MT S5Qo	I
Štev. 51
¥ Mariboru, dae 21 decembra 1905.
Tečaj XXXIX.
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežole 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na : Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte
reklamacije so poštnine proste.
Božične misli.
Mraz vlada zunaj, a v naših srcih je toplo. Tudi v najrevnejšo kočo prisije božične dni žarek veselja in blaženosti. Zakaj ni vse dni celega leta božičnega veselja med ljudmi? Ker svet prehitro zcpet pozabi Božje Dete. ki edino trosi blagoslov na nas. Minoli bodo božični prazniki, minola vsa mehkejša, blažilna čustva. Svet bo zopet pričel divjo dirko za bogastvom, za Častjo, za svojo osebno koristjo, in sovraštvo in trdosrčnost bosta mu spremljevalki.
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe ! Zakaj noče svet izpolnjevati tega božjega nauka? Potoki solza bi se posušili, na milijone ljudi bi se srečno smehljaje vzdignilo iz črne bede. Toda svet noče tega krščanskega povelja, noče sploh krščanstva, ker mu ne pripušča služiti zlatemu teletu in lastnemu napuhu. In neprestano je na delu, da bi zbrisal iz človeške družbe sledove krščanstva, ki mu vznemirjajo slabo vest. V družine zanaša brezbožne nauke, ki ne pripuščajo krščanske vzgoje otrok, iz šole hoče pregnati krščanski nauk, razkristjaniti hoče zakrament sv. zakona, da razbije s tem družine.v ki so podlaga vsakemu družabnemu redu Čim maaj krščanstva, tem manj ljubezni do bližnjega, in pohlepnemu svetu je prosta pot do njegovih ciljev!
Bedno, tlačeni" ljudstvo, ali hočeš biti srečno? Vzdrami in postavi se v službo Božjega Deteta ! Ne pripuščaj, da se izganja krščanstvo iz tvoje sredine! Kjer je izginil sled krščan«tva, tam je vzrastel za te nov bič, ki ga bo brezbožni tlačitelj meril po tvojem hrbtu. Zahtevaj glasno, da se krščanski nauki ozna-nujejo ne samo v cerkvi, ampak tudi v šoli, uradu, celi javnosti. Vse v človeški družbi
naj diha krščanski duh i Le tedaj se bo zopet spoštoval božji nauk: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!
Voditelji ljudstva, ki hočete rešiti ljudstvo, posnemajte Božje Dete! Kristus ni delal za ljudstvo, da bi se mu klanjalo ali mu nosilo denarja, da bi našel čast in bogastvo, temveč da bi ga v istini osrečil. Dilal je za njegovo srečo, in ker je bilo potrebno, tudi trpel zanj. Njegovo srce je bilo polno nesebične ljubezni do trpečega ljudstva. Kristus je ljubil ljudstvo in ne njegove tlačitelje. Ni hodil okoli bogatinov, da bi se mu naklonjeno nasmehnili, ni iskal pomoči pri visokih, vplivnih ljudeh, da bi ga blagohotno ščitili, moč in resnica nje-| govega nauka si je sama našla pot med vse sloje Ah, kako vse drugače se dandanes ravna, kako malo krščanskega duha je med nami!
Božični prazniki so zopet prišli k nam in Božje Dete je med nami! Zberimo se pred njegovimi jaslicami ter ga prosimo, da se krščanski duh med svetom ohrani in razširi, da bodo bedna ljudstva zadovoljna in srečna.
Želimo vesele božične praznike!
Politični ogled.
Državni zbor. Ko se je končala, seveda brez stvarnega uspeha, razprava o spremembi volilne pravice za državni zbor, pričela se je razprava o začasnem proračunu za leto 1906. Izmed Slovencev je govoril k temu predmetu kranjski liberalec notar Plantan, ki je pogreval stare pritožbe svojih somišljenikov, priobčene že neštetokrat v „Slov. Narodu." Hrvat Biankini je očital vladi, da za Jugoslovane nič ne stori, čeprav so ti že Avstrijo tolikokrat rešili iz nevarnosti ter prelili za njo
toliko dragocene krvi. Isto je storil njegov tovariš Hrvat dr. Zaffron. Omenjal je posamezne slučaje, kako ljubi vlada Jugoslovane. Prejšnja jugoslovanska ljudovlada Dubrovnik je imela lepo imetje do 40 milijonov kron, katere pa je i se pobrala avstrijska vlada. V nekdanji palači svetovalcev so sedaj vojaki, šole pa v beznicah, ki so podobne hlevom. Zbornica je z veliko večino odobrila začasni proračUD. Nad polovico poslancev pa se je odtegnilo glasovanju, med temi tudi mnogi Jugoslovani. Nato je zbornica brez razprave odobrila začasno podaljšanje trgovinske pogodbe z Italijo. V ponedeljek, dne 18. t. m. je bila zadnja seja državnega zbora pred božičem.
Avstrija v Albaniji. Največja skrb
avstrijske vlade že ud nekdaj je, da bi potlačila Slovane in povzdignila Nemce. DaČim opravlja ta krivičen posel, pa skušajo druge države zmanjšati, kjer le mogoče, upiiv Avstrije. Prej je imela Avstrija mnogo govoriti v Albaniji, pokrajini turški na Balkanu, in če bi šlo tako naprej, bi jo ob ugodnem časa lahko spravila pod svoj klobuk kakor Bosno in Hercegovino. Imela je v njej šole in uvažala je v njo svoje pridelke. Sedaj jo je že nadkrilila Italija. Naše vlade imajo nesrečne roke!
Med Nemčijo in Anglijo so vsled države
Maroko v Severni Afriki, kamor hočeta obe državi dobiti neoviran pristop za svojo trgovino, nastale nekoliko napete razmere. Toda Nemčija se oiito boji Anglije. Nemški državni kancelar knez Biilow je že parkrat zatrjeval, da hoče Nemčija z Angleško mir. Seveda, kdor ve, da ima Anglija petkrat močnejše brodovje nego Nemčija, se smeji takemu zatrjevanju. Nemčija mora hoteti mir!
LIS T E K.
Razglednice.
(Spomini na moje rokodelsko potovanje. — Števo E...)
„Veš", dejal je skrivnostno, „napraviti morava tako, da bom pokazal doma, Češ: glejte fantje, jaz imam v Ljubljani deklet!" Narekoval mi je, jaz sem pa pisal--.
„Tako, zdaj mi pa povej še naslov!"
„Naslov pa se glasi: Gospod Jure Fister, Lisičji vrh štev. 12."
„No vidiš, se eno kronico me ne stane tole, pa mi bo toliko zabave in tudi časti pripravilo", se je veselil.
„Jaz le čestitam tvoji bistri glavi, ki je to izumila; želim mnogo uspeha." Oddal sem karte na pošto.
Ko je drugo jutro petelin naznanjal dan, tisti dan, katerega večer bo — sveti večer, se je odpeljal Juro na Gorenjsko.
„Tristo kosmatih medvedov", si je mislil, „jaz jih bom za nos potegnil. O, zdaj bom pokazal temu Grdinavemu, da Jure ni tak, da bi ga nobena ne hotela; videl bo, da imam
jaz še več deklet kot on" in lice mu je žarelo sreče in zadovoljnosti.
Oh, kako so se razveselili mati, ko so zopet'objeli svojega sina; skuhali so opoldan veliko skledo ajdovih žgancev — lepih, belih, ki so se kar drobili v ustih. In kako ponosno se je oziral drugi dan pri maši na ljudi, katerim so impocirale njegove nove hlače. Dekleta so ga škilile po strani in si v duhu slikale, da ta le bi ne bil preslab. On jih pa danes Se pogledal ni.
„Ha, še danes vam bom pokazal, da imam na izbiro boljših; videle boste, da Jure ni brez-potrebni stroj za prebavljanje krompirja."
„Kaj to zlomka, da še ni razglednic", jezil se je, ko je prišel domov; „zdaj bi že morale biti tu. No, morda pridejo popoldan!"
Popoldne jih tudi ni bilo in Jure je bil ves obupan. „Presneto 1 kje so neki razglednice ostale? Ali morda ni pravilni naslov povedal?" Sel je gledat hišno številko in zdelo se mu je, da to ni 12, ampak 21. In res je bilo tako; sedaj mu je bilo jasno.
Nesreča je hotela, ali pa je bil samo slučaj, da se je neki kmet na drugem koncu vasi tudi pisal Jure Fister in ravno" pri tem je bila številka 12. Ni še dolgo gospodaril
svoj stanovski listi
mladi Jure — lanski predpust je pripeljal gori iz doline nevesto, brhko, rdečo, kakoršne so vse Gorenjke. Nobena stvar jima ni kalila ljubega miru, ki je vedno vladal v tej hiši.
Mlada gospodinja se je ravno pripravljala, da bi zakurila za kosilo, s kojim bi danes opremila božično mizo, ko ji je prinesel sosedov fant šest lepih kart.
„O ti bencaj ti, kako so lepe! kdo jih je neki poslal?" Bere. „Ne, to so Juretove, saj pravim, ta ima povsodi prijatelje. Kaj je neki napisano?" Čita od zadaj — rudečica jo oblije, „moj Bog! kdo bi si bil mislil? In kaj je na tej-le? ,Ljubi moj Jure! Odkar si ti odšel, nimam miru, noč in dan mislim na Tebe, saj brez Tebe ne morem živeti! Pridi zopet kmalu! Sprejmi sto poljubov od Tvoje ljubice Maričke!' — Tako torej, rekel je, da gre na semenj v Ljubljano, pa je šel k dekletu 1 — Moj Bog, kdaj sem to zaslužila! Jaz ga bom oštela, da bo pomnil! Toda ne, če ga oštevam, se bo smejal; — pustim ga in proč pojdem od njega." In hitela je na podstrešje, oblekla novo krilo, pobrala nekatere stvari in jo odžvižgala v — pustino. Z belo ruto v roki je mahala po stezi mimo gozda, da je odska-kovalo dolgo krilo in so se delale sape, da
Kmetski stan in socijaldemokra-cija. Mnogokrat, posebno ob času volitev se kažejo socialdemokrati ki t prijatelji kmeta, da bi dobili kakega nerszsodneža na svojo stran. Kako pa o njih govorijo, če so sami med seboj, kažejo te-le besede, katere je rekel socijaldetaokraški poslanec Rese! ra nekem shodu v Gradcu kjer je govoril o splošni in enaki volilni pravici. Resel je rekel: „Takšen neumen (vertrottelter) kmet ima volilno pravico, a delavec, ki je videl kaj sveta, je nima i" Kmet in delavec, oba sta trpina, obema se naj da volilna pravica, ne na škodo enega ali druzega. Deiavci po mestih so večinoma sinovi kmetov in čudno sa nam zdi, da ni nobeden zavrnil R'sel na, ko je tako grdo psoval njih očete — Kadar se pa pridejo socialdemokrati zopet prilizovat in vam kmetom hlinit, povejte jim, da niste tako neumni kakor pravi Resel in jim pokažite vrata!
Ogrski državni zbor je bil dne 19. t. m. zopet odgoden do 1. marca 1906. Zbornica je sicer vzela to cesarjevo odredbo na znanje, toda enoglasno je vložila ugovor proti odredbi. Položaj ministrstva Fejervari je vsled tega enoglasnega sklepi zopet težavnejši. V listih je priobčila vlada dne 19. dec. načrt za spremembo volilne pravice. Volilno pravico ima vsak ogrski državljan, ki zna pisati in čitati; voljen za poslanca more biti le, kdor je vsaj 10 let ogrski državljan, kdor zna mad-jarski in ni bil radi „ščuvanja proti mad-jarski narodnosti" kaznovan. Zadnja določba je zelo nevarna in bo sodnikom migljaj, naj obsojajo voditelje nemadjarskih narodov, da ne bodo moffli postati njih zastopniki!
