OVICE Dober Hrvat, Srb Łn SlovenEc. Nsv minister poljedelstva dr. Stanko Šibenik je dal 22. maja časnikarjem izjavo. v kateri pravi med drugim: »Prepričanje, da še le dober Hrvat, Srb in Slovenec more biti ravno tako dober Jugoslovan, ]e edina solidna podlaga za izgradnjo zdravega nacionalnega čutenja. Prepričani smo, da daje še le zavarovano in zajamčeno hrvatstvo, srbstvo in slovenstvo pravo podlago za izgradnjo jugoslovanstva, ker šele te trl setavine tvorijo jugoslovansko vsobino. Skupnost čustvovanja, ki sloni na dediščini, ki so po Srbi, Hrvati in SIovenci zavestno in prostovoljno in kot skrbno varovano pridobitev prinegfi v skupno zajednico, je najmočnejša zveza in najsigurnejša pot k nerazdružl.fivemu edinstvu. Na?o mornarico je jako ipohvalil nemški admiral Gladisch, ki jena T-elu oddelka vojnega brodovja obiskal Dalmacijo. Rokel je o njej: »Napravila jf na me lep in jak vtis, četudi je majhna, Velika tudi naša ni. Vi imate izborno organizacijo, kar vam daje najboijše nade v razvoj vaše mornarice. Kar se organizacije tiče, služite lahko tudf drugim za vzor.« Nemško brodovje, ki se je teden dni mudilo v naših vodah, jo 21. maja ob prisrčnem pozdravu prabivalstva zapvistilo naše morje ter odplulo proti Španiji. Obrtnlški kongres v Eecgradu. —. Upravni odbor državne zveze obrtni ških organizacij je sklenil, da se 9. zborovanje zveze vrši v Beogradu v nedeljo, dne 15. junija. Glavna točka dnev. nega reda je načrt novega obrtnega zakona. Preprečsn napad na štajarskega ds« želnega glayarja. Ko se je 19. maja zvečer deželni glavar dr. Rintelen z avtoraobilom vracal iz Eibisvvalda v Gradcc, je bilo pri vasi Heimschuch prcko ceste položeno debelo drevo. Šofer je v zadnjem hipu opazil to oviro ter takoj ustavil avtomobil. Orožništvo je aretiralo nekaj ljudi, ki so osumljeni, da so v zvezi z nameravanim napadom. \\ed njimi sta dva delavca, ki sta dejanje že priznala. Radio na naših železnicah, Na naših brzovlakih se je uvedel radio. Aparati so inštalirani v 50 vagonih. V posameznih vagonih so stikala za slušalke. Ena ura poslušanja stane 5 Din. S prvim vlakom, ki je bil opremljcn z radio-aparatom so se iz Belgrada do Broda pcljali zastopniki prometnega, voj- ncga in prosvetnega ministrstva in časnikarji. Zaenkrat je mogoče poslušati radio-prenose samo na brzovlakib, ki vozijo med Beogradom in Brodom. Po?.ncje se bo radio uvedel tudi v vlake ki vozijo po drugih progah. Łin.rii*o ponesrečeni vcznik. V Trbovljah jo pri posestniku Kmetu dne 21. niaja vstopll v službo hlapec Jurij, ki jc dobil službo po pcsrodovanju borze dala. Naslednji dan je peljal opako s Fclaja proti Vodam. Cesta je tukaj zelo slrma. Ker pa novi hlapec ceste ni pozual, ni pravočasno zavrl voza. Voz, ki jn na njem bilo 500 komadov opeke, js zciel teči. Po nesreei je z veliko brziii3 se pomikajoči voz hlapca pritisnil k c^raji, neka.j časa ga je med vozom in e^rajo valjalo, potem je padel pod voz, nckar je šlo eno kolo čezenj. Bil je takoj mrtev. i-Jesjrečia ca s&kolskein telovad<šeu. Ka trboveljskem sokolskem telovadišču f1 je 21. maia vežbal sokolski naraščaj. Dsca, ki je tudi imela telovačbo, je glefir.la ncira?