Leto VII.
V Celji, dne 16. julija 1897. 1
Štev. 29.
dohaja vsaki petek v tednu. — Dopisi naj se izvolijo poSiljati uredništvu in sicer frankirano. — Rokopisi se ne vračajo. — Za inserate se plačuje 60 kr. temeljne j tfebjbine ter od vsake petit-vrste po 10 kr. za vsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno inseriranje primerni popust. — Naročnina n celo leto 3 ghL,
pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr., katera naj se poBilja: Opravništvu .Domovine" v Celji.
»Narodno življenje v spodnje-štajerskih mestih."
Ta zapeljiv naslov izbral si je nek urno-bolni dopisun graške »Tagespošte", da preslepi kogar, to lažnjivo izmišljotino pregledati, v mnenju, da se razpravlja morda kakšna zgodovinsko-narodopisna črtica. Prežalostni pojav za omenjeni list, da mora dajati svoje predale enakim čenčam plitvega znanja, da prevračajo po njih svoje prave predpustne šale. Ne marali bi se sicer dostikrat te strupene, najgnusnejših laži in izdajalskega smradu izpuhteče šare, ko bi nas ne vodila opravičena slutnja, da je iztuhtala vrstice v svoji nadutosti, v smrtnem sovraštvu do Slovencev ali — kar je tudi nekaj — v svoji budalosti — butica, koje Nemci nemara prištevajo svojim zvedencem, strokovnjakom. Krščanska naša dolžnost nam pa veleva: »nevedne podučiti.". Ako se tudi podoiše „ spod nje-štajerski Nemec", rečemo mu v obraz: »Čioveče, vi ste nemškutar, poturica, izdajalec svojega rodu"! Vsaj se sam izdaja, kako dobro so mu poznani običaji in izrazi slovenščine; ne slepite nas in pristnih Nemcev! Nemške glave so pretrde in preohole za enako učenje. Vemo pa tudi predobro, kako se »spodnještajerski Nemci" vale in umetno vzgajajo; oče je omahljivec, pozneje ga službeni piš zasuče k stranki nemškutarjev, — sin pa je že »German čiste pasme", kakor so oni, sedaj dnevni junaki, graški akademiki: T oš, Osvatič, Slekovec in Šeligo. Upamo, da bi tudi značaj vsakemu pravcatemu Nemcu ustavljal pero, pisati tako gorostasna natolcevanja; k temu žene le odpadnika razjedajoča vest, da se opere spominov, ki ga vznemirjajo ter grozijo izdati v nasprotnem taboru, češ: »tudi ti si
LISTEK.
Iskalci biserov na otoku Sv. Duha.
Povest Emilja Mušika. Iz ruščine preložil Krutogorski.
(Dalje.)
Med bliskanjem, sem zagledal, kako je Anglež z mogočnimi vzmahi plul pred menoj, skušajoč dohiteti nekak temni predmet, katerega pa nisem mogel dobro razmotriti. Poln veselja nad sijajno zmago, sem ga veselo zaklical.
Vse kar sedaj pripovedujem, se je vršilo v jednem trenutku, pri svetlobi bliska. Videl sem, da je Rikardo hipoma obstal in, vzravnavši se, pomolel iz vode do pasu. Njegove oči so bile uprte vame in jaz do moje smrti ne bom pozabil tega strašanskega pogleda. Isto minuto se je začul krik, tako strašen in presunljiv, tako divji in obupen, kakoršnega še nikdar slišal nisem.
»Erna!"
Zatem je vse ogrnila globoka tmina in jaz sem plaval na pomoč tovarišu. Mahoma je moja roka zadela ob nekaj trdega. To je bila ista temna reč, ki se je umikala Rikardu. Vedel sem takoj, čemu si jo je Anglež tako naporno skušal
jeden onih, tvoj jezik te izdaja", na kar se ta novi Peter roti in prisega: »ne poznam teh ljudij".
Najprej prežveči zastarele, obrabljene fraze, da je zakon narave, da požre večji narod manj šega. Ta zakon velja pač mej ribami in krvoločno zverjado. V dokazalno primero navaja Rimljane naprem drugim narodom. Vam je li bilo ljubo, da ste poraženi vklonili se rimskemu jarmu, prašali bi Nemce? Ali bi bili to storili stari medvedožrci Germani, da jih ni k temu vpognil rimski zmagovalni jmeč ? Ako so bili njih pradedje res toli razsodni in zavzeti za rimsko izobrazbo, zakaj niso prostovoljno pri-poznali tujo nadvladajočo jih omiko ter je posnemali? Sploh pa že kaže prav to primerjanje puhlo in površno poznanje narodnih razvojev, ako hoče kulturni narod v sedanjem veku jemati v merilo jednakopravnosti — staroveško rimsko vlado. „• H
Istodobno s suženskimi spomini svojega naroda povzdiguje in kuje v zvezde nedosegljivo (!) sedanjo nemško omiko. Znanstvo, umetnost in — bogastvo ter pravi, vse to so pojavi, ki jim dajejo pravico, slovenski rod podjarmiti in nad-vladati. Tedaj gmotno stanje jednega naroda naj bi odmerjalo odvisnost in duševno prostost drugega rodu! Tu pripoznajo prirojena jim židovska načela: denar sveta vladar.
Z »polomljenim" srcem izpoveduje, da padajo zadnja desetletja nemSke trdnjave na Spodnjem Štajerskem po vrsti tem »barbarskim" Slovencem v roke, toda, če jih vse ne vara — o, gospoda, na takšne prevare se vam bo pač treba kratko privaditi — tedaj, če jih ne vara, obrača se jim ravno zadnji čas na bolje. Ti tolažilni vzdihljaji so pač slični prisiljenemu posmehu
pridobiti: bil je to njegov lasten čoln, katerega sem jaz prebil. Valovi so obrnili dno kvišku, in on je plaval po vetru.