Na Ruskem te zadnje dni upirajo vojaki ter pridružujejo tudi drugim upornikom. Car se je zopet s p >stbnim razglasom obrnil do ljudstva, v katerem zagotavlja, da se bo ljudstvu gotovo dala ustava, toda nemirov ne bode trpel in če potrebno, posegel tudi po iz vanrednih sredstvih, da uduši upor.
Na Pruskem dobijo versko šolo, čeravno je to tamkaj težje, ker po mnogih krajih katoličani in luterani skupaj živijo. Katoliški otroci se bodo morali poučevali od katoliških učiteljev, luteranski od luteranskih. Kaj porečejo k temu naši prusaki? Naj posnemajo Pruse tudi v dobrem!
V Južni Afriki še ni minol upor divjih Hererov proti Nemcem, čeprav je njihovega glavarja Vitboja pred kratkim doletela smrt. Divjakov je kakih 10.000 in nimajo niti enega topa, ampak mnogi so še oboroženi z lokom in pušicami, a vendar jih Nemci ne morejo premagati. Kako pa so nemški listi naduto pisali, ko Ru*i niso mogli premagati vojaško izborno izurjenih Japoncev. Vsak naj pometa pred svojim pragom!
Dopisi.
Slov. Bistrica. Zopet je eden najstrast-nejših „Štajercijancev" celega našega slovenje-
bistriškega okraja žalostno in jako nesrečno končal. To je bil Sišter Miha, po domače „Bogečcv Miha", mal posestnik obiine Štaten-berg. Dne 13. t. m. vračal se je zvečer 8 sejma iz Studenic domov. Ze na sejmu si je bil precej naložil nesrečnega alkohola. Domov gredoč izbral si je pot med vinogradi ter je pri vsaki hiši in pri vsakem viiskern hramu zabavljal in razgrajal ter zahteval „liter vina". Tako je naletel na nekatere druge pijance. Ia kar se je že stoinstokrat zgodilo, se je tudi tukaj: pijanci se spoprimejo, Mihec je bil h iro na tleh in zafeli »o po njem mlatiti, da je revež vsled dobljenih ran še t;sto noč umrl. Rajnemu je bil „Štajerc" evangelij, vedno ga je pri sebi nosil, večkrat ob nedeljah po končani službi božji na cesti bral in razlagal. Štel se je za glavarja „naprednih". To. je zdaj v tem kraju že tretji enak slučaj. Oktobra t. 1. smo čitali žalostno poročilo o nesrečnem stajerčijancu Lukcu Kernežu, katerega je tovariš v koči njegove priležnice ustrelil. Lani se je znanemu I. F. v občini Podlože, ki je bil enako strasten in slep štajercijanec, splašil konj, voz se je prekupicnil in njega je vrglo na ccsto, kjer ie priletel z glavo na velik kamen da je koj mrtev obležal. Pri padcu si je jezik odgriznil m ai le ¿rez dalje časa so našli v blatu poteptani kos jezika, ki je večkrat govoril proti Bjgu.
Sv. Jakob v Slov. gor. (R a z n o t e
r o s t i.) Po dolgem času smo vendar z mno \ gimi prošnjami dosegli, da dobimo z novim letom vozno «ošto, ki bo vozila vsak dan od Sv. Ilja na Jarenino in Sv. .Jakob ter nazaj. Če tudi ta zveza za nas ni najbolj ugodna, vendar bolje je le, ko dosedanji način prevažanja pošte. — Ob enem bo obhodil poštni pot šestkrat na teden našo občino in s;cer trikrat občine: Gornji dol, Gornje in Spodnje Hlapje, Počenik, Šornart in gornji del Pioder-snice in trikrat občine: Siatenik, Fiekašek, Kušernik, Spodnji dol, Ritiže, Ročico in spodnji del Ploderšnice; iz tega vzroka se postavi na raznih krajih šest poštnih skrinjic. — V nedeljo ob polu 12. uri po noči se je čutil pri nas precej močen potres; ob enem se je culo čudno podzemeljsko bobnenje. — Nova okrajna cesta, ki veže Sv. Jakob s Sv. Jurijem in Sv. Lenartom v SI. gor., je tako daleč dodelana, da bo v prihodnji spomladi dokončana. Želeti bi bilo samo, da bi se zgradila še tudi enaka cesta, ki bi vezala Sv. Jakob s Omurekom, ki bi peljala torej po Gornjem dolu. Jako nujno potrebna pa bi bila tudi vsaj malo primerna cesta od farne cerkve na naše „zapuščeno" pokopališče. O tem prihodnjič več.
Središče. (Raznoterosti) Bralno društvo „Edinost" ima 20. t. mes. zabavni večer b predavanjem. Na sv. Treh Kraljev praznik 1906 pa ima ob 6 uri zvečer občni zbor z naslednjim vzporedom: 1. Nagovor. 2. Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. 3 Volitev predsedništva ozir. odbora za 1906. 4. Naročitev časnikov. 5. Predlogi. — J. Ho-ferja, pristojnega v Središče, so našli v
je grmičevje šepetalo skrivnostno. Njej pa se je zdelo, da si šepeče tudi grmičevje, da tudi mrtvo drevje ve, da se je zgodilo nekaj, kar bi se ne smelo---.
Mož Jure pa je prav tedaj prišel od desete maše. Ni postal na prostoru pred cerkvijo, kot sicer; danes je vse hitelo naravnost domov, ker se je doma že kadilo božično kosilo.
Kako čudno se je zdelo Juretu, ko ga daneB ni pozdravljal od daleč oni prijetni vonj iz kuhinje, ki ga spominja na velike praznike. Še bolj pa je etrmel, ko ni bilo žene nikjer.
„Kaj pa to pomeni?" reče resno.
Tam na mizi je našel šest lepih voščilnih kart, zraven pa listek z napisom: ,Ker s^ ti druge ljubše, pa druge imej! Sram te bodi!'
Ni razumel, kaj misli s tem žena, še le ko je prebral karte, je vedel, pri čem da je.
„To mi je nekdo nalašč napravil, samo zato, da bi me ob ženico spravil!"
Strašna jeza ga pograbi „Toda ne, ne boš Jaka! jaz te bom dobil v pest!"
„Ko bi vsaj vedel, kam je šla. Ali, doma bo najbrže !*
Vstal je in se odpravil na njen dom. In tukaj je res našel svojo ženo. Le z veliko težavo ji je pojasnil stvar in jo pripravil, da je šla ž njim nazaj.
Bilo je ob treh popoldne, ko prideta na svoj dom. Mož je sicer očital ženi, da ne sme biti več tako nagla, a ji je odpustil, ker jo tudi ona spoznala, da naglica ni dobra. Tedaj pa pride v hišo ljubljanski Jure z vprašanjem, če niso morda tu dobili kakih kart.
„Smo jih, smo; kako pa to veš?" in grdo ga je pogledal.
„Tiste karte sem jaz poslal — —." Zdaj je bila pa druga. lure je Jureta prijel tak ) trdo, kakor že dolg) nihče in zavpil.
„A tako, ti si tisti tiček! Povej vse in po pravici 1"
Ni mogel drngače ljubljanski Jure, kot da je vsq povedal — —.
„Ali to ni sram?" in spustil ga je potem.
v Grabah dne 16. t. m. v jutro mrtvega zunaj pri vratih slonoec-ga; pil je rad špirit. — Naš župan g. J. Šinko je s svojo vztrajnostjo, da ni sprejemal uradnih nemških dopisov, doso-gel, da se m a sedaj od c. kr. glavarstva Ptuj slovenski dopisi pošiljajo. Občinski predstojniki, posnemajte ga I	—i—.
Ormož. (Okrajni proračun). Te dni so razpoloženi v javni pregled proračuni okrajnih zastopov za I. 1906. iz proračuna za ormoški okraj posnamemo sledeče zanimive podatke :
Največjo pozornost obrača ta slovenski okrajni odbor na vzdržavanje cest. Posebno zahteva cesta iz Ormoža v Ljutomer velike žrtve. Pa tudi za ceste iz Ormoža v Središče in iz Ormoža k Sv. Miklavžu so postavljene v proračun izdatne svote. Za temi pride dolga vrsto važnih okrajnih cest, kakor iz Središča v Ljutomer, h Ormoža v Koračice. od Velikenedelje v Savce, iz Središča v Ča-kovec, iz Središča v Štrigovo, iz Vitana k Sv. Bolfanku in ptujska cesta skozi Savce v Lukavce. Kako skrbno pazi okrajni zastop na to, da zadosti vsem potrebam, je razvidno iz tega, da opravljajo cestno nadzorništvo obče spoštovani in ugledni možje, ki sami v dotičuom kraju prebivajo in ki kot občinski predstojniki vživajo občno zaupanje ter želje prebivalstva dobro poznajo. Tako bj treba ob cesti Velikanedelja—Savci nekaj mosiov prenoviti, ob cesti iz Središča v Čakovec, ki je močno vijugasta in po zimi pri snežnih zametih nerazločna, zasaditi sadno drevje, nadaljevali pešpot skozi Središče itd.
Pa tudi novih zvez je treba. Fara Sv. Lenarta jo bila dosedaj čisto zapuščena. Le slaba občinska cesta jo je vezala z ostaiim svetom. Upravičeni dolgoletni želji tamošnjega prebivalstva hoče okrajni odbor sedaj ustreči. Zev letu 1906 prične z zgradbo nove okrajne ceste iz Sodinec k Sv. Lenartu, ter je postavljen v proračun za 1. 1906 v ta namen zuesek po 8000 K. Tudi je potrebna primerna zveza iz Obreža v Šalovce. Za tozadevna tehnična pred-dela je določen znesek 1000 K. Za zgradbo ceste iz Ivanjkovc v Veličane pa je vpisan znesek 7000 K. Samo za vožnjo prodeca na okrajne ceste je proračunjen znesek 13.F5Ž K, ki pride v roke voznikom iz celega okraja. Vožnja se izdražba za vsako cesto poBebej in v malih odstavkih, tako, da ima vsak posestnik priliko si s svojimi konji nekaj prislužiti.
Pa tudi na druge okraja se je v proračunu primerno oziralo.
Za regulacijo Pesnice in Drave, za poljedelstvo in živinorejo, za zdravstvo in oskrbo ubogih, za šolske zadeve itd., za vse je zadostno skrbljeno. Pri Sv. Tomažu se nastani z znatno dotacijo okraja distriktni zdravnik. Dosedaj v tem okrožju zdravniške pomoči ni bilo dobiti. — Za premiranje konj v Središču in za premiranje govedi v Ormožu dol čeno je lepo število premij. — Vsled prizadevanja naših činiteljev namerava vojaška oblast kupovati konje tudi v ormoškem okraju
Jure pa je osramočen pobral kosti svojega rojstva in jo odkuril.
„Tristo mesenih klobas! nič mi ne gre po sreči", dejal je Jure sam pri sebi in se vgriz-nil v ustnice. Vedel je, da se bodo dekleta in fantje v Lisičjem bregu iz njega norčevali in zato se je še tisti dan odpeljal v Ljubljano, kjer je vendar le bolje.
Nič nam ni hotel doma povedati, kako je bilo, a mi smo na njegovem obrazu poznali, da ni bilo „zastonj" ; pozneje pa smo izvedeli vse.
Jaz sem se potem kmalu poslovil od svojih tovarišev in šel naprej.
Oni dan pa mi je povedal „Pekov Janez", da se Jure ženi, toda, če Bem prav slišal, ni srečna izvoljenka nobena izmed tistih, ki so mu poslale lani — božične razglednice.
in se že v letu 1906 vrši poskusno remonti-ranje. Da kolikor mogoče obudi za to zanimanje, določa okrajni odbor za prigon konj pred vojaško komisijo posebne nagrade.
Še dolga vrsta daljnih določb nam jasno priča, kako živo se ta naš okrajni zastop briga za koristi in povzdigo blagostanja celega okraja. Saj pa tudi pridejo v tem zastopu do veljave vsi prebivalci okraja po svojih najboljših možeh in s ponosom smemo reči, da je to naše lastno, slovensko gospodarstvo.
Brezen pri Vitanju. (Iztirjavanje šolskih glob od županstev.) Pri od-borovi seji te občin j dne 1. decembra t. 1. je g. Franc Jakop, obč. svetovalec, stavil sledeči predlog:
Najhuje breme za župana zadajih dveh let je, katero nalaga c. kr. pol. oblast, da mora t d njemu podrejenih občanov denarno šolsko kazen iztirjavati! Ako župan z mirno, lepo besedo od soseda, znanca, sorodnika, botra ali očeta ne iztirja prisojene šolske kazni, se mu od vsakega posameznega zneska naloži kazni 10 kron.
Prisilna rubežna pot je pa tudi nedostojna; kmet proti kmetu, župan kmet, njegov tekmec kmet, na čegar posestvu zajemije župan vodo, vozi po njegovem zemljišču, ali pa mu posodi marsikatero gospodarsko pomoč itd. Iz-tirjanje šolske kazni pa vse dosedanjo prijaznost in ljubezen razdere, zraven pa še mora župan prenašati psovanje in se bati napada svojih občanov! Župan na deželi je navaden, priprest kmet, ki je odvisen od kmeta. Ne nosi ne cesarske suknje, ne orožja, torej je prisilna rubež nemogoča, pa tudi nedostojna. Naj to izvršuje taista oblast, katera je kazen naložila, ali pa krajni šolski svet sam po c. kr. sodniji.
Nadalje predlaga: Občinski red za voj-vodino Štajersko od dne 2. maja 1864, dež. zak. štv, 6 je celo obširen in strog red, katerega mora župan spolnovati. § 52 se glasi: Med najpoglavitnejšimi županovimi dolžnostmi je ta, da skrbi za opravila občinskega nadzorstva § 24.
In vendar se ne glasi, da spada iztirja-vanje šolskih kazni v županovo področje!
Zbrani odbor to hudo gorje g. župana po-miluje ter sklene sledeče: Naj se pošlje ugovor oziroma prošnja potom c. kr. okrajnega glavarstva Konjice na c. kr. namestnijo v Gradec, da isto odredi, da župan ni primorau rubiti pri svojih občanih denarne šolske kazni, da slavno isto najde za izvršitev tega drugo pot.
Predlog se je sprejel, odobril, zapisnik spisal, prečital in podpisal.
Eazns stvari
Iz domačih krajev.
Katol. polit, narodno društvo „ Slogau v Cadramu imelo bo na praznik sv. Štefana po litanijah občni zbor s sledečim sporedom: Volitev novega odbora, poročilo o delovanju leta 1905, naročilo časnikov za 1. 1906 in razni nasveti.
S pošte. Pošto v Ljubnem je dobila poštna pomožna uradnica Marija Debelak, pošto v Križevcih pa poštna pomožna uradnica Magdalena L o p a n v Rogatcu. — Imenovani so: za poštne asistente poštni praktikanti Albert Košar, Karol Doberšek in Maks P ii r s 11 v Cejju, Kristijan C a n g e r v Mariboru. — Pošta v Podsredi se je podelila postnemu uradniku Emilu Panek iz Št. Janža pri Ptuju. — Poštarica Roža Črnov-šek je prestavljena iz Ljubnega v Braslovče.
Mariborske novice. Pri brodu v Melju je skočila dne 12. t. m, natakarica Ana Mikše v Dravo. Delavci so jo pa potegnili iz vode. Namesto da bi bila rešiteljem hvaležna, jih je začela psovati. Skrajna nehvaležnvst! — Sod-nija išče 27letno Marijo Brenkovič iz Pod-
lehnika. — 18letna Ivana Bratuša, hči znanega viničarja Bratuše, ki je bil obsojen na smrt, ker jo je umoril in pojedel, ima sedaj s sodnijo mnogo opraviti. Vedno se okoli klati, tako, da je bila že večkrat radi potepanja kaznovana. Ker te kazni nič ne pomagajo, vtaknili so jo v prisilno delavnico — Pri posestniku Janezu Caf je služila dekla Rois. Ko ji je gospodinja odpovedala, jo je to tako razjezilo, da je skočila v njo, ji pipala lase in jo z nogami suvala v trebuh. Gospodinja se je branila, pri čemer je deklo lahko ranila. Vsled te rane je Rois tožila gospodinjo, ki je pa bila oproščena, ker je dokazala, da je to storila v silobranu. — Po Tržaški cesti je dne 27. m. m. pijan domu korakal delavec Karol Dežman. Na nekem vozu je zapazil dve vreči, katere je vzel seboj, ne da bi lastnika vprašal, če dovoli. Vreče je prodal za 2 kroni. Še isti večer so ga dobili ter postavili pred sodnijo, kjer se jo izgovarjal, da je „strašansko" pijan. Cel teden ostrega zapora ga bo sedaj poučilo, da pijan človek tudi ne sme krasti. — V noči na 18. t. m. so vdrli neznani tatovi v prodajalno izdelovalca mila g. Broša na Glavnem trgu. Našli so pa samo samo 12 K denarja. Hoteli so tudi vdreti v zraven ležečo glavno zalogo tobaka, toda ni se jim posrečilo. Tatovi so morali biti zelo drzni, kajti v bližini je redarska čuvajnic.
Slovenska narodna pesem. C. kr. ministrstvo za uk in bogočastje se je odloČilo dati zbrati narodne pesmi vseh nartdov avstrijskih. Delo ima biti strogo znanstveno, t. j. zapisati se imajo vse pesmi do zadnje in sicer tako, da zapisek odgovarja zahtevam vede. Z oziroin na našo pesem moremo naznaniti, da je c. kr. ministrstvo že imenovalo odbornike, katerim je naloga, uresničiti označeni namen. Iz Štajerskega je v odbor pozvan g. Gabriel Majcen v Mariboru. Nadalje nam je tudi znano, da je slovenski odbor 17 t. m. imel v Ljubljani shod, na katerem je pretresal ter določil, kako hoče izvrševati lepo svojo nalogo. Za Štajer sta prevzela vodstvo nabiranja g. Gabriel Majcen in g. dr. Jožef To-minšek, prvi za severovzhodni, drugi pa za jugozapadni del. Ker bo v dosego velikega in prelepega namena treba, da pomoči svoje ne odreče noben Slovcnec, bode se v kratkem izdala inStrukcija, kako treba pri nabiranju postopati, ki bode v raanih časopisih objavljena ter H3 še v obliki posebnih pol ozir. knjižic posameznikom dala v roke. Toliko za sedaj. Stvar je resna in velikega kulturnega pomena. Med drugim namerava c. kr. ministrstvo pozneje na podlagi celega dela za preprosto ljudstvo za zelo majhen denar izdati pesmarico, češ, naj se lepo ljudsko petje, ki sedaj žalibog močno hira, zopet oživi.
Sv. Trojica v Slov. gor. Dne 20. novembra so biie občinske volitve za trojiški trg. Izpadle so prav tako, kakor so biie n a-r o č e n e, izpremembe tudi nihče ni pričakoval: naš gospod Golob so zopet „piirgermajster". Pa to pot so imeli Trojičani velik strab, pobrali so vsa pooblastila, kjer so si upali, se celo gospod Kirbiš je hodil k pobožnim vdovam prosit pooblastil, tako se je bal za sebe in za svojega „švogra" Goloba. Pa ta njih strah je bil sedaj popolnoma nepotreben, ker se od nasprotne strani namenoma niti korak ni storil za volitev. — Štajerčevo poročilo je debela laž, kakor je dolg in širok njen poročevalec, pač pa «e je hotelo videti, kako stvar stoji brez nasprotnega pritiska. Volitve sta se udeležila gospod župnik in gospod katehet, da pokažeta, da imata pravico in da se ne bojita Isto sta tudi storila gg. Lavoslav Perko in Mihael Holubar. Tako je prav, čast jim! Kajpada to ni bilo po volji trojiškim „vel-možem". Posebno novi trojiški „veleposestnik" „Štajerca" — ima jih samo 60 + 1, reci šestdeset in enega, „purgermajster" Golob so posebej naročeni — torej Schiilz, ta je hudo zameril, najbrže zato, ker niso njega poprej dovoljenja prosili! Le pišite in govorite, kakor vam drago, trojiški gospodje duhovniki se pač bore malo zmenijo za to. Tisti časi so
minuli, ko so zahrbtne tožbe in pritožbe kaj pomagale, ne gre več! Časi, ko se je par tržanov vse balo, so proč! — Če veliki laž-nik in dopisnik od Sv. Trojice še kako laž ve, naj jo le hitro sporoči „Štajercu", norci imajo nad tem svoje veselje, norci vse verujejo, vse hlastno pogoltnejo. Dober tek! — Mizar Jurij Mulec je kupil posestvo B'aža Ploja v Spod. Porčiču, svoje je pa prodal krojaču Janezu Golobu. Na Dominkovo posestvo v trgu je prišel pek gosp. Ernest Zave mik, ki se je poročil s Faniko Dominko.
Spodnja Kungota. V Gradiški je zopet izvoljen občinskim predstojnikom gosp. Tomaž Kramberger, občinskim svetovalcem g. Anton Leber in g. Franc Grandošek. G. Kramberger je že 45. leto tukaj župan. Čeprav vedno vleče z Nemci, še mu dosedaj niso hoteli — to vemo mi dobro — pridobiti nobenega odlikovanja. Nemška hvaležnost!
Na Sčavnici so obč. volitve z dne 1. jul. 1. 1., pri katerih so Slovenci zmagali v vseh treh razredih, res ovržene in se vrši nova volitev v četrtek, dne 28. decembra v ščavniški soli in sicer voli III. razred ob 9. uri predpoldue, II. razred ob 1. uri popoldne in I. razred ob 2. uri popoldne. Te volitve so silno važne, zato pridite slovenski volilci vsi do zadnjega. Kakor smo prvikrat slavno zmagali, moramo tudi tokrat. V ta namen je potreba slehernega našega glasu. Naj nikdo ne ostane doma. Na delo torej, vrli Slovenci na Ščavnici, da bo naša sveta katoliška in slovenska stvar ob meji slovenski zopet zmagala.
Iz terbegovske občine. Lansko leto se je pri nas večkrat pokazal nek vinski kupec, ki pa ni kupoval vina, ampak je le šel na to, da se je tu in tam napi) — vina pa ni kupil. Tudi letos se je že tu in tam pokazal, toda tiste vinogradnike je letos izpustil, katere je lani obiskal, kajti nekateri so ga še do letos z viuom čakali. Vinogradniki, pozor torej !
Mibalovci pri Ormožu. Posestnika Slovinca gospodarsko poslopje je začelo oh 5. zjutraj dne 12. t. m. goreti. S slamo krito poslopje je bilo tako nenadoma v plamenu, da niso mogli niti vse živine rešiti. Zgoreli ste dve pitani svinji. Tudi del hiše je uničil ogenj. Škoda na živilih in krmi je velika. Vzrok ognja ni znan.
V Poljčanah je umrl gostilničar Franc Kampl.
Potres. V nedeljo, dne 17. t. m. po noči ob 11 uri 20 min. se je čutil po Spod. Štajerskem lahek potresni sunek, ki je trajal dve do tri minute. Smer mu je bila od jugozapada proti severovzhodu. Došla so naslednja krajevna poročila: S v. Lovrenc v SI. gor. Nocojšnjo noč, dne 17. t. mes., ob 11 uri 20 min. nas je mal potres prijetno zazibal, čutili so ga le nespeči. — Sv. Križ nad Mariborom: Tukaj smo občutili v noči od 17. na 18. decembra ob pol 12. uri tri srednje-močne potresne sunke. — Sv. Bolfenk pri Središču: Od dne 17. na 18. decem. nekoliko minut po 11. uri po noči, je bil močen potres od 5 do 10 sekund. Zbudil je ljudi iz trdnega spanja. Čulo se je delj časa klepetanje šip na oknih in tresenje zemlje. Nekaterim je počil obok. Ljudi je bilo groza.
—	Dva zaporedna potresna sunka sta bila slišati v Babincih pri Ljutomeru v noči od 17.—18. t. mes. ob 11. uri 17 min.
—	Kozje: Dne 17. grudna ob 11. uri po noči se je čutil močen potresni sunek, ki je pridrvil od severo-zapadue strani. Strahu je bilo dovolj. — Brežice: Pri nas smo čutili v noči od nedelje na ponedeljek okoli polu 12. ure močen potresni sunek, ki je trajal okoli 4 sekunde. — Celje: Okoli tri sekunde trajajoč potres nas je v nedeljo po noči ob 11. uri 25 minut vzbudil. Smer potresa je bila jugozapad-severovzhod. — Prevorje: V nedeljo zvečer, dne 17. t. mes. ob 11. uri po noči smo čutili pri nas precej močan potres v smeri od vzhoda proti zahodu. Škode ni napravil nobene. — V Središču smo* v noči od 17.—18. t. mes. ob 11 uri 20 minut čutili potres v smeri od vzhoda proti zahodu.
81ms 4
SLOVENSKI GOSPODAH
21. decembra 1306
Tresenje je bilo precej močno; zbudilo nas je iz spanja. — Rajhenburg. Dne 17. t. m. ob 11. uri zvečer in danes v torek ob polu 11. ari smo čutili tu dva lahka potresna sunka — Dobova pri Brežicah. Dne 17. t. m. ob četrt na 12. uro po noči smo čatili precej močan potresni sunek
Št. Ilj v Slov. gor. Pri občinski voiitvi za I. razred so imeli Slovenci in posilinemci jednako število glasov. Z Nemci je tudi volil dne 14. grudna umrli posestoik Gierlinger. Imel je namreč njegov sin pooblastilo. To je tako gorostasna krivica, da je le mogoča v Turčiji in Avstriji. Žreb je odločil za Nemce. Slovenci bodo vložili ugovor.
Stojnci. V sredo, 13. decembra t 1. je utonil zvečer v Dravi gospodar Štefan B e z j a k. Drugim je šei pomagat, pa je sam smrt našel. Njegovo ladjo so našii v Križevljanih, a truplo ut nnlega nikjer. — V soboto ponesrečila se je v Halozah pri vožnji stelje deklina Ana Šmigoc iz Stojnc, Voz se je zvrnil na njo, da so jo na pol mrtvo potegnili izpod voza. Sedaj bolana leži.
Sv. Anton v Slov. gor. So pri nas ljudje, katerim ne ugaia ne bralno društvo, ne mladeniška zveza. Ne zdi se nam vredno, da bi se ž njimi bavili natančneje. Odgovor na vse napade naj bo za zdaj — socialni kurz! — Veteransko društvo si je naročilo zastavo za bornih 600 K. Vrbjak je naročil tudi trak z nemškim napisom. Celo g. Alt se vsemu temu smejijo!
Nečloveški stariši. Dne 19 t. m. popoldne so pripeljali v mariborsko bolnišnico 38 letnega slaboumnega Štefaua Mom, kočlar-skega sina iz Loke pri Slivnici. Žandarmerija ga je našla v svinjskem hlevu starišev. Bil je zvezan z verigami, popolnoma zanemarjen in v nečloveškem stanju. Ljudje pravijo, da je bil štiri leta tako privezan v svinjskem hlevu. Bil je poln nesnage in mrčesa. Ko so ga pripeljali v bolnišnico, niso njegove oči prenašale dnevne svetlobe, ker je moral prebivati v vedni temi. Tudi leži popolnoma sključeno v postelji, ker je bil tako vklenjen v verige z nogami in rokami. Ubožec odgovarja na vprašanje popolnoma narobe.
Spodnja Polskava. Zadnjič smo poročali o samomoru Franca Kraut. Njegova hči je kmalu potem, ko so očeta našli, izginila. Čutila se je namreč krivo očetove smrti, čez tri dni so jo našli vsled lakote na pol mrtvo na sosedovem hlevu
Radgona. V Prezbergu je zgorela hiša kočarja Irgoliča. Domača hčer je skočila v hišo, da reši mater, o kateri je mislila, da je v koči. Zadel pa jo je padajoči tram, da se je zgrudila na tla. Sedaj je v bolnišnici.
Šmarje pri Jelšah. V noči od 15. do 16 so vlomili tatovi v tukajšnjo davkarijo in odnesli uradnikom 100 K. — Dne 18. je pre minul tržan in po.«estnik Maks T a n č i č.
Slovenska zmaga v Dobrni. Brzojavno se nam poroča: V dveh razredih zmagali sijajno Slovenci.
Slovenski Šoštanj! Pri občinskih volitvah v Šoštanju so zmagali Slovenci v II. in 111 razredu. Vsled tega vlada pri nemSku-tarjih in njih zakotnih lističih strašna jeza. Ta onemogla jeza nam zvabi samo pomilovalni nasmeh, kajti Šoštanj je in ostane slovenski, naj se še tako napihujejo različni narodni in verski odpadniki. Vrlim volilcem: Slava!
Laški okrajni zastop popravlja savinjski most blizu eno leto in potroša za to stotake! Davkoplačevalci, kaj rečete k takemu „ nemšk emu1" gospodarstvu ?
Celjske novice. Kakor vsako leto, bode tudi letos delil gosp. Peter Majdič v Spodnji Hudinji moko in premog ubožnim prebivalcem celjske okolice oz. mesta in sicer v Boboto, dne 23. t. m. Vsak prošnjik naj prinese s seboj ubožni listek.
Polzela. V Dolu je pogorelo dne 15. t. m! poslopje Cecilije Trebovšek do tal. Posestnica je šla v gozd po drva ter je za-
prla svojega 7 letnega sinčka v hišo. Deček je prišel do vžigalic in je vžgal hišo. Sosedom se je posrečilo rešiti dečka in živino, vse drugo je zgorelo.
V	Skalah pri Velenju so si izvolili za župana vrlega narodnjaka in mnogoletnega dosedanjega župana g. Jožefa Kovača.
Skomre. Da so občani skomarske občine izročili svoje občinske zadeve v oskrb razumnih in za blagor slovenskega ljudstva vnetih odbornikov, pokazala je že prva cdborova seja, kateri je predsedoval novoizvoljeni občinski predstojnik, dne 12. dec.: „Uvažujoč potrebe slovenskega ljudstva pridružuje se občinski odbor soglasno v svojem in v imenu občanov, katere zastopa, vsem, ki delujejo za to, da se v najkrajšem času uvede za \se postavodajalne zastope, pred vsem za državno in deželno zbornico, splošna, enaka, neposredna in tajna volilna pravica". Soglasen sklep vseh odbornikov je tudi ta, da se bodo v prihodnje sprejemali in reševali samo oni uradni dopisi, ki so pisani in naslovljeni le v s'ovenskem jeziku; nemške uradne dopise in ukaze mora obč. predstojnik nerešene vrniti. O tem drugem sklepu se naj obvestijo oblasti, pod katere spada občina Skomre. Z ogorčenjem zavračajo nadalje sklepa ob zborovanju nemške in po-silicemške gospode v Gradcu ter zahtevajo: Proč od slovenskega kruha z uradniki in drugimi dostojanstveniki, ki škilijo v „rajh"! — — — Kedaj bodo pa začeli posnemati slovenskega pohorskega kmeta oni, ki bi mu morali biti vzgled narodnega navdušenja?!
Laško. Nemško gospodarstvo v okrajnem z a s t o p n. V ponedeljkovi seji našega okrajnega zastopa je odbor s 13 proti 9 glasom zavrgel prošnjo Ciril-Metodove družbe za podporo 200 K. To je nezaslišana krivica od strani onih Nemcev, ki imajo v okrajnem zastopu prvo besedo, ki živijo od Slovencev, za zahvalo pa njim fige kažejo in ! delijo slovenski denar med Nemce. Manjka | nam besedi, da bi primerno ožigosali to drz-I nost naših nasprotnikov, ki ima v našem slovenskem okrajnem zastopu žalibog še večino. Slovencem skrajno sovražni nemški „Siidmarki" pa je pred nekaterimi meseci podarilo 200 K, za našo koristno š lsko družbo pa se ne dobi niti krajcarja! Zapomnite si, da pride dan obračuna. Zapomnijo naj si to posebno trgovec Kari Herman, gostilničar Weber in notar Mraviag, ki so v prvi vrsti glasovali proti podpori naši slovenski šolski družbi. Kakor vi nam, tako mi vam! ...
Vojaški begunec. Mesarski pomočnik Avguštin Mušter, rojen pri Sv. Juriju na Pesnici, se je hotel odtegniti vojaščini in je pobegnil. Zasledovali so ga tudi radi tatvine. A ne bili bi ga še dobili, ko bi ne bil pisal v svojo domačo občino, naj mu dokumente pošljejo v Maishofen. Tam so ga prijeli.
Sevnica ob Savi. Z novim letom bo obhodil poštni pot trikrat na teden sledeče kraje: Šmarje, Orašje, Ledina, Ledgojne, Dobrova, Orehovo, Žurkovdol, Žabjek, Metenvrh, Kumen, Drožanje, Šetojne in Sv. Rok. Poštni nabiralnik se ustauovi v Šmarju, Orešju, Ledini, Orehovem, Žabjeku in Drožanju. — Pri mostu so potegnili dne 16. t. m. iz Save mrtvo truplo približno 40 letnega moža, ki je, sodeč po obleki, delavskega stanu. Ime še dosedaj ni znano
V	Št. Lenartu pri Brežicah se je
igral dne 11. t. m. posestnikov sin Franc Urek s samokresom, ne vedoč, da je nabit. Orožje se sproži in kroglja zadene njegovega devetletnega bratca, ki je dne 13. t. m. v bolnišnici umrl.
Trbovlje. V noči na 9 t. m. je bil pri premikanju nekega tovornega vlaka v Trbovljah povožen čuvaj Franc L a k n e r. Odrezati so mu morali desno no{,o nad kolenom in ga prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano
Kozjanske novice. Vreme je bilo minuli teden prav lepo solnčno, da že davno ne tako. Prav je kazal vremenski ključ. Listje za naštel jo se je vendar dobilo vsaj za silo. Danes 17. grudna, ko to pišem, pada sneg.
Vremenski ključ o mladi luni kaže nestanovitno vreme, dež, sneg in vihar. — Pohvalno mora kozjanski novičar omeniti, da zadnje vabilo na zborovanje „Gospodarskega bralnega društva" ni bilo glas vpijočega v puščavi, ampak udeležba je bila mnogobrojna. Vsi prostori so bili natlačeni vrlo narodnih mož in mladeničev, žen in deklet. Z zanimanjem so vsi poslušali krasni govor iz potne torbe jeruzalemskega romarja. Gosp. govornik je natančno narisal potovanje, šege in okolnosti sv. dežele, posebno v betlehemskem hlevcu, kjer se je naš Gospod in Odrešenik rodil; o Mrtvem morju in marsikaj druzega. Vplel je med govor mnogo smešnega in šaljivega tako, da je bilo smeha na cente. Mnogi želijo, da bi jeruzalemski romar vse natančno opisal, bodisi v „Slovenskem Gospodarju" ali v „Našem domu". Gotovo sem prepričan, da ni nobenemu poslušalcu žal za ono skromno urico, ki jo je porabil za poslušanje in zborovanja društva. Veliko še ima jeruzalemski romar v potni torbi raznovrstne ropotije, katero želi ob drugi priliki razložiti. Kadar se Vam bode naznanilo, le pridite zopet v obilnem številu kakor danes! Prisrčna hvala govorniku, jeruzalemskemu romarju, in vsem došlim zboroval-cem. Veselo novo leto! — Kozjanski novičar.
Društvo avtonomnih uradnikov za slovenske pokrajine se čad dolžnega, vse uradnike avtonomnih uradov opozoriti na to, da v sedanjem zasedanju državnega zbora pride zadeva starostnega preskrbljenja v razpravo. V tozadevnem nočrtu se pa nič ne govori o enakem preskrbljevanju avtonomnih uradnikov. Da pa pridemo tudi mi uradniki občin in okrajnih zastopov do naših opravičenih in zaželjenih ciljev, je dolžnost vsakega posameznega tovariša, da takoj napravi na enega naših državnih poslancev — Robič, dr. Ploj, Berks — sledečo peticijo, ali pa že napravljeno v podpis z dopisnico lahko zahteva. „Velerodni gospod! V kratkem se predloži državnemu zboru načrt za starostno preskrb-ljenje privatnih uradnikov. Ker pa so v istem načrtu ne jemlje ozir na uradnike pri občinah in okrajnih zastopib, prosim, da blagovolite takrat, ko se bo o istem načrtu v državnem zboru sklepalo, zahtevati, da se tudi uradniki občin in okrajnih zastopov v istem zakonu uvažujejo. O gmotnem položaju uradnikov avtonomnih uradov se je že veliko pisalo in govorilo v javnih zastopih; od raznih strani se je povdarjala potreba, njih položaj zboljšati, predložile so se tudi že tozadevne razne peticije državnemu zboru; ker pa ravno uradniki avtonomnih uradov med privatnimi uradniki največ storijo za državo, je opravičena zahteva, da država skrbi za starostno preskrb-Ijenje teh uradnikov. V nadi, da boste to opravičeno zahtevo o priliki razprave v držav, zboru podpirali, bilježim z odličnim spoštovanjem" — (podpis). •
Društven koledarček za 1. 1906. je izšel. Nekoliko pozno je sicer za koledar-darček, Če izide še le decembra, a Koledarčkovo uredništvo ni povzročilo zamude. Nas je prav razveselil rdeči „Zvezni Koledarček". Vsakdo, ki mu je mari pošten napredek slovenskega ljudstva, naj bi imel „Koledarček". Priporočamo ga naitopleje vsakomur. Tvarine poučne dovolj za vsakega, ki mu niso mari le prazne čenče ali pa kaki prismukneni romani. V poročilu o zborovanju „Slov. kršč. soc. zveze" v Mariboru dobi vsak raznovrstnega gradiva. Oni, ki tožijo, da nimajo tvarine za predavanja, je dobe, kolikor hočejo. Društva in osobito društvena načelstva naj poskrbe, da te sklepe izvrše. Naši delavski organizaciji je posvečen poseben oddelek, ki opisuje večje prireditve našega delavstva. Ob tej priliki opozarjamo delavska društva na sklepe I. vseslovenskega shoda pri D. M. v Polju. Skrbite, da se prav povsod tudi izvrše. Opis mladeniških shodov na Štajerskem je velezanimiv. Kaže, da vrla štajerska mladina ne drži križem rok. Le tako naprej! Vrlo delujoča štajerska organizirana mladina, naša nada, naš up, obrne gotovo svojo pozornost tudi na delavsko združevanje,
ki je na Štajerskem se pomankijivo. V „Navodilih za zvezna društva" pa najde vsak, ki mu je na srca društveno življenje, kar poželi in potrebuje. Društva naj bi le izpolnjevala nauke navodil. Prav dobro tudi služijo navodila voditeljem „Čebelic". Jako prav pridejo tudi tabele za računanje vsebine okroglega, tesanega in žaganega lesa v kubičnih metrih. Gospodarski zapisnik pa nemo kliče svojim naročnikom: Imejte v redu svoje gospodarstvo, vpisujte svoje doh.dke in stroške. Društveni seznam kaže, da je v „Zvezi" 133 društev z 9720 člani. Lična knjižica stane 1 K, naročila naslovite na naslov g. Luka Smolnikar, stolni vikar, Ljubljana. Ker je na razpolago še nekaj lanskih „Koledarčkov", opozarjamo delavstvo, da je v njem mnogo za delavstvo velej-ažnib sestavkov. Segajte torej pridno po „Društvenem koledarčku"!
Pol milijona ur je preteklo dne 16. dec., odkar vlada naš cesar Franc Jožef I.
„Dan sprave", ljudska igra s petjem v štirih dejanjih. Spisal Zvonimir M as le. 78 strani, 16°. Izdalo in založilo uredništvo „Družinskega prijatelja" v Trstu. Cena 20 v; po pošti 5 v več. — Dobra igra, polna šaljivih, pa tudi pretresljivih prizorov. Za navadne odre je jako pripravna, ker se da uprizoriti z učinkom in tudi zelo skromnimi sredstvi. Njena smer je proti pijančevanju in kaže, da ni vselej resničen pregovor: „Pijanec se preobrne, kadar se v jamo zvrne." To igro, ki je prva te vrste, priporočamo prav toplo društvom v uprizoritev in vsem knjižnicam, posebno v krajih, kjer se veliko pijančuje. — Pevske točke v tej igri je uglasbil Vinko Vodopivec. Omeniti moramo lepo koračnico za mešan zbor s „trio": „Mi smo Slovani!", ki se gotovo ndomači. Primerni hektografirani glasbeni izvodi se dobe po 10 v v uredništvu „Družinskega prijatelja" v Trstu, Rojan 3.
Slovenski kmetje! Vsak stan ima dandanes liste, ki zagovarjajo njegove težnje in koristi. Za kmečki stan izvršuje na Slovenskem Štajerju to nalogo naš „Slov. Gospodar". Zato pa naj bi ne bilo nobenega slovensko-štajerskega kmeta, ki bi ne bil naročen na „Slov. Gosp." Naročnina za list je pač majhna. Za celo leto znaša 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naročnina se pošlje na priprost naslov: Upravništvo „Slov. Gospodarja", Maribor. Slovenski kmetje, sezite po svojem stanovskem listu in širite ga med sobrati! Z novim letom bo list izhajal pri isti ceni v povečani obliki in na lepšem papirju. Današnja priloga ima že tako obliko in tak papir.
Cerkvene stvari.
Umrla je dne 13. t. m. v mariborski bolnišnici usmiljena sestra Filomena Apoloni ja Goznikar, rojena dne 9. februarja 1873 pri Sv. Jederti nad Laškim.
Ljutomer. G. Anton Valcer, posestnik v Babincib, je ob potu, ki pelje v Ljutomer, postavil čez 7 metrov visok križ, katerega je v nedeljo, dne 10. t. m. po večernici g. dekan Jurkovič ob asistenci dveh gospodov kapelanov blagoslovil. Po blagoslovu je gospod kapelau Škamlec množici domačega in iz okolice zbranega ljudstva v primernem govoru razložil pomen križa v stari in potem v novi dobi. Po končanem govoru je g. Zacherl z eno svojih pevk zapel nalašč za to slovesnost zloženo pesem. Bodi še pripomnjeno, da je podobo Križanega, kakor tudi Device Marije jako umetno izdelal domači podobar g. L. Perko pri Sv. Trojici v Slov. gor. .
Društvena poročila.
Na Štefanovo v Ituše I Tu priredi kmečko bralno društvo v gostilni g. Antona Novaka svojo veselico, pri kateri se bo pelo, igralo in tudi proste zabave ne bo manjkalo. Na gledaliških deskah bodeta tu prvikrat gostovala znana in priljubljena igralca Čikeka in Vrezi, ki bosta gotovo vsakomur izsilila
mnogo smeha. Prijatelji in zvesti obiskovalci narodnih Ruš, posetite nas v obilnem številu, zlasti pa ne ostanite doma vi, domačini! Ve-| selice se v prvi vrsti prirejajo le za vas in
; z vašo navzočnostjo je trud, ki ga povzročajo prireditve, obilno poplačan. Torej na svidenje : in prijateljsko veselje naj bo ta večer med nami!
Katol delavsko društvo v Mariboru
■	je priredilo dne 17. t. m. ob 5. uri popoldne i božičnico s petjem in živimi podobami. Slav-| nost so obiskali tudi prevzvišeni vladika la-i vantinski dr. Mihael Napotnik. Petje novega ! društvenega moškega zbora je splošno ugajalo. ; Jako krasne so bile tudi žive podobe: Rojstvo ; Kristusovo, sv. druž;ua, 12 letni Jezus v tem-| peljnu. Med deklamacijami moramo posebej
i omeniti gdč. Stranjšak, ki je krasno dekla-I mirala: „Angeij miru". Nato so se razdelila
■	med otroke udov darila, kar so prevzvišeni lastnoročno storili. Obdarovanih je bilo 160 otrok.
Iz Ribnice. Po tukajšnjem „Bralnem ; društvu" povabljen je 10. t. m. gosp. potovalni i učitelj G o r i č a n razlagal o koristi kmetijske ) podružnice. Poslušalcev je bilo veliko število, | katerih se je tako,j toliko oglasilo, da se je j kmetijska podružnica ustanovila. Naj deluje v j občni blagor.
Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je
na podučnem shodu zadnjo nedeljo jako zani-: mivo predaval gosp. učitelj Jožef T r o h a o amerikanskih nasadih. Sklenilo se je, da bo j tekom zime vsak četrtek zjutraj po sv. maši j v bralni sobi gospodarski podučni shod, pri I katerem nastopi vsakikrat eden govornik in ' bo potem razgovor o dotičnem predmetu, i Prvi tak shed bo v četrtek 28 dec. Govoril bo o delu v sadovnjaku mladenič Ant. Zemljič.
■	Gospodarji, mladeniči in vsi, ki se zanimate i za gospodarski napredek, udeležujte se teh I shodov v velikem številu!
Za potovalno knjižnico, koja je namenjena Slovencem ob meji, se je že darovalo i nekaj knjig. Toda še vse premalo! Rodoljubi, j pokažite sedaj dejanski svojo ljubezen do v : nevarnosti se nahajajoče slovenske meje! j Knjige in darove sprejema: Josip Kranjc, ka-
| pelan, Sv. Peter, pošta Maribor.
!
Bralno društvo „Skala" pri Sv. Petru i niže Mariboru je imelo zadnjo nedeljo po-i voljno dobro obiskan poučen shod. Po pozdravu gosp. predsednika je predaval gosp. dr. Ant. P. Korošec o pojmu ustave in j potem o različnih volilnopravnih sestavih ka-i kor so: splošna in enaka volilna pravica, sta-! novska, muožinska, razmerna itd. Gosp. tajnik s ie pozival društvenike k pridnemu čitanju, ker t fljig je sedaj dovolj. Društvo si je pred kratkim nabavilo krasno in bogato knjižnico.
Naša nepolitična organizacija. V
„Društven. Koledarčku" najdemo letos mnogo zanimivih podatkov o naši nepolitični organizaciji. Vseh društev, zbranih v „Slovenski kr ščansko-socialni zvezi, je bilo ob sklepu uredništva za Koledarček 133 z 9720 člani. Največ društev, 77, jih šteje Kranjska, štajerskih društev je zaznamovanih v „Zvezi" 38, v istini : pa je njih število že poskočilo na 41. Velika | škoda je, da niso vsa društva odgovorila na vprašanja, ki so se jim stavila od osrednjega odbora za 1. 1904, kajti potem bi lahko se-j stavili zanesljivo in sila poučno statistiko nepolitičnih društev. Kolikor je v Koledarčku gradiva ua razpolago, hočemo podati sliko j spodnještajerskih nepolitičnih društev. Denar-i nega prometa so imela naša društva 16827 K 39 h Najmanjši denarni promet je imelo | (v kolikor Kolcdarčkovi podatki kažejo) bralno ; društvo v Pišecab. največjega pa bralno dru-' štvo v Dobrni pri Celju. Knjig je v naši spod-! nještajerski organizaciji na razpolago 11043, | prebralo se jih je 11004 Največ knjig ima j kmečko bralno društvo v Št. Ilju v Slov. gor., i najmanj katol. bralno in gospodarsko društvo : v Rogatcu. Največ knjig se je prebralo v | bralnem društvu v št. Juriju ob Taboru, naj-, manj v bralnem društvu v Studenicah pri
Poljčanah. Poučnih predavanj je bilo 1. 1904 v naših organiziranih društvih 124, največ (26) pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Dramatičnih predstav je bilo 47, največ (5) pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Veselic je bilo 45, največ (6) v kmečkem bralnem društvu v Jarenini. Izletov se je naredilo 30, največ (8) Sv. Jurij ob Sčavnici.
Veteransko društvo pri Sv. Križu na Murskem polju si je v kratkem svojem obstanku že omislilo novo veteransko zastavo, katera bo iz črno-rumene svile, na eni strani cesarski orel in ca drugi podoba brezmadežne Device Marije; taka zastava bo torej popolnoma stlična vojaški upravi. Izdelale jo bodo čč. šolske sestre v Mariboru. Društveno vodstvo izreka prisrčno zahvalo «vojim dobrotnikom, kateri so že za zastavo prispevali z raznimi darovi: g. c. kr. dvorn. svetniku dr. Miroslavu Ploj, drž. in dežel, poslancu na Dunaju, rajnemu g. dr. Farkašu v Ljutomeru, g. Ln-doviku Skuhala, c i. kr. poročniku v Sopronu, g. Ludoviku Karba, c. in kr. poročniku v Pulju, g. Jožefu Stuhec, c. kr. oficijalu v Brežicah, si. posojilnici v Ljutomeru. Za ram« darove in dobitke za tombolo, gg. e. kr. uradnikom ljutomerskim, domači in ljutomerski čč. duhovščini, gg. dr. Grossmannu in dr. Chloupeku, gg. trgovcem in županom ljutomerskim in vsem domačim darovalcem in podpornim udom, kateri so za novo zastavo kaj pripomogli. Bog plati! To veteransko društvo je edino v ljutomerskem okrajnem glavarstvu in stoji popolnoma na narodni podlagi, (ne pa kakor pri Sv. Antonu v Slov. gor. tisto veteransko društvo deluje) z namenom, kakor kažejo društvena pravila, gojiti med ljudstvom domorodni vojaški duh in vzgojevati dinastično čustvovanje in pravo ljubezen do domovine. Glede na kratki obstanek v teku pol drugega leta, je že 28 uniformiranih članov in to »o možje in fantje, kateri si štejejo v svojo največjo čast in ponos, da «o že s prepasanim orožjem služili svetlega cesarja. V naših vrstah stojijo tudi možje, kateri so stali že v cgnju za domovino in čast Avstrije in gledali smrti v oči, kar pričajo njihove bojne svetinje. Z novo zastavo bo imelo društvo še lepši ugled, ker je pa še za tako podjetje v blagajni velik primanjkljaj, v ta naveden; namen še prosimo gg. križevske rojake, ako bi nam blagovolili prispeti za novo zastavo s kako podporo. Vsak tudi najmanjši dar bo hvaležno sprejet. — Odbor veteranskega društva pri Sv. Križu na Murskem polju, dne 15. dec. 1905. — Ivan M a g d i Č, načelnik. Ivan Peršak, namestnik. Jakob Stuhec, tajnik.
Gospod bralno društvo v Kozjem je imelo minulo nedeljo, dne 17. grudna svojo letno občno zborovanje in volitev novega odbora, ki je izvoljen po sledečem redu: predsednik Anton Maček, posestnik; denarničar preč. g. dr. Janez Jančič, kapelan; tajnik M. Pustišek; knjižničar Rudolf Vouk, mladenič; odborniki Anton Maček, mizar, Jernej Ver-deljak, Franc D brav, mladenič in Janez B ih, posestnik. Daj Bog sreče in mnogo vspeha novemu odboru v letu 1906.
Bralno društvo v Dobovi je imelo 17. t. m. občni zbor in predavanja. Tajnik je predaval o pomenu in potrebi narodne izobrazbe in organizacije, o rabi sredstev, kakor so, koristno branje dobrih knjig, strokovnih listov in časopisov, poučna predavanja, poštene zabave, igrokazi, petje, izleti in zveza s sosednimi dr uštvi. Na steni bralne sobe viseča lepa podoba sv. Cirila in Metoda je kažipot društvenemu delovanju, ki je naznanjeno v slovenskem geslu: Vse za vero, dom in cesarja! Predsednik je zanimivo razlagal napravo dobrega gnojišča in to razlago pojasnjeval z risanjem na tablo; predavalo hlevskem gnoju, o kompostu in o umetnih gnojilih. Mnogi udje so že isti dan skupno naročili Tomaževe žlindre, kajnita in kalijeve soli. V lepem številu zbrani udje so z veseljem poslušali ta poučna predavanja, izrazili željo, da ie ob primernih časih povabi tudi potovalni učitelj v »trokovno izobrazbo gospodarjev.
a,
SikOVEKSKI GG8P0DA&.
21 decembra 1996.
Gospodarske stvari.
Kako Španska pomaga svojemu kmetu?
(France Kramberger, eksp. akad.)
Znano je, da je Španija ena najbolj revnih držav, a vendar nam zamore ravno ona biti v novejšem času na gospodarskem polju kot vzoren vzgled. Spoznala je, da mora država, ki hoče biti močna, mora imeti tudi močno oporo v kmetu. Raditega si prizadeva na vso načine kmetn njegovo stanje izboljšati. Navesti hočem le nekaj primerov, ki naj dokažejo, kaj vse še našemu kmetu manjka in kaj vse je on upravičen zahtevati od one države, kateri plačuje mastne davke.
Ni zadosti, če kmet čita samo strokovne knjige o poljedelstvu, ampak treba je tudi, da ae mu vse to praktično pokaže, kako se dela in kako velik dobiček prinese umno kmetijstvo. In v ta namen je Španija že lani dovolila ogromne podpore za napravo kmetijskih po-skuševališč, ki merijo pol do eden ha ter so blizu kraja, da ni kmetovalcem preveč od rok. Tako poskuševalno postajo dobi pa vsaka občina, ki ima najmanj 750 prebivalcev. Glavna naloga teh postaj je, kmetom praktično pokazati veliko vrednost umnega poljedelstva in primerno uporabo različnih vrst gnoja. Pestijo in zboljšujejo se tudi semena. Država sama da tudi veliko poljedelskih strojev poskuše-valiičem na razpolago, da se kmetje pouče o njihovem velikem pomenu za kmetijstvo. Po-»kuševališča vodijo učitelji dotičnih občin, ki »toje pod nadzorstvom državnih poljedelskih inženirjev.
Navesti hočem se samo, da je španska država tudi dovolila, da smejo poljedelci kakor tudi poljedelski delavci hoditi poslušat k predavanjem in praktičiim vajam na vseh javnih kmetijskih šolah in učiteljiščih. Nadalje so se tudi vpeljala predavanja o kmetijstvu v vojašnicah, kar pa imajo že dolgo časa na Laškem.
Ako primerjamo našo državo s Špansko samo v teh par vzgledih, moramo žalibog pri-poznati, da naša država dosedaj za kmeta še skoraj ni ničesar storila ali pa vsaj toliko ne, kot bi morala. Žalibog smo še vedno navezani na svojo lastno pomoč. Res je, da imamo že kako malo drevesnico ali trsnico, nekatera kmetijska društva imajo tudi že svoja posku-ševališča (seveda ne popolne), nekatere šole ao tudi obdarovane s koščekom zemlje, kjer bi se naj (a navadno se ne!) šolska mladina poučevala o kmetijstvu, ali to je še vse premalo. A jako dobro bi bilo, ko bi se tudi pri nas vpeljal* poučna predavanja v vojašnicah. Koliko praznih poldnevov in tudi celih dni zabijejo naši fantje v vojašnici, posebno v zimskem času ali pa kadar dežuje! Ali bi ee bilo bolje, da bi se jim o takih prilikah povedalo kaj koristnega o kmetijstvu? Gotovo! In marsikateri kmetski fant bi se zopet z veseljem poprijel domače kmetije, ter bi vse to, kar je slišal pri vojakih o gospodarstvu, doma uporabil. A sedaj vsak navadno raje ostane po dokončani vojaški službi v mestu ter dela
po tovarnah, a našemu kmetn pa primanjkuje vedno bolj delavskih moči.
Loterijske številke.
Gradec 16. decemb.: Dunaj 16. decemb.:
64, 80, 46, 2, 76. 19, 71, 73, 22, 18.
•k ^ ^
i
A
Kupnjtc
NARODNI KOLEK!

Listnica uredništva- Sv. briž nad Mariborom, Sv. Barbara pri Mariboru: Hvala, sprejeli, pride !
Društvena naznanila,
Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ima svoj poučni shod mladeniška zveza v nedeljo, dne 24. decem-po večernicah, dekliška zveza pa na Štefauovo po ve-černicah. Na dnevnem redu so obakrat zanimivi govori.
Bralno društvo v Letušu ima svoj redni občni «bor dne 81. decem. popoldne ob 4. uri v prostorih g. Val. Zanier in sina. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor.
Podružnica družbe «v. Cirila in Metoda sa Slovenjgradec in okolico ima na praznik sv. Štefana popoldne zborovanje v gostilni g. Rogine v Pod gorju. Začetek ob 8. uri. Rodoljubi so uljudno povabljeni k zborovanju. Odbor.
Žiško bralno društvo vprizori dne 28. t. mes. igro '„Novi svon na Krtinah". Uljudno se vabi vse drage sosede, kakor tudi domačine, da Be » obilnem številu udeleže te veselice, od koje se bo slednji vračal sigurno zadovoljen domov. Igrati sa prične točno ob
3.	uri popoldne. Vstopnina: odrasli.40, otroci 20 vin. Predplačila se hvaležno sprejmejo. Čisti dobičsk je namenjen žiškim ubogim šolarjem.
„Pevski zbor mladeničev v Verieji" priredi v torek, dne 26. dec. (na Štefanovo) predstavo s petjem in igro nl)obro došii" ob 5. uri zvečer v gostilnični sobi g. Rožmans. Čisti dobiček je namenjen ubogim šolarjem domače šole. (Vstopnina: sedeži 60, 60 in 40 vinarjev, stojišča 8o vin) Osebna vabila se ne razpošiljajo.
Katol. bralno društvo na Polzeli ima svoj letni občni zbor na praznik sv. štefaoa po večernicah ob pol 8. uri popoldne. Na dnevnem redu je volitev novega odbora.
Konjiško društvo treznosti bo imelo svoje glavno zborovanje na predbožično nedeljo, dne 24. dec. t. 1. ob 4. uri popoludne v društveni sobi. Spored: 1. Letno poročilo. 2. Račun o društvenih prejemkih in izdatkih. 8. Volitev odbora za prihodnje društv. leto.
4.	Predavanje o alkoholizmu. 6. Predlogi. Na polno-številno udeležbo vabi uljudno odbor.
Čebelarji, pozor! Dne 24. t. m. zboruje podružnica slov. čebelarskega društva za Spodnje Štajersko v St. Juriju ob juž. žel. Na dnevnem redu je praktično predavanje g. predsednika nadučitelja Kurbusa, poročilo tajnika io blagajnika. Razni na < ve t i in predlogi. Zborovanje se vrši v gostilniških prostorih „pri Ku-koviču" ob polu 4. uri popol. K mnogobrojni udeležbi vabi uljudno odbor.
Št. Ilj pri Velenju. Bralno društvo v Št. Ilju pri Velenju priredi na praznik Sv. Štefana, due ¿6. dec. 19 5 veselico v gosfilni g. Iv. Kranjca v št. Ilju. Začetek točno ob 8. uri popol. Na vzporedu je pozdrav, godba in gled. igra „Trije tički', šaloigra v dveh dejanjih, poučni govor ter prosta zabava s petjem, šaljivo pošto in licitacijo itd. Veselica bo nudila vsakemu udeležencu obilo zabave. Ker je čisti dobiček namenjen za razširjanje društvene knjižnice, upamo, da se vsi sosedi iz Šoštanja, Škal, Velenja in št. Janža odzovete našemu vabilu; kdor bi pa bil zadržan, osebno se udeležiti naše veselice, se naj spomni s kakim prispevkom našega bralaega društva in podpira na ta način naša
prizadevanja za razširjenje izobrazbe med ljudstvom. Odbor.
Bralno društvo v Špitaliču ima na Štefanovo pa dopoldanski službi božji občni zbor v šoli. Spored: 1. Poročili blagajnika in tajnika 2. Vpisovanje novih udov in pobiranje udnine. 3. Šaljiv srečolov itd. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Slov. čebelarsko društvo za Spodnji Štajer
ima svoj III. občni zbor v četrtek, dne 28. decem. t. 1. ob 10. uri dopoludDe v prostorih Narodnega doma v Ptuju. Vzpored: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 8. Poročilo blagajnika. 4. Volitev odbora. 5. Volitev pregled, računov. 6. Slučajnosti. Vse člane ter druge zavedne čebelarje vabi k obilni udeležbi uljuduo odbor.
Za družbo s*. Cirila In Mstoda so
darovali Mohorjani pri Sv. Juriju ob sčavnici 27'60 K. — Mohorjani na Ljubnem 17'35 K.
Za Žičkarjs» spomenik so darovali: si. posojilnica v Gornji Radgoni 25 K, vlč, g. duhovni svet in župnik Peter Eijavec 10 K, blag. gosp. Ivan Zdolšek, nadučitelj v pokoju 6 K, veleč. g. žup. Jože Kunej 2 zlata, blag. g. Mavro Tramšek 2 K, veleč. g. žup. Turkuš 10 K, vlč. g. žup. Anton Kolar 4 K. vlč. g. župnik Jožef Potovšek 4 K, blag. gosp. dr. Franc Jankovič 10 K, g. Fr. Budna, kmet v Kališovcu pri Rajkenburgii 1 K.
Tržne cene
v Mariboru od 10 dec do 16. dec. 1905.
Živila	100 kg			do	
		K	h	K	h
		16	70	17	50
ri.......		15	—	15	80
		15	60	16	40
		15	60	16	—
		17	40	18	—
		17	60	18	-10
		16	70	17	50
		4	50	5	40
		3	60	4	—
3žol* . .	.
grah . .	.
isča . .	.
krompir .
air . .	. surovo maslo maslo.
ipsh . .	.
se\je, kislo	.
repa, kisla	.
mleko
smetana, sladka kisla .
zelje

nr
TočT
glav
1 kom
10
Kier ljttbl kakao ln čokolado, tamn bodi priporočan;
Ivana floff»
Kandol:Kakao
«utfaacaj Ullbi «bi, Jo uMtM- I
----trmfi» *ik«U sasrtasU isti »t fc*J»al}-
tam «kun iaradno poaa&i.
Pristan šamo a imanom ttkl Mati is ■ lavja varatvano «namko
Zavoji po V«kg 90 vinarjev » Vi »60 » pobira sa povsod.
2PB080S Novolttno darilo! BBoaoa
Marijine družbe! Bralna društva!
-A-li že Imejte —
Marijino življenje?
Slavosper, obsegajoč nad 1000 verzov.
" «peval M. ZemljiČ.	■
s poštnino vred brošir. izvodu 2-20 K, vezano 3 K, z zlato obrezo 4 K.	831 2—1
! Mlad fant,
. 22 let star, slovenski rodoljub, ki i je vešč slovenskega in nemškega 'jezika in v gospodarski in gozdar stroki kakor tudi v občinskem in 1 posojilniškein tajništvu in tudi v ' odvetniških pisarniških delih dobro izurjen, želi primerne službe na deželi.	sai 3—1
Ponudbe se naj pošiljajo na upravnistvo tega lista.
... v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. 1Vd M. j„ v „Katol. Bukvami" v Ljubljani.
1, Lepo, majhno posestvo,
I j pol ure od Maribora, lepa biša, hlevi,
Božično darilo! 30S&3080Š i »J« M
I neje se izve Spod. Pobrnž št. 64 pri Marib.
Pri kneževem oskrb-s ništvu v Konjicah se iščeta I za oskrbovanje novih nasadov dva izšolana
rinicaria
Jeden od teh je lahko o-ženjen. Plača po dogovoru. Nastop službe s 1. februarjem 1906. Oglasi se naj pošiljajo na kneževo oskrb-jništvo v Konjice na Štajerskem.	801 8-1
Ti inseruti se sprejemajo protisamo predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo m mora pridigati zoamka za odgovor.
Štampllje iz kavčuka, modele za jiredtiskarije, izdfluja po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, gosposka ulica št. 15.
767 52—4
Mladenič, vestnega značaja, že več let kot samostanski cerkveuik, se priporoča kje na Štajerskem ali Kranjskem v službo z '¿. januvarjem prih. leta. Naslov pri upravništvu.	779 3—2
Kovačnloa se da takoj v najem radi prodaje posestva na več let z orodjem vred. Kovačnica je za pet delavcev velika, med dvema glavnima cestama, dcsedajni najemnik je bil črez 20 let, tudi svinjski hlevi in eu vrt je zraven. Vid Dubič, trgovec z apnom na Bregu pri Ptuju. 778 3-2
Trije dijaki se sprejmejo na stanovanje in brano, lepa soba. zanesljiva postrežba in krščanska hiša. Vpraša se pri Juli Kopič, Pfarhofgasse št. 5, Maribor.
761 2-2
Malo ppsestvo, okoli 4 orale, je takoj na prodaj Ciršak št. 88. fit. Ilj v Slov. gor.	775 8—J
Pristne vino in pristni tropinovee, kakor tudi več tisoč cepljonih trt in divjakov bilk, različnih vrst Je na prodaj po nizkih cenah pri Josipu Cotič, vinogradniku v Vrhpolji, Vipava. Cenik na zahte-vanje brezplačno	795 4—1
2 kovaška učenca, v starosti 14-17 let sprejme Anton Ferenčak, kovaški mojster v Brežicah ob Savi. 79;) 2—1
Hlapec za vole se sprejme s 1. januarjem 1906 v aupni-če v Kamnici pri Mariboru.	788 2—1
> Enonadstropno poslopje, stara ' šola pri Sv. Duhu v gornjeradgonskem okraju se da v najem. V pritličju so tri sobe za stanovanje ali kako bodi obrt, dve obokani kleti, kuhinja s štedilno pečjo in kamri«» za shrambo. V nadstropju ste dve veliki, poprej šolski sobi in ena soba za stanovanje. Poslopje je tik cerkve. Oglasiti se je pri šolskem načelništvu pri Sv. Duhu.	784 2—1
čevljarsko orodje dobro ohranjeno, skoraj novo, se proda. Jožefa Kraj ne, ! Studenci št. 60.	793 2—1
Učenoa z dobro ljudskošolsko izobrazbo, , ki zna slovenski in nemški, sprejme v ; trgovino mešanega blaga L. Pinter t Sel-
I niči ob Dravi. 796 2—1 j ---
Deklica, 14 do 16 letna, zdrava, pri-j dna in dovolj močna, iz poštene hiše, ki I je dovršila ljudsko šolo z dobrim uspehom, i se sprejme takoj v malo trgovino na de-i želi v učiteljski rodbini; imela bi sprva i tudi hišne opravke. Plačilo po dogovoru. • Ponudbe pod „Poštenost" na uredništvo I Slo". Gosp.	798 2-1
Vinlčar s 4 delavskimi močmi, izurjen na nove nasade, je dovršil vinarski in sadjarski tečaj, želi službo spremeniti do 15. februarja 1906. Ponudbe pod J. S. oa upravništvo „Slov. Gosp." 600 2-1
Službo organista in oerkovnika
i išče ceciljanec, jako izvežbau v vseh prpd-i metih, posebno t igranju na orglah (Ba-! chovih Fug) in v Choralu, dober pevec, i oženjen, z jako dobrimi spričevali, tudi \ lahko nastopi na nemškem in zna tudi ! dobro k cerkvi spadajoče rokodelstvo. Več , se izve pri uprav.	774 3—2
Zidana blfta v jako lepem kraju, zra-
; ven cerkve, 20 minut od kolodvora, pri-: pravna za gostilno in trgovino, tudi za kakega penzijonista, se proda Hiša obstoji iz 6 sob, kuhinje, čumnate in kleti, zra-! ven je tudi lepo dvorišče in vrt za zelen-; javo. Pogoji so jako ugodni. Naslov pove | upravništvo tega lista.	791 3 — 2
Prodajo se za orgljarsko šolo primerne r snažne in vezane knjige, „Cecilije" (stare
i izdaje), „Zbirka zakonov" za občinske
\ tajnike, „Cerkveni Glasbenik" 1902. Več
' pove Karol Satler, organist v Št. Rupertu
nad Laškim, p. Sv. Jurij ob juž. Sel. (	803 2—1
Tamburaško brdo, še celo novo, proda Hadner Alojzij v Kamnici št. 80 pri Mariboru.	8( 9 2—1
Lep gozd, 10—12 oialov, v bližini Maribora, 8e takoj proda. Souvent, Maribor, MUhlgasse 30._802 2—1
2 učenca za triletno uino dobo sprejme Janez Verdgnig, kovaški mojster t Gradcu, Manzgrabenstrasse št. lig. Dobita hrano in perilo.	806 3 — 1
Dva fanta, dobrih in poštenih stari-šsv, se takoj sprejmeta v trgovino mešanega blaga v nauk pri Antonu Verbič, trgoveu v Sevnici ob Savi. 810 3—1
Trgovina z meianioi blagom st da v nujem. Poizv« se pri Or. Arcužu, učitelju pri Sv. Jakobu v Slov. gor. 812 2-1
Razpradaja. Vsled izselitve sem pri-
moran prodajati svoj* blago pod lastno ono: lepo sukuo za ženske in moške obleke, različne barbente, gradi za ma-traee, posteljno opravo, obrišalke, mo-derc«, perilo za gospode, kravat«, različne žepne robce. Prodam tudi po ceni štelaže, tri prodajalne mize, trgovsko mizo, pod-stavo za plohe. Anton Strableg, Maribor, Glavni trg it. 20._814 5—1
Hlapec za govedo, z dobrimi spričevali, se sprejme s 1. januarjem 1906. Lešnik, umetni mlin v Framu.	815 2—1
Nova hiša z enim nadstropjem, močne zidana, se proda za 8100 gcd. Lep vrt, 2 svinjaka hleva, velika pralna kuhinja, velika klet, najemnina 44 gld., izplačati je 4000 gld., drugo ostane. Studenci pri Mariboru, Schulgasse 9.	823 4—1
Mala biča (viničarija) le da v najem z ali brez njive oziroma tudi (ravnik za eno ali dve kravi. Pojasnila daje H. Malluer v Rošpahu pri Mariboru.
833 8—1
Trgovski pomočnik, mlad spreten prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme v trgovino z manufak-turnim blagom pri Vinko Šket v Ilirski Bistrici, Notranjsko. Pri ponudbah naj se navede, koliko i« zahteva plače in kdaj je vstop mogoč.	830 8—1
Trgovina z mešanim blagom se da z
novim letom v najem. Oglasi te pri Or. Arnuž, učitelju, Sv. Jakob v Slov. gor. .	829 2—1
Lep vinograd v občini Jareniaa, 10 minut od župne cerkve, ob okrajni cesti, bo vsled smrti L. Sirk po prostovoljni dražbi na licu mesta (posestva) dne 30. t. m. od dedičev proaano. K vinogradu spada sadonosnik, njiva, dvojno stanovanje. Več se izve pri Fr. Kramberger v Gošovi, p. Sv. Lenart v 81. gor. .828 2—1
Posestvo, jako lepo, tik župne cerkve
pri Sv. Ani na Krembergu, kateremu spada jako lepo zidano stanovanje, vinograd, njive in lepi nevsekan gozd, katero bi bilo jako ugodno za kakega umirov-ljenca ali obrtnika, skupno meri čez 3 orale, bo vsled smrti L. Sirk od dedičev na prostovoljni dražbi na licu mesta, premičnina dne 26. t. m., posestvo pa 27. t. m., vselej ob 1. uri popoldne prodano. Več se izv« pri F. Kramberger v Gočovi, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 828 2—1
\ V najem želim vzeti hišo za malo trgovino v spoiobnfm kraju, ali pa tudi kupiti pod lahkimi plačilnimi pogoji. Ponudbe blagovolijo so poilati na upravništvo „Slov. Gospodarja". 826 2—1
Trt©!
Imam na prodaj več tisoč ; divjih amerikanskih korenjakov Rip. port., močni, za suho cepiti, veljajo 2 40 K 100 komadov, malo slabejsi 1— K 100 kom Trte so močno vkoreninjene, dolge 41 cm. Ključice ali rožje Rip. port., močno, za cepiti, 45 cm dolgo, cena 1*— K 100 kom. Trte še niso izkopane. Oglasiti se je treba do konca tega leta	824 f-i
Martin Slodnjak, posestnik v Bodkovcih, pošta
Juršinci pri Ptaju.
aeeoeeoeaeetpooofloeeeedt:
NAZNANILO.
Pisarna „Hranilnega in posojilnega društva (Posojilnice) v Ptuju" bo radi sklepanja računov od Božiča pa do ponedeljka po sv. Treh Kraljih, to je od 24. decembra 1905 pa do 8. januarja S906 zaprta. 9 Med tem časom se bodo tekom navadnih uradnih ur sprejemale in izplačevale samo hranilne vloge.
PTUJ, dne 18. decembra 1905. 825 l-l
Ravnateljstvo.
Posojilnica v Oplotnici
bo imela v nedeljo, dne 24. decembra 1905 izredni občni zbor
z dnevnim redom: Znižanje obresti vlog od 5 na 41/J4/o* 884 l—l
Občinski tajnik
a« vzame v službo pri županstvu Jurklošter, sodni okraj Laški trg.
Plača 60 K mesečno in eventuelni postranski zaslužki. — Službo je na-•topiti dne 28. prosinca 1906. Prošnje, opremljene s spričevali in izkazom dosedanjega življenja, je vložiti pri gornjem županstvu do 15. prosinca 1906
Županstvo Jarkloištor. 882 2—1 i
Pozor 1 Citajl Bolnemu zdravje!
^l^Ui.SlABOMt
4405219	Pozor! Citaj! <
Slabemu mod!
PakrsSke kapljice m sla- {1
♦	vonska zel, to sta danes dve naj-< J priljubljenejai ljudski zdravili med j
♦	narodom, ker ta dva leka delujeta
♦	gotovo in z najboljšim uspehom t J [ ter sta si odprla pot na vj» strani j
sveta.
Pakraike kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstra-nujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo < > prebavo zganjajo male in velike * [ gliste, odstr&njajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice In madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in nasiovi: Peter JuriSič, lekarnar v Pakracu St*. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem.
Cena je sledeča (frauko na vsako pošto): 12 stekleniiio (1 ducat) 5 K, 24 steklenidic (2 ducata) 8 K dO v, 36 stekleniiic (8 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničk (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (5 ducatov) 18 K.
Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja.
Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kaš^ju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstaiyuje goste sline ter deluje uvrstilo pri vseh, tudi najstargših prsnih in poučnih bolečinah.
Cena je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne steklenice 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v.
Manj od dveh steklenic se ne razpošilja. Prosim, da se naročoje naravnost od mene pod naslovom:
P. Jur šic, lekarnar v Pakracu 100, Slav*n»ja
j
*
t> C
fc
3
l
s
A ?
S>
Vsaka beseda J stane 2 vin. h
Vsaka beseda stane 2 yln.
Najm&nja objava 45 vin.
Večkratna objava ¡*i po dogovoru.
Vsaka beseda stane 8 vin. • •••«O««»


•••••• IN

Naznanjam, da prodajam izvrstno špecerijsko in ple-teao blago kakor tudi ieleino posodo po najnižji ceni, n. pr.: Surofa kava v žakijičkih po poiti 4 •/« kg samo K 11 — Izvrstna kava po imenu J»va 4'/« „ „ n 13'— Vsak teden novo žgana kava 1 „ „ „ 3 — Najboljši čaj „Soucheng"	'/4 „ » » i'80
— Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. — Z najboljšo postrežbo priporočam	712 18—4
Anton Korošec,
trgovina mešanega blaga v Si « it g* © 15 I
samo na Griesu pri murskem mostu,
v lastnem poslopja. »«•»•••MSIMetMCN Mte3«ltMU£M«*0ft
Svoji It svojim!

Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo
.< KO ATI A
pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba.
Ista zavaruje na Stajtrskem, Kranjskem in Koroškem vse premičninn, živiao in pridelke proti ognju po najniž,ih cenah.
Vsa pojasnila daje: Olavnl i as t ep „Oroatle" v Mariboru, Korolka oesta it. 80	713 61-7 Zastopniki se iščejo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške. BOBNI
ooooo oo ooooo
Razpis stavbe nove župne cerkve.
Stavbeni odbor za zgradbo nove župnijske cerkve na Tebarjih oddaja konkurenčnim potom gradbo nove farne cerkve na Teharjib po od oblastij potrjenih načrtih in sictr za:
a) Zemeljsko delo	314-32 K	
b) Zidarsko delo	71883 98	
c) Tesarsko delo	5006 9 i	f)
d) Kleparsko delo	1540 40	X)
e) Streharsko delo	4826 03	
f) Mizarsko delo	2194 —	jf
g) Kamnoseško delo	5320-35	T)
h) Razno in dobavo	6221 66	j)
i) Les za odre in nadzorstvo	4167-68	D
k) Poprava kapele sv. Lucije	1000 —	
Skupaj 102475 34 K Ponudbe se viagajo zapečatene pri „stavbenem odboru za gradbo nove župnijske cerkve na Tebarjih" do ekskluzivno t. prosinca 1906. Natančni preračun, Dačrti kakor tudi splošni in posebni stavbeni in ponudbeni pogoji so na razpolago v dvorani nove kapelanije. Vsak oferent mora položiti 10% ponudbene svote kot varščino.
.Janez Čemažar,
772 3—2	načelnik stavb, odbora.
II
			
	"s"?*' •r — \f- -Ti-if-V-i	r. :i : ,-	- < >
Ravnokar je izšla knjiga
Anton Medved
„Poezije"
Katoliška Bukvama => =3
Odveč bi bilo hvaliti poezije veledičnega & pesnika. — Delo se hvali samo. $ Ta velika zbirka obsega tudi več dosedaj še nenatisnjenih pesmi. — Založništvo je skrbeio za bogato In okusno zunanjo & & obliko in moderno opremo. & *
Cena: b-so k, t elegantni vezavi 5-— k, ~~ do pošti 20 vinarjev več. ...
Zaloga Katol. Bukvarne, Ljubljana
Vinogradniki, pozor!
Imam letošnjo jesen, in prib' b^jo spomlad 80.000 na suho cepljenih ame-rikansk h trt na prodaj, cepljeno pobi. Rip. portalis, in sicer: 10.000 silvaner, 60; 0 rulender, 5000 laški rilček, -ežl: beli burgundec, 1000 šipon rameni, 1000 traminer, 500 muškat rumeni, 5'X ht'iina, 1000 izabela, na solonis: 800 tra-miner, 700 silvaner. Te enoletne tfi3 so dobro zaraščene in vkoroninjene prodajam I irste 1000 kom 140 K.
2000 kom. laški rilček, dveletni, cepljene na Rip. portalis cena tem po dogovora.
Pii naročilu blagovolite poslali 10% are od naročene svote. Trte se pošiljajo le v od trtne uši okužene kraje.
Naročila za v jeseni odvzete trte sprejemam do 1B. novembra t. 1. — Naročila za spomlad pa, dokler bo kaj zaloge.	737 6—3
v
Janez Segula,
veleposestnik: v Hlaponcih,
p. Juršinei pri Ptuju.

božične ogledniee
lično in fino izdelane
priporoča
tiskarna sv. Cirila
v IVtarit>oru.
Zdravje Je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marta.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo Izmeček, od-pravyo naduho, bolečine in kre . Pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike lr, male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo ¡zborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: !Vf ratiia lekarna, Zagreb, zato se naj naročujejo točno pod naslovom:	483 20—18
Mestna lekarna, Zagreb, Marlov trg St. 68, pleg cerive sv. Marta
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	duoat (12 steklenloi 4 K, | 4 ducate (48 steklenlo) 14 60 K,
2	dnoata '24 steklenlo) 8 H. 6 daoatoy (60 steklen.) 17'— K.
3	ducate (36 s teki eni o) H 14.
Imam na tisoče priznalnib pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nad-logar; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivilja; Josip Seljanič, feljak itd.	BlBr Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje Je največje bogastvo !
B. Talento,
[ prodajalna drv in premoga Maribor, Meilingerstrasse 12
300 hektol.
novega belega vina
prav dobre kakovosti Gregorič-dediči, Majski j WringeriT Tege^hoffovi uiic^TOerdajs'
vrb v Halozah, p. Št. Vid pri!	,Wei?e* Bismarkova
„ .	' '	r ulica in v hočki mlekarni Sammerlmgova
PtUJU.	761 5-2 I ulica.	62 26—25
D roda ' se priporoča. Naročila se tudi sprejemajo H j v trgovinah J. Janšek, F. Hartinger, C.
in »aložnik .Katol. tuk. drUtvo\
LKijevorm urednik f»rda Ltskavsr.
Tisk tiikarn« sv. Cirua.