A motion to accept the report of the 1st Vice President veas made by Frances Kimak and seconded by Anthony Tomazin, potion Carried. (To Be Continued) PATRONIZE OUR ADVERTISERS Keep the American Home Alive \