Gospod lajtnant, jaz ne poznam v svojem življenju, toli bogatem na dogodkih, minute, kadar bi bil tako goreče blagroval usodo, kakor oni trenutek, ko mi je poslala ono ničevo luščino, kot bi trenil, bil sem na čolniču in z naslado izleknil sem se po njem v vso dolgost, čuteč se strašno upehanega vsled borbe z valovi in morskim volkom; k temu pa sem ostal neoborožen proti drugemu požerunu, ki se je še vedno zlo-vestno svetil v globočini. Bal sem se pošteno, da ne bi dosegla pošast mojega protivnika, kateri je mogoče zdrknil raz svojega čolniča, osupnjen od mojega klicu. Mene je tako radovala moja lastna rešitev, da nisem čutil do Rikarda nobenega sovraštva, in ga želel le rešiti. Sam sem bil kolikor toliko brez nevarnosti in sklenil po močeh pomagati tovarišu. Glasno sem ga zakli cal po imenu, in kar sem mogel zavpil, naj bi plaval proti meni.
No le bobnenje burje in oddaljajoče se gro-menje mi je odgovorilo.
Ne nehaje klicati Rikardijevega imena, sem plul naprej po valovih, dokler mi slednjič ni šinilo v glavo, da se mi Anglež morda posme-
slabotnega bolnika. Po naših mislih jih je k temu drznemu upu najbrže zapeljal učinek, ki se jim je na videz kazal pri njihovem naskoku na Brežice. V svoji gorečnosti pa je zabil umestno zamolčati edine istine v celi blodnji, da se Nemci s svojo nadkriljajočo kulturo ne smejo popreje pri nas ponašati, dokler tudi dejansko svojih vzglednih načel ne izvajajo, dokler kojega političnega dela ne dovršijo, a to sosebno v parlamentu, kjer se je zadnji čas pač mnogo razgrajalo, a ničesar storilo. -— To imate vaše toplo gnjezdo, od kodar je ravnokar odkokodakala kura, brez da bi bila kaj zvalila. Gospoda, povesite sramož-ljivo oči, ter reciti, jeli nam možno vaši omiki slediti ?
Dopisun se. neki še živo spominja, da so bili trgi: Žalec, Braslovče, Gornjigrad, Šmarije i. dr. popolnoma nemški — vso spoštljivost iz-vanredni starosti, gotovo je že slavil stoletnico svojemu potikanju po zemlji in zbadanju Slovencev.
Kako pa se je ta grozni prevrat zvršil, povedal bo, pravi, v dolgem, žalostnem poglavju, katero pokaže njih lenobo, brez-načelnost, raztresenost, njihovo kulturno pijanost in politično sanjarijo o njihovi velikosti in mogočnosti. Oh to je bila težka izpoved — toda za velike grehe je treba tudi velikega kesa in — pokore. Pristni Nemci bodo pač veseli svojega novega pribežnika, ki zna tako dosledno razkrivati njihove čednosti in kreposti.
Prva pogubna nesreča je bila baje za nje slovenska duhovščina, na čelu jej pokojni Slomšek. Druga groza so učiteljišča in gimnazije, v katerih veje slovenski-političen (! ?) duh, iz kojih so izšli učitelji, profesorji, odvetniki in zdravniki
huje, srečno utekši tintoreri, ter se že nahaja blizu otoka.
Vzdignil sem glavo in zazrl naravnost pred seboj luč na otoku Sv. Duha. Nevihta je minila, veter je zapihal redkeje; oblaki so se jeli pre-tresovati in na nebu prikazale so se zvezde.
Veter je gnal čolnič naravnost v pristanišče otokovo.
Nahajal sem sa kakih sto korakov proč od brega ter sem mogel jasno razločiti Kastiljevo stanovanje. Iz jednega okna se je videla luč; to je kazalo, da sta prebivalca še bedela. A mogoče, da me je bil Angleže prehitel, ju poučil o nevarnosti in zdajci se družina pripravlja k pobegu ?
Zaškripal sem z zobmi od jeze, da sem bil tako glup ter sam dal sovražniku sredstvo v roke, da me je zamogel premagati.
Že sem menil stopiti na breg, ko moj pogled hipoma pade na nekak predmet. To je bila človeška roka, krepko nekaj stiskajoča. Nemara je gospod Rikardo poginil ? Kakor bi trenil, skočil sem zopet v vodo nazaj. Roko sem vjel brez vsakega napora; pokazalo se je, da to ni bilo telo, temveč le roka do rame, z malimi ostanki telesa.
napojeni slovenskega narodnega duha. — Dopi-sun gotovo ni obiskoval srednjih šol, vsaj na Spodnjem Štajerskem ne, sicer bi vedel, kakšen »naroden duh" se tam vzgaja in podpira; ali pa naj pade nekaj njegovega hvalospeva tudi na neko ravnateljstvo teh zavodov?
Na zadnje pa se trudi dokazovati, da je naš pismeni jezik toli različen, da ga prosto ljudstvo ne ume. Nočemo se omadeževati z dokazi, ki so napram enaki nevednosti in nadutosti itak brezvspešna, prašamo le, si li naše kmetsko ljudstvo naroča tisoče časopisov le zbok papirja, ako bi jih res ne umelo. Poglejte pa na svoje Mihelne na Zgornjem Štajarskem. Kako da je treba prehoditi oele kmetske občine, ne da bi naletel na znanstveno pisan časopis? Menda zbok bornih krajcarjev naročnine se ne bodo dali osmešiti po našem slovenskem trpinu. Ne, pismenega jezika premalo znajo. Osoda me je vrgla za dlje časa v one kraje, kjer sem imel večinoma s kmetskim ljudstvom opravka. Toda, ker se na gimnaziju nismo učili »stoansteirisch", govoril sem le pismeno nemšščino — razumeli smo se bore malo, to je, jaz pač nje, a kmetje mojo pravilno nemščino z največjo težavo, malo da ni bilo treba tolmača, dok da se nisem jaz njihovega golča privadil.