čajeve vežbs v mctanju kro^lr>. Šestnajstlstni Jerina zgrabi 7 ]>:g tcžko Eelezno kroglo ter jo vrže. V tem hipu skoči preko igrišča 7 letni naraBčajnik Duško, edini sin trgovca Požuna. Krogla ga je oplazila po glavi in fantek je bil takoj ves oblit s krvjo. — Najprvo so ga odnesli v rudniško bolViišnico, potem pa jo bil prepeljan v Ljubljano. Eobiiic3 so se v večjih množinah. poJavile v zetski banovini tor začele pustošiti kraje. Uničujcjo jih s pomočjo petroleja in karbolne kisline. Ni pa dovolj denarja na razpolago za nabavo trh uničevalnih sredstev, Ogromen poilar je bil 19. maja v rumunski vasi Takacsi. Ker je vladal močan veter, je bil kmalu večji del vasi v plamenu. Od 314 hiš jih je sgorelo 200. Zgorela ia tudi pravoslavna in protestantovska cerkev. Nekaj oseb je našlo smrt v plp.menih, nekaj je težje ali lažje rarjvenih, nckaj pa jih je vs^ed silnih (nnjenih zubljev zblaznelo. Živina jc skoraj v*a zgorcla. Ogenj je nekdo najhrž zanctil, ker je to bil v kratki dobi žo čstrti požir v tej vasi. Gllne popiave so bile v južnih delih Z?dinjenih držav, zlasti v Teksasu. — Prc,Tovc ja radi srnc^a deževja prcsiopilo veC ko 15 rek. Voda je poplavila czemlie v izmeri 30 kvadratnih milj. V tabcrih, kjer se zbiraijo begnncl iz GTroženih krajev, je že okoli 3000 ljudi. J.Inogo Ijudi je utonilo. Skodo, ki jo je povoderj napravila na poljiTi, cenijo na v.:č milijonovo dolarjev. Tudi iz Rurnuniie se noročn o velikih poplavah z-"sti v krajih ob Donavi in v severnem tfr-lii Moldave. Voda jo razdejala ceste In mostove ter mestoma tudi prekinila F"'e7niške zvcze. Velike poplave so tud: bile v vzhodni Galiciji. Iz Sibinjs se je javil slovenski uietti!k Jože Pijovnik iz Šmiklavža pri Slovenjgradcu. Piše, da je ravno o Veliki Mo5i z velikim veseljcm prer'el pismo femikiavškega g. žunnika. ki mu je razJasnil, da js domača občina že vložila prošnjo za njegovo oproščenio. Pijovp!!i poroča, da je življenje v Sibiriji slabo, da ni dovolj nc hrano ne obleke; Bladkorja dajejo 50 gramov sa človcka na mesec, tobaka ni. Ljudje so tamkaj pozabili na Boga, nekateri stari Łe grodo v cerkev; mladi pa, če gredo, gredo pijani, se smejijo in zasmehujejo cerkvene obrede. Je še tam tudi dosti vojnih ujetnikov, zlasti Čehov, Rumunov, Poljakov, Italijanov in nekaj Slovencev.Łtorklia na železaiški postaji. Bi pravzaprav morala leteti do Maribora, kamor je bila neka mlada kmetica iz Stražgonjcev namenjena v porodnišnico. Pa ni hotela dalje ko do Pragerskega. Tamošnr"! rcstavrater g. Majcen sc je kmetice usmilil ter jo dal prenesti v eno izmed tujskih sob. Kmetica je srečno porodila, fantič in mati sta oba zdrava. G. restavrater J3 tndi bil fantku za botra. PJečloveška mačsha. Poštni ravnatclj v Krakovu na Poljskem Josip Lubartovski se je pred petimi leti poročil z laborantko Mariio Haiacinsko, ki je bila nameščona v bolnišnici za n^lezljive bolezni. Ker je imel Lubartovski iz prošnjega zakona štiri otroke, je mačeba z njimi grdo ravnala, hoteč st jih iznebiti. V to svrbo je vzela v bolnišnici posodice s tifusovimi in drlskmfmi bacili. Kmalu nato so oboleli trijo Lubartovskovi sinovi iz pre;šnjega 7.»kona v starosti 10, 14 in 16 let in in hišni učitelj. Starejša dečka sta umrla na tifusu, 10 letni pa je še vedno resno bolan, hišni u?itelj pa ie ckrevai. Pri policijskem zasluspnju ie izjavila 13 letna hčerka, da je mačefca skuhala 14. maja trem bratom in hišnemu učitelju ncko jed za večcrjo ter ji prenovedala, da ne sme od te jedi jesti. Potera je posodo v manganovi raztoplini pomila in prekuhala. Pri hipni preiskavi so našli tri posodice fcacilov, ki so izginile iz bolnišnice. Nečloveška mačeha je prepeljana v sodne zapore. Pcžar. Dne 15. maja je ob pol štirih zjutraj iz nepojasnjenega vzroka izbruhnil požar na gospodarskem poslopju posestnika Franca Kolar, po domače Jeznik v Legnu št. 52. Požar je do tal upepelil 40 mstrov dolgo in 13 mctrov široko gospodarsko poslopje (hlev s škcdnjem, 30 stotov sena, 30 stotov slame in vse gospodarsko orodje. Škoda znaša 80.000 Din. V Kolarjevera škednju je imel tudi najemnik Temnikar Janez, po domače Naveršnik v Legnu št. 31 shranjenih 10 stotov sena in 10 stotov slame, na kateri trpi Temnikar 1200 Din škode. Kolarjevo gospodarsko poslopje je bilo zavarovano pri zavarovalni družbi »Jugoslavija« za 50.000 Din in gospodarsko orodje in pridelki pa pri »Slaviji« za 25.000 Din. Temnikar za svoje pridelke ni bil zavarovan. Hiša, kl je 14 metrov oddaljena od gospodarskega poslopja, je po zaslugi in trudu gospodarja in sosedov ter vsled ugodnih vremenskih razmer vkljub temu, da je krita z deščicami, ostala nepoškodovana. Živino so pravočas.no rešili. Domneva se, da je požar nastal po neprevidnosti kakega potnika, ki jc na gospodarskem poslopiu prenočil ali pa po neprcvidnosti kakšne druge oseba. Krajevna protitnbsrkalozna liga pri Sv. Lovrencu na Pohorju. V nedeljo, dne 18. maja js bil pod vodstvom upvavitclja ekspozilure OUZD v Mariboru ustanovljen pripravljalni odbor Kra jevne protituberkulozne lige pri Sv. Lovrencu na Pohorju. G. dr. Pirnat je v svojem govoru obrazložil važnost in pomen te ustanove, nakar je bil izvoljen naslednji pripravljalni odbor: Za predsodnika g. Anton Kasjak, posestnik. Odborniki: g. Avgust Loschnigg, industrijalec, g. Lavrič Stanko, šolski upravitelj, Maks Lampreht, župan; ga. Kasjak in gdč. Jevšenjak, učiteljici; Ivan Oblak, žiipnik; Nadrah Ignacij, župnik v Mariji Puščavi; Andrej Hauptman, župan; Urbanc Jakob, veleposestnik; g. Heinschko, trgovec; Peitler Franc in Jurij, pcsestnika in •clrugi. Kanuidat dokazal svoje »mokrc« stališže. Ant. Filipiak, ki kandidira v Lake County za državnega senatorja na odločno »mokrem« stališču proti suhaču S. Hodgesu, je pokazal na političnem zborovanju v tem mestu, da svojih pristašev ne vodi za nos, ampak da je v resnici »moker«, za kakršnoga se izdaja. Med govorom je privlekel iz žepa slekleničico, iz nje je izlil malo količino na mizo ter jo zažgal. Moder piamen je dokazal, kakšna je tekočina. Nato jc nastavil steklenico na usta in jo izpraznil v dušku. Med splošno veselostjo in odobravanjsm je nato privlekel še drugo stckleničico in jo ponudil svojemu protikandidnfu Hodgesu, ki ga pa na nesrečo ni bilo msd zborovalci in ja njcmu ostala za drug poizkus. Žcnska psed zrcalom. Neki švedski učenjak je izračunal, da stoji milado dekle dnevno povprečno Cetrt ure pred zrcalom. ženske v staro3ti od 20 do 70 Iet r>a rabijo za to povprecno 25 minut dnevno. Ženska, ki živi 70 let, porabi za gledanje v zrcalo celih 600.000 ur ali 250 dni. Se zanimiveiši so računi Svcdskega uCenjaka, po katerih porabi 72 letni človek povprečno dve leti svojega življenja za oblačenje in slačenie. Dcvfit let in osem mesecev za razvedrilo, 23 let in osem mesecev za spanje, šest let in dva meseca za jed, štiri leta za razne bolezni, za delo pa 19 let in osem mesecev. Cgromni roji kobilfc. Še nikdar v zgodovini ni bila kobilična nadloga tako strahovita, kakor je letos. Prizadete od nje so zlasti dežele v severovzhodni Afriki in zapadni Aziji. Škoda, ki je povzročena v deseterih deželah, se ceni n,i mnogo milijonov dolarjev. Velikanski roji, ki so včasih do 12 milj dolgi, popolnoma potemne nebo in pri letanju razvijaio šum, ki naravnost glušeče vpliva na uho. Roji potujejo od dežele do dežele in prelete vča.sih daljavo do sto milj, ne da bi se spustile na zemljo. Kamor pa se te požrešne žuželke vsedejo, izgine v najkrajšem času vse kar je zelenega, setev, trava in listje na drevju. Oblasti so že izdale ogromna svote pri pobijanju te nadloge. Lokcmotiva brez vodnika. V osebnJ vlak proge Cunes-Ventimiglia, ki je vo zil od Turina proti Breilu, je na postajl San Dalmazzo z vso silo zavozila loko motiva brez vodnika. Neki železniški delavec je lokomotivo pognal; ka pa je ni mogel ustaviti, je iz straliu skočil doli in prepustil lokomotivo usodi. — TCljub 1-rzovnznoniu opozorilu na kolodvoru San Balmazzo je dohltela osebn! /lak. Zadnji vagoni vlaka so popolnotna razbiti. Od potnikov sta bila dva jbita dva težko in trije lahko ranjeni. 258 let star. Na univerzi Čen-Tu je predaval o svojem življenju starec Lirin-Jung, ki trdi, da je že 250 let star. Pripoveduje, da je vstopil leta 1698 kot »semnajstletni prostovoljec v vojsko jesarja Čang-Hija in se udeležil bitk aa otoku Formozi in v Tibetu. Za svojo pogumnost je pozneje dobil službo vrafarja v cesarjevi palači in bil navzoč f>ri kronanju Lijen-Lunga leta 1736. Bil je osemkrat oženjen in so mu vse žene amrle v visoki starosti. Izmed 46 otrok ftiu je zdaj ostal samo najmlajši 86 lelen sin. Li-Jing-Jung ima izvrsten spomin in izredno živo pripoveduje o starih časih. A nima žalibog nobenih llslin o svojem rojstvu, ker na Kitajskem &e poznajo matičnih knjig. To bo sevela v neverni Evropi škodovalo zanesljirosti podatkov o dolgem življenju čudaega človeka. Vendar trdijo zgodovinar|i, da je res tako star; popisal jim je ttsebnosti in dogodke tekom vladanja tadnjih devetih cesarjev tako natanfno, da more to storlti samo kakšen lodobnik. Stražnik In prestolonaslednik. Princ IValeški, ki ]e že ozdravil po hudem aapadu malarije, je doživel sledeči zabavni dogodek na svojem afriškem potovanju: Prišel je z avtomobilom v Antabo, majhno mesto ob Albertovem jeteru in ga je sredi ulice ustavil stražnik-zamorec. Povedal mu je, da je prepovedan ves promet po glavni ulici, dokler ne pride mimo princ Waleški. Policijski uradnik, ki je spremljal prestolonaslednika, je odgovoril: »Saj je to princ sam!« — »0, nisem tako neumen, cla bi vam verijel,« je odgovoril stražnik, »vsak to pravi, ker se mu ne ljubi čakati!« Zapisal je številko avtomobila ir rekel, naj počaka na hodniku, dokler ne privozi mimo princ. Na srečo se jc kmalu prikazal neki voz: stražnik mu |e pohitel naproti in obrnil avtomobilu hrbet. Prestolonaslednik, ki je bil sam ra šoferja, je izrabil priliko, pognal motor in izginil onstran ovinka, ne da bi Be zmenil za stražnikove proteste. Sicer bi moral dolgo sam nase čakati.