Dopisi. Iz mariborske okolice. (Priporo5ba spretnega lesorezca). — Popotnik po lepih ,,Slo7. goricah" bode zapazil pri stezah, hramih, na gricih pogostoma okusno izrezane no7e podobe našega Odrešnika na križib, podobe Matere božje itd. Vcino ljudstvo jih je oskrbelo. Tem leži so pa to storili, kcr imajo 7 S7oji sredini doma5ega umetnika stauu.jočega })ri 87. Trojici namre5 g. Leopolda Perkota. Že od 1. 1868. sem izdeluje omenjeni leaorezec podobe. Nekoliko časa se je mudil pri slo^ečem umetnikiistroko^njaku g. Gschihi vGiadcu, kjer se je še bolj izuril. Da je g. L. Perko spreten 7 lepem 87ojem opra^ilu, kažejo dobro izdelane podobe, raztresene po SI07. goricah in še daleko okoli, kteiih je že blizu 50 izdelal. Podobe Marije, 87etniko7 itd. je izdelal za različne cerkve. Priporo5ujemo ga z dobro 7estjo 7sem, ki želijo oskrbeti enakih podob, tem^eč, ker je nas rojak. Čestokrat se najdejo križi, podobe S7etniko7 itd. tako slabo izdelane, da nikakor ue 7zbujajo tistib pobožnih čuto7, katere bi 7zbujati imele! Iz celjske okolice. Vsa okolica je slo^enska, razun Vojniškega trga, tebarskega župana in njego7ega beriča. Da je stopil tebarski župan 7 družbo izobraženib mož, ki kaj 7eč znajo, kakor na^adni npa7er", kaže to, ker si zajemljo modrosti iz turške rCillier Zeitung" in iz dunajskega ,,Kikeriki" ! V Teharjih imajo neki že 2 ucitcljici, ki ta posel opra^ljete iz zgolj 51o7ekoljubja in iz Ijubezni do 7boge, zaneniarjene mladine, nobena ue zna slo7enski! One so do srenje tudi 7elikodušne; zapusti^ae jima odločeno stano^auje, plačujete si ga same! — Ko bi pa kdo mislil, da je 7 Teharjih vse tako nemčursko, kakor sta tamošnji župan in njego7 beri5, bi se grozno motil. Tebarje je kos slovenske zemlje. nNo7ice" so mnogo nježnib pesmic razglaaile, ki jih je zložil A. Grabi5, tebaraki kmet. On je budil svojo 7istnike k narodni za7ednoati; on je zasejal 7 Tebarjih seme ljubezni do maternega jezika, in to seme je obrodilo obilno sadu; le pri županu in njegovem beriču je na skalo padlo. A. G. si je naro5e7al slo^enske časnike, kteie še zdaj rad prebira, in jih je posojcval svojim sosedom. Na tak uačin je vzbudil narodno 5ut v srcu hrabrega Miha Bizjaka, posestnika ia Badjerejca na Pečo^ju. Za^oljo njego^ib zaslug 7 sadjeieji so mu svitli cesar podarili pred 7e5 leti srebrui križec z krono in lanjsko jesen je prejel iz cesarske pisarnice pobvaluo pismo za posebno žlabtne sadike 7sakovrstnega sadnega dre?ja. Od Pesnice. (Potepinstvo — banka nAetna" in nSlo7eni j a".) Pred nekteiimi meseci je tukaj dobro znani tat nNudl" na Grušovi prišel iz kajhe, a kmalu je zopet začel svojo tatinsko delo 7 okolici; pred nekterimi dne^i celo 87ojo ženo tolovajsko napade, in jo z divauco večkrat tako budo na glavi rani, da bo morda težko kedaj zdra^a. Hudobneža so sicer zopet 7 kajbo odpeljali, boleno ženo pa 7 bolenisnico. Edinega otroka je milo8rčen sosed zaSasno 7 skrb vzel. Z obilnimi davki obloženi srenj5ani bodo moiali za otroka skrbeti in za boleno ženo pla5e7ati. — Kmalu, namreč 12. maja t. 1. bo ra?no četiri leta, odkar je zavarovalna banka rAetua" na Dunaju kiido napo7edala; 6. marca t. 1. je likvidacijski odbor O7e banke, ki že 7 četrto leto 87ojo drago delovanje razteguje, naznanil vsem zavarovalcem, da imajo za dvakrat povišauo zavarofalnico dopla5ati, 5e ne, se bo rubilo. Za7aro7alci so sila razsrdjeni zarad dolgočasuega likvidirenja. To 7elja tudi menda 0 naši banki nSloveniji''. Njeni likvidacijski odbor tudi že precej dolgo dela ali nič ne dodela. Bog nas za naprej varuj takib bank!