Navaja vzglede za nemčizme pri železniških delavcih, da ne vedo, kaj se pravi vlak, kaj tir, kaj proga. Gospoda, čegava krivda je neki to? Krivda nemških železniških uprav na — slovenski zemlji, ki strogo zahtevajo, da se v službi rabi samo nemški jezik. Kaj pomagajo uslužbencem splošno rabljivi in terminologični izrazi, ako jih pa rabiti ne sme! Kdor bi hotel po teh in enakih državnih upeljavah rabljeno slovenščino obsojati ter s tega stališča na splošne jezikovne nedostatke sklepati, bije dotične oblasti in povelja, če je pa sam Nemec ali nemškutar, tudi sam sebe po čeljustih. Dajte nam slovenskih uprav, in pokazali bodemo, česa smo zmožni. Pomislite le na naše vojaštvo! Menite li, da je naš kmetski fant znal popreje, kaj je »hozne", „micna", »bluzna" itd. Prepovedano mu je slovenske besede za to rabiti, vsaj še podčastniki, ki so se hoteli pri poduku teh smešnih besed vzogibati, dobili so — ukor! Umevno je, da slovenskega fanta, ki je pod takimi razmerami doslužil vojake, še dolgo časa tolčejo »proklete grablje" po zobeh, dokler se popolnoma ne otrese teh spak. Vprašamo vas tedaj še opetno, kdo je temu kriv? Ne-li vaše vzgledne oblasoi, vaša brezmejna nepravičnost, krutost! Pravi pa, da je tudi z izobraženimi slovenskimi krogi »eksperimentiral" ter jim dokazal, da ne znajo, kako se imenujejo slovenski, znani hišni in obrtni predmeti. Dvomimo nad temi »izobraženimi krogi", ako si jo ni dopisun, kakor ostalo, kratko iz mezinca zvil; pri nas se uči deca prve tedne šolskega obiska enake predmete razločevati in
Roka je krčevito držala dolgi nož, v katerem sem spoznal moje lastno bodalo, — da, to je bila nedvojbeno roka nesrečnega Rikarda!
Kakor da mi je mrena padla raz očij, bilo mi je vse jasno: pogled kojega je uprl vame nesrečnež, je bil izraz predsmrtne muke, njegov nečloveški krik je bil njegov poslednji krik, s katerim se je obračal do mene, ono minuto, ko ga je tintorera vlekla v globočino! . .
On je bil mrtev. . . Jaz sem zmagal. . . Erna je bila moja!
Razkrečil sem bil otrplo roko, potegnil iz nje bodalo in zataknil sebi za pas. Zatem sem položil okrvavljeno roko na breg, da bi vsaj ta del telesa nesrečneža bil po kristjanski pokopan.
Stopil sem v bližnjo kočo, odprl nezaklenjena vrata, vzel s klina gospodarjev plašč in se ogrnil ž njim, ter krenil proti Kastiljevi hiši.
Svetflnica je bila že ugašena, a jaz sem dobro vedel, kje je bila soba moje ljubice. Jedino njeno okno na vsem otoku imelo je šipe v okvirjih. Potrkal sem po oknu z bodalovim držajem.
»Kdo je?" se je začul deklečji glas.
»Tisočkrat prosim odpuščanja gospodična Erna, ali jaz vam moram takoj nekaj povedati."
»Kdo pa ste, gospod?" je vprašala.
poimenovati pri nazornem nauku —- ako ni nemška mučilnica.
Ironično vprašuje, zakaj pač Slovenci ne zahtevamo, kar tudi slovenskih visokošol, tehnik in enakih višjih izobraželišč. Potrpite gospoda, ni še vsacega dneva večer — kar ni, lahko se še zgodi. Postopati hočemo dosledno, neomahljivo, vztrajno, z neopogljivo značajnostjo, kakor do sedaj. Ne trka nas ne luna, gospoda, da bi začeli kobilo pri repu sedlati. Najprej svoj gimnazij, svoje učiteljišče, svoje poljedelske in druge gospodarske zavode — venec za potrpežljivost ne izostane.
Jeden učinek pa bi bil znal obrekovalec v svojem kvasenju doseči: da se bodo naše mlačne obitelje začele zanaprej sramovati, ker sploh — Nemcem in nemčurjem na ljubo, sebi in svojemu narodu pa v neznosno sramoto, — res preradi, i to mej seboj in v javnosti vedno preveč nemškutarijo. Dragi rojaki, ne vidite li, da se vam je jela ta sodrga pravično posmehovati. Vrzite jim pod noge one drobtinice nemščine in njihove zloglasne kulture, ki ste si je, po njihovem zatrjevanju krivično prilastili, vsaj njihovi upniki in — tatje menda le ne marate biti — ter se oklenite vedno in povsod svoje lepo zvoneče materinščine slovenske!
Brez konca in kraja.
Obstrukcija »da capo", to je danes geslo v nemško-narodnem taboru tistih avstrijskih Nemcev, ktere srce vleče v Berolin. V začetku meseca oktobra^ vsaj tako govore listi, sešel se bode zopet državni zbor, katerega čaka mnogo dela. Rešiti mu bode namreč silno važne in imenitne državno-gospodarske naloge, kakor je ena teh v prvi vrsti pogodba z našimi sosedi gospodi „baratom-i", če jih do tedaj hlapci in vničeni, ter na »kant" pognani kmetje ne bodo še podavili. Ravnokar kujajo se na Ogerskem poljedelski delavci, za dosedanjo plačo še dalje zakupovalnikom Židom in drugim kmečkim oderuhom žeti. V mnogih komitatih čaka dozorelo žito na polji, daVii ga poželi, ali — delavcev ni! Navada je bila namreč do sedaj, da je delavec dobil nekako desetino od nažetega žita in pokošenega sena, a sedaj s tem niso več zadovoljni in zahtevajo gotovino. Vladi ondi ne bo nič druzega kazalo, kakor poslati žet vojake in vjetnike na velikanske poljske širjave, ki se od Budapešte do Pečuha in od Donave do Tise razprostirajo in so svoje dni nosile ponosno in pomenljivo ime »žitnica Evrope". Kako se bodo pa temu nasproti pravi kmečki delavci zadržali, dandanes živa duša ne ve povedati. Tli že sedaj dovolj ondi in le malo je treba pobrskati po žarjavici, pa bo švignil plamen kvišku, kterega bodo potem huzarji z golimi sabljami gasili. Od sile je na Ogerskem vse podpihano in na upor nahujskano med poljedeljskimi delavci in
»Delovodja Anton!"
Zaslišalo se je šumenje obleke, potem se je pokazala v plašč zavita glava. Erna je odprla okno.
»Gospod Anton," je dejala strogo, »bržkone se je pripetilo nekaj važnega, da ste prišli semkaj v takem vremenu ? Drugače vas moram prositi, da mi ne pridite nikdar več pred oči."
»Gospodična," sem odvrnil, »sredi burje in plohe sva ae z gospodom Rikardom spustila v morje, da bi dospela pravočasno na otok Sv. Duha. . ."
»Presveta Mati Božja, kakšna neumnost! A kje pa je gospod Rikardo? Zakaj pa se je on podal v tako nevarnost?"
Erna je govorila zgolj o njem. Kri moja je zavrela.
»Gospodična," sem začel, »izvedel sem vest, zelo važno za vašega očeta. Ker pa ste mi vi najdražja izmed vsega, zatorej sem sporočil to novost človeku, katerega ste vi ljubili. . . Mislil sem, da, ako jeden naju med potoma pogine, more drugi prinesti poročilo o grozeči vam nevarnosti. Usoda je izbrala mene!"
»Pa Rikardo? . . Prosim vas gospod Anton, povejte mi, kaj seje zgodilo z vašim sopotnikom?"
grozna nesreča se vtegne primeriti, če se Židom zakupnikom in požidovljenim Mažarom ne odpco o pravem času oči, da je tudi kmečki trpin človek, ki pri svojem težavnem delu več potrebuje, kakor pa le »božjega Iona", da se preživi. V tem oziru je toraj mogoče, da nam ne bo treba več pogodbe sklepati ali vsaj take ne, kakor bi je nam sedaj naši ljubi sosedje radi na vrat, na nos obesili — oni vse, mi nič — namreč dobrote; mi skoraj da vse plačati, zato pa bi Mažari radi za nas vse besedo imeli in na zunaj kakor znotraj gospodarili.
Toda zadosti o tem žalostnem položaju kmečkih trpinov pri naših sosedih. Ozrimo se rajši pri nas okoli. Razmere so sedaj zamotane, kakor še nikdar ne. Kako se bodo dale rešiti tega v tem trenutku živ krst še ne ve, tudi grof Bad -ni sam ne.
Naši avstrijski politiki ubijajo si torej glave-kako stvar rešiti, kako državni stroj, kateremu se pravi »državni zbor", zopet spraviti do delavnosti. Vsak si domišlja, da ima kol v rokah, s kterim si upa Avstrijo iz tečajev dvigniti, toda točka mu je neznana, kje naj bi se uprl, kje naj bi zastavil. Okoli jedne točke vrte se vsi in ta je »sporazumljene med Nemci in Slovani, osobito med Nemci in Čehi". Temu, od vseh Slovanov srčno zaželjenem sporazumljenju, vpirajo se pa Nemci, češ, tako dolgo na noben način ne, dokler bodo »jezikovne naredbe ondi v ve ljavi". Po njihovih mislih bi moral grof Badeni vse preklicati, kar je dosedaj objavil glede enakopravnosti obeh narodnosti po deželah češke krone na podlagi jezikovnih naredeb, sicer se nemški poslanci groze, da bodo obstrukcijo iz novega vganjali brez konca in kraja. S tem mislijo namreč vsakemu postavnemu delovanju v državnem zboru protiviti se, taisto onemogočiti, kar se je v poslednjem XII. zasedanji tudi vres-ničilo in tako na surov način dokazati, da so oni pravi gospodje v Avstriji.
S ponovljeno obstrukcijo bi Nemci^torej nikakor ne pokazali, da so res kulturni narod prve vrste v Evropi, kakor to sami o sebi ob vsaki priložnosti trdijo, pač pa vse kaj druzega, to namreč, da so njihovi zastopniki surovini prve vrste, »tief minderwertig" od tistih, ki po Dunaji vozarijo.
Naj se toraj Nemci iz zmedene štrene iz-vijo, kakor jim drago, nas to nič ne briga. Pravica je na naši strani, to je potrdil z vže obče znanimi besedami, da jezikovne naredbe Nemcem niso na škodo, naš presvitli vladar, cesar Franc Jožef I. sam, in to nam zadostujel Kar cesar reče, velja in mora veljati brez ugovora, kajti naše Veličanstvo ni otrok, ki bi danes tako, jutri drugače govoril, temveč moder, sivolas, izkušen gospodar, v kterega se vsi pošteni ljudje zaupno ozirajo. Petdeset dolgih let skoraj že gospodari z božjo pomočjo umno in modro, in sedaj kar h krati bilo naj bi nekoliko mladih
»Gospodična, gospod Rikardo je postal žrtev tintorere."
Erna je glasno zavpila in kakor snop se zgrudila na tla. Spoznal sem, da sem napravil neodpustljivo budalost. . . Tudi pl. Kastiljo je deloma čul hčerin krik ter prihitel v sobo.
»Brezvestnež," je on za vpil, »kaj delate tukaj ponoči pod oknom moje hčere? Poberite se k svojemu staremu federalistu-očetu, in naj bi vaša noga nikoli več ne prestopila mojega praga!"
Mene je tako mikalo prepustiti starega vstaša njegovi usodi ter oditi brez vsake besede, ali spomnil sem se črnih očij Erninih, domislil se, da sedaj, po smrti Angleževi je ves vspeh na moji strani in — ostal sem.
»Tiše pl. gospod Kastiljo!" sem vskliknil, obrnivši se k starcu. »S takim kričanjem vi lahko zbudite sosede, in ti vestno ne bodo držali jezika za zobmi, ter povedali vojakom, Kam ste pobegnili ?"
Stari je hipoma izpremenil glas.
»Kaj pravite tukaj o vojakih in pobega, gespod Rakunja?" je vprašal.
»Čisto istino, in vam svetujem ne tratit« časa. Prezident Arispe je zaukazal prijeti vas, in iz La-Paca so že poslani vojaki mojemu očeta,
nemško-narodnih hujskačev bolj izkušenih, kakor nositelj avstrijske krone, tako, da oni baje bolje vedo, kaj je nemškemu narodu na korist in kaj na škodo, kakor on, ki se je v svojih mladih letih, ko teh ljudi večina niti na svetu ni bila, vže razpostavil na bojišči na Laškem sovražnim svinčenkam pod vodstvom nepozabnega maršala grofa Radetzkyga.
Glede takšnih političnih razmer grofa Ba-deniju ne bo druzega kazalo, kakor na sedanjo večino v državnem zboru vplivati, da vže v prvih štirinajstih dneh, ko se zopet snide in ko bode s svojo novo ustanovitvijo pri kraji, takoj svoj »opravilni red" tako predela, da bode taka pobalinska obstrukcija, kakor smo jo v minulem zasedanji doživeli, za vselej onemogočena. Če si pa državni zbor tega ne upa, potem pa res ni vreden da obstoji, in prva naloga v novem, v XIII. zasedanji bodi ministerskemu predsedniku grofu Badeniju ta, da na presvitlo krono vpliva, da se državni zbor razpusti, in sedanja državna ustava za toliko časa razveljavi, dokler se ne povrnejo politični mirni časi. Nam Slovanom se ni ničesar bati. Ministerstvo nam je vsaj toliko prijazno, kakor nam je bilo vsako poprejšnje, če ne še nekoliko bolje. Nemški hujskači, ki sedaj namesto da bi pomirljivo med svojim narodom za sporazumljenje delovali, sejejo veter, iz kte-rega bodo želi vihar.
Celjske novice.
(Slovensko-nemška spodnja gimnazija) v
Celji ostane! S tem opozarjamo slovensko občinstvo opetno, sosebno na to, da se lahko učenci k vsprejemnemu izpitu že oglasijo dne 17. julija t. 1. ob 8. uri zjutraj v ravnateljevi pisarni v Jezernikovi hiši zadi pri veliki kasarni. Glede vsprejema in izpita v jeseni, hočemo pravočasno naznaniti. Čč. gg. katehetje in učitelji onih šol, ki se končajo že sedaj, so prošeni, omenjeni dan sposobne dečke javiti, da pokažemo,, da je' ta zavod nujno potreben.
(Nova maša.) Dne 8. avgusta t. 1. daroval bode v Celji v farni cerkvi, č. g. Anton Š o r n, prvo sv. daritev. Dal Vsegamogočni novomašniku moči in kreposti za težavno delovanje svojega poklica v prid in blagor milega naroda.
(Za veliko narodno slavnost,) ktera se bode vršila dne 7. in 8. avgusta t. 1. v Celji ob priliki blagoslovljenja zastave »Celjskega Sokola" in slovesne otvoritve »Narodnega doma" vršijo se najobširnejše priprave. Razna društva prijavila so svojo vdeležbo že pismeno, od drugih pričakujemo iste v kratkem. Priredijo se posebni vlaki, kteri nam bodo pripeljali na stotine navdušenih src, da se v bratskem objemu vspod-budimo k daljnemu složnemu delovanju za narodne pravice. Pričakujemo tudi, da se bode pridružilo vdeležencem slavnosti iz Kranjske ob
kateri vas bodo pomagali ujeti. Jaz sem preplul nocojšno noč morje, da bi naznanil to gospodični Erni, a moja vest jo je tako presenetila, da se je onesvestila."
»Neumnost! Te babe imajo živce nalik pajčevini! Namesto opozoriti očeta, pa se valja tu po tleh! Brž vstopite gospod Rakunja; vi ste poštenjak, tisočera vam hvala. Vsi svetniki naj vas blagoslovijo za to, kar ste storili ubogemu prognancu!"
Stari je bil kakor prerojen. Prav nič se ni brigal za svojo hčerko; navdajala ga je zgolj misel o lastni varnosti in o tem, kako bi pospravil svoj denar in dragocenosti. Vsa skrb o Erni je pala torej name, jaz sem jo vzdignil s tal, položil na posteljo in jej zmočil senci z žganjem.
Minilo je dokaj časa, predno se je zopet zavedela. Pogledala me je polzmočena in me sunila od sebe.
»Memda ste mi vi rekli, da je Rikardo vtonil?"
»Ne, gospodična, jaz sem vam pravil, da sva se pod jednakimi pogoji podvrgla nevarnosti za to, da bi vam naznanila grozečo nesrečo, in gospoda Rikarda je požrla tintorera, dočim se je meni posrečilo premagati jednega požeruna."
»Vi lažete!"
enem mnogo vrlih narodnih čuvarjev sinjih morskih obal iz Primorske in Istre in da se bode razvila ta slavnost, ko bode pozdravljal zatiran štajerski Slovenec drage goste in brate iz vseh slovenskih pokrajin in ko se bode radoval v nekaljenej bratskej ljubezni z vedno z nami čutečim Hrvatom in Čehom, ko bodo pozdravljali celjski, v boju za narodne pravice neomahljivi Slovenci na tisoče ž njimi čutečega in ž njimi trpečega naroda »slovanskega", da se bode razvila, ta slavnost v pravi narodni praznik, ka-keršnega še Celje ni videlo. Zaradi obširnosti priprav prosimo toraj, da nam vsa ona društva, ktera se bodo teh slavnostij vdeležila, to čim prej mogoče naznanijo, da jim za tem vemo vposlati podrobni vspored. Vsa, to ljudsko slavnost zadevajoča pisma sprejemlje odbor »Celjskega Sokola", kamor naj se blagovolijo naslavljati. Odbor je z veseljem pripravljen dajati vsakovrstna pojasnila in informacije. Na veselo svidenje toraj v Celji dne 7. in 8. avgusta. Na zdar!
(Slavnost blagoslovljenja zastave »Celjskega Sokola") dne 8. avgusta t. 1. obeta biti sodeč po splošnem zanimanji za isto, prav sijajna. Zastavi bode kumovala velerodna gospa baronica Mara Berks-Čopova, soproga vrlega državnega poslanca gospoda viteza Berksa in veleposestnika na gradu Blagovna blizu Št. Jurija na juž žel. Odbor je vse potrebno ukrenil, da omogoči došlim društvom in gostom dostojen sprejem in da jim omogoči preživeti med nami nekaj veselih uric.
(Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj) je zborovalo dne 2. julija t. 1 v Celji. Tega zborovanja, ki je bilo že peto v tem letu, se je vdeležilo 34 udov in 1 gost. Društvu sta na novo pristopila gdč. M. Kralj, učit. v Jur-kloštru in g. Iv. Kunetič, učit. v Trbovljah kot prava, in gg. Iv. Bovha in Iv. Rebek pa kot podporna uda. Bog živi dejanske prijatelje šole in učiteljstva! Pred zborovanjem je vrlo izšolan pevski zbor zapel krasno Sattnerjevo pesen »Na planine". Z velikim veseljem se je vzelo na znanje, da je veleč. g. dr. Sernec blagovolil spre jeti častno predsedništvo slavnostnega odbora za letošnjo glavno skupščino »Zaveze slov. učit. društva", ki se ima, kakor je že znano, vršiti dne 4. in 5. avgusta v »Narodnem domu" v Celji. — G. Petriček je prav zanimivo govoril o izkušnjah, koje si je pridobil v ljudski šoli ter se je pokazal kot spretnega in vestnega učitelja. Pri prihodnjem zborovanji bodo tudi nekateri drugi tovariši podavali iz svojih izkušenj. Tako se učitelji drug od druzega mnogo nauče za svoj težavni poklic. — Razgovarjalo se je tudi o ustanovitvi obvezne bolniške blagajne, ki bi se naj, kakor predlaga »štaj. učit. Zaveza", postavnim potom ustanovila za vse štajersko učiteljstvo. Iz raznih tehtnih razlogov se je društvo odločno izreklo zoper ustanovitev take obvezne
»Gospodična," sem dejal, potegnivši roko iz-pod plašča, tu-le poglejte sledove zob požeruna, v čegar žrelo sem vsadil estako."
»In vi ste pustili tovariša brez pomoči, brez podpore? On ni znal rabiti tega ničevega domačega orožja. . ."
»In vendar je to ničevo orožje rešilo meni življenje," sem odvrnil razžaljen. »Sicer, voliti je bilo prepuščeno gospodu Rikardu, in on ni moral vzeti estake, a ta le nož, katerega vi vidite za mojim pasom."
»Kaj ... vi ste ga odrekli nesrečnežu?"
»Ne, gospodična; jaz sem iztrgal nož iz njegovih otrplih prstov ono minuto, ko sem potegnil iz vode vse, kar je ostalo od njega — njegovo roko."
Pomolil sem ji nož, ali ona se je stresla.
»Nu, k vragu s tem!" je zakričal Kastiljo, kateri menda ni imel ne duše ne srca. »Jako žal, da je Rikardo poginil; bil je varčen človek in imel vsekdar srečo pri nakupovanji skorepnic. Jaz bi nič ne rekel, ako bi ga bila vzela; no, ker pa več ne živi, zatorej ne gre o njem govoriti. Pospravi raje svoje reči, da bi podleži ne imeli česar pleniti, a potem se posvetujmo, kaj je storiti?"
blagajne. S svojim denarjem si lahko učitelji sami pomagajo. Učitelji naj branijo svojo prostost, nikakor pa ne gre, da bi jo radovoljno sami kovali v spone. — V tri ure trajajočem zborovanji se je izposlovalo še več drugih, za učitelje važnih zadev. Učiteljstvo celjskega in laškega okraja se vedno tesneje oklepa svojega društva. In tako tudi mora biti. Kdor pa misli »da je lahko brez vsega tega, ta je v resnici ženijalen ali pa ni — učitelj".
(Društvo odvetniških in notarskih uradnikov.) Meseca avgusta minulega leta se je v Celji ustanovilo društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Spodnje Štajersko. Takrat so bili povabljeni vsi odvetniški in notarski uradniki brez razločka narodnosti za pristop k društvu, toda iz pisarn nemških odvetnikov se ni odzval niti eden uradnikov, dasi so večinoma slovenski in čeprav se to društvo ne peča s politiko. —-Vidi se torej tudi tu, da je strankarsko sovraštvo na Štajerskem prodrlo v vse sloje s toliko silo, da se stranki ne marata več podpirati niti zgolj v gospodarskih in življenskih zadevah, temveč raji propade gospodarski eden ali drugi sloj, kakor da bi se v takih slučajih združil s svojim političnim sovražnikom. Nekako samo ob sebi je toraj prišlo, da se je to društvo postavilo na relativno narodno stališče. — Koncem minulega leta se je pa ustanovilo enako društvo v Gradci za Štajersko, ktero sedaj vabi odvetniške in notarske uradnike iz cele Štajerske v svoj tabor. — Razumi se, da ono društvo ložej deluje, ktero je po številu močneje, zaradi tega je sklenilo društvo v Celji razširiti svoj delokrog na vse slovenske pokrajine, to je: na Kranjsko ter slovenske dele Primorske in Koroške, da bode moglo tekmovati z onim v Gradci, ktero si na vse kriplje prizadeva spodkopati prvemu tla. — Z ozirom na to, kar smo dosedaj navedli, in nadalje, kar je namen društva, podpirati gmotno svoje člane, ter varovati in pospeševati gospodarske, društvene in duševne interese odvetniških in notarskih uradnikov sploh, zelo blag in priporočljiv, upamo, da ne bode odvetniškega in notarskega uradnika, v vseh slovenskih pokrajinah, kteri bi ne bil član tega društva, ter pričakujemo, da se bodo isti polnoštevilno odzvali povabilu, ktero je odbor te dni odposlal.
(Občno zborovanje.) Društvo odvetniških in notarskih uradnikov za Spodnje Štajersko ima svoj II. občni zbor dne 8. avgusta t. 1. popoludne ob pol 2. uri v dvorani hotela »Straus" z nastopnim dnevnim redom in sicer: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika prvega občnega zbora. 2. Poročilo društvenega vodstva. 3 Predlogi glede predrugačenja društvenih pravil. 4. Volitev društvenega vodstva. 5. Raznoterosti. Pozor! Odbor je odredil občno zborovanje na 8. avgusta t. 1. radi tega, da so društveniki, kteri se udeleže zborovanja, tudi lahko pri slavnosti otvo
Erna je zakrila obraz sš svojima zalima, malima rokama, s katerimi se tako po pravici ponašajo Španjke, in se navzlic očetovemu grajanju ni zganila nekaj časa.
Ko je znova spustila roki z obraza, se mi je dozdevalo, da je utegnila premagati strah, v katerega jo je bilo pripravilo moje sporočilo; vsaj hladna in mirna je bila ter niti jedne besedice ni zinila več o nesrečnem Angležu. Laskavo je spregovorila z menoj, me zahvalila za usluge, katere sem izkazal njenemu očetu, in potem je pomagala pospraviti staremu vse potrebno. Za tem je sledilo kratko posvetovanje, večinoma med menoj in pl. Kastiljom. On je bil že davno pripravljen na vsake slučajnosti in izjavil, da ako se mu le posreči, priti v Kalifornijo, potem si lahko najde pomoči pri svojih prijateljih, kateri ga bodo skrili. Bilo je jasno, da sta bila že vse naprej prerešetala do najmanjše podrobnosti s ponesrečenim nadzornikom Rikardom.
Bistveno ni bilo možno v njegovih načrtih ničesar predrugačiti, zatorej sem jaz prosil mlado dekle, da bi mi vračala mojo ljubav in postala moja žena. Namerjal sem jo že naslednje jutro odpeljati na otok Čeraljbo in se pozakoniti ž njo v La-Pacu, nasproti očetovi volji.
(Dalje prih.)
ritve »Narodnega doma" in blagoslovljenja so-kolske zastave.	Odbor.
(Precej močan potres) čutil se je dne 15. t. m. zjutraj ob 7. uri v Celji. Sunek prihajal je od jugozapada in trajal kake štiri sekunde.
(Kjer ni tožnika ni sodnika.) Vsled pritožbe okrajnega zastopa celjskega z dne 27. grudna 1896 in 30. marca 1897 št. 677, razveljavilo je vis. c. kr. namestništvo v Gradci z rasglasom z dne 1. julija 1897, št. 17.998, na-redbo mestnega urada celjskega z dne 14. grudna 1896, št. 156, s ktero je ta »slavni" urad dovolil, da so se nastanile v Celji nesramne ženske. Kakor pa se vidi, se mestni urad le malo briga za ukaze vis. c. kr. namestništva, ker še do sedaj bojda ni nič okrenil, da se ta nesramni zavod odpravi.
(Imenovanje.) Deželnosodnim svetnikom pri okrožnem sodišču v Celji imenovana sta Štefan Katziantschitz in Amon Zhuber pl. Okrog.
(Posebni vlak v Marijino-Celje) vozil bode dne 18. t. m. z znižano ceno. Listki za ta vlak dobivajo se tudi v trgovini g. Dragotin Hribar-ja v Celji, koder se poz ve vse potrebno.
(Vodstvo »Studentenheima") javi, da je vsled zadnje naše notice poizvedovalo o odno-šajih v zavodu, pa ni našlo nič sumnega. Nas veseli, če je vse v redu, ker Windbichler-jev škandal še ni pozabljen. A dve ženski pa vendar ne morete skriti, da ste služili v »Studen-tenheimu" in govorica o gotovih klofutah tudi neče ponehati navzlic vse preiskave.
(Predrznost celjskih nemškutarjev) postaja čim dalje večja. Poročali smo že o raznih nesramnostih in izivanjih, ktera so se začela dogajati v zadnjem času vedno gosteje. Vse meje predrznosti pa presega dejstvo, da so začeli nositi pomočniki nekterih tukajšnjih trgovskih tvrd k demonstrativno slovenski in vsak avstrijski čut žaleče plavice in to celo takrat, kadar so v službi in kadar jim je postreči slovenske stranke, kterih je še žal vedno nekaj, ki nosijo svoj denar v nam nasprotne trgovine, neizvzemši seveda tudi najemnico gostilne v »Narodnem domu", da si tako gojijo same kače na prsih. Mi bi ne imeli prav nič proti temu, če si nabaše vsak teh nezrelih mladičev po cel koš plavic na svojo suknjo ali klobuk, ali to smemo zahtevati in odločno zahtevamo, da se naše stranke, če pridejo v take trgovine, ne žalijo namenoma. Opozarjamo s tem dotične tvrdke v Graški in Ro-tovški ulici in na glavnem trgu s pristavkom, da bodemo, če se nas bode žalilo do skrajnosti, napovedali vsem dotičnim tvrdkam bojkot ter je javno imenovali, da se jih bode vedelo naše občinstvo izogibati. Videli bodemo, komu bode to koristilo? Mi sicer ne verjamemo, da bi dotični šefi tako dejanje in obnašanje od svojih podložnih v trgovinah zahtevali ali ga odobravali, zaradi tega pa jih opozarjamo, da tako ža-lenje naše narodnosti prizadetim uslužbencem enkrat za vselej energično prepovedo.
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Lovrenca na Dravskem polju dobil je č. g. Matej Slekovec, do sedaj pri Sv. Marku nižje Ptuja. V stalni pokoj je stopil č. g. Andrej Urek, župnik na Polzeli; ta far a je razpisana do 17. avgusta t. leta.
(Kje in kedaj bodo nove sv. maše?) Dne 1. avgusta bodo imeli novo sv. mašo: č. g. Erker Jožef v Laporji, č. g. Krohne Jožef pri Sv. Martinu pod Vurbergom, č. g. Volčič Friderik (III. 1.) v Mariboru. Dne 8. avgusta: č. g. Gartner Frančišek pri Sv. Križu pri Mariboru, č. g. Horvat Frančišek pri Sv. Križu pri Kostanjevici, č. g. Musi Jože! na Vranskem, č. g. Šorn Anton v Celji. Dne 15. avgusta: č. g. Eferl Matija pri Sv. Ani na Krembergu, č. g. Zemljič Matija v Kapeli pri Radgoni, č. g. Zorko Melhijor na Vidmu, č. g. Žekar Jožef v Olimji, č. g. Jerovšek Anton (III. 1.) v Slovenski Bistrici, č. g. Krošelj Frančišek (III. 1.) v Kapeli pri Brežicah, č. g. Trop Frančišek (III. 1.) v Ormožu. Dne 22. avgusta: č. g. Panič Jožef v Središči, č. g. Somrek Jožef v Čadramu, č. g. Topolnik Janez pri Sv. Križu na Murskem polju, C. g. Ciuha Ferdinand (III. 1.)
pri sv. Petru v Ljubljani, in dne 10. oktobra: č. g. Kolarič Anton (III. 1.) v Ptuji.
(Zlatomašniki) Naša škofija šteje 13. zlato-mašnikov. V teku tega meseca pa se še pridružijo gg. Jakob Meško, častni kanonik in župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor., Ivan Trampuš, župnik na Kogu pri Središču in Bernardo Vovk. frančiškan v Nazarjih pri Mozirji — bivši gimnazijski ravnatelj. Petdeseto leto duhovniške službe so nastopili v tem mesecu; Karol Gajšek, kanonik župnik v Dobrni, Franc Doprudnik, do-služen kaplan v Gradci in Jožef Žehel v Mozirji.
(Imenovanje.) Učiteljem na Vranskem imenovan je g. Ivan Kramer, učitelj na Zidanem-mostu. Vrlim Vrančanom je čestitati na tej pridobitvi kajti, g. Kramer je navdušen narodnjak, dober pevec in muzik in ve3el tovariš, kar je za družabno življenje mnogega pomena.
(Štirje deželni šolski nadzorniki) so na Štajerskem in Koroškem, pa nobeden ni zmožen slovenščine. Tako se prezira slovenščina! Ali ni nič Slovencev' v teh deželah? Ali se slovenščine nikjer več ne uči ? Ali se morda na ta način pripravljajo te dežele, da se enkrat pri-klopijo nemški državi!? — Vse to je nam Slovencem, ki zvesto Avstrijo ljubimo, nerazumljivo.
(»Katoliško slov. pol. društvo" na Te-harjih) bode zborovalo prihodnjo nedeljo t. j. 18. t. m. zunaj pred gostilno g. Ignacija Cajhen a o polu štirih popoludne s tem-le dnevnim redom: 1. Poročilo o svojem delovanji g. vit. Berks-a, državnega poslanca. 2. Poročilo, oziroma poučevanje g. Baleta, potovalnega učitelja v zelenem cepljenji. 3. Posameznosti (slučajnosti). K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Ciril-Metod.) Te dni povila je kmetu J. Krofiič u v Jankovi pri Vojniku njegova žena krepka dvojčka. Domoljuben oče dal ju je krstiti za Cirila in Metoda. Bog ju živi! — Na letovišče došlo je 24 dunajskih učenk z učiteljicami čez počitnice k Jamniku (Kusmanu) v Novicerkvi, da se tu v zdravem zraku okrepčajo.
(Bralno društvo za Laški trg in okolico) priredi v nedeljo 18. julija 1897 veselico v pi-varni gosp. S. Kukeca v Laškem trgu. Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Vstopnina v prvi sobi 30 kr., v drugi sobi 20 kr. — Vhod čez dvor. K obilni udeležbi vabi	odbor.
(Od Št Ruperta nad Laškim.) V nedeljo 4. julija t. 1., kot na predvečer visocega slovenskega praznika, slovanskih blagovestnikov bratov sv. Cirila in Metoda, bilo je po vseh straneh videti nebroj visokoplamtečih kresov. Prav gosto so goreli kresi v šmarski, vojniški in celjski okolici. Gornjasavinjska dolina bila je kot jeden kres. Osameli Kum bil je tudi razsvetljen. Med kresi dvigale so se visoko proti nebu žareče rakete in raznobarven umetalni ogenj razvese ljeval je oči vsakterega opazovalca prelepih kresov. Streljanje iz topičev in veselo slovensko petje iz grl vrlih čestilcev slovanskih apostolov ni hotelo prenehati. »O sveta brata Ciril in Metod — prosita pri Bogu za revni naš rod, — da bode čislan doma in povsod." — V soboto dne 3. t. m. ostavil je šentrupertsko faro č. g. kaplan Jožef Vodušek. Po devetmesečnem delovanji pridobil si je s svojo prijaznostjo in korenitim značajem — srca vseh. Težko ga bodo Šentruper-čani pozabili. Bil je vnet katehet in miroljuben dušni pastir. Bog mu povrni in blagoslovi ves njegov trud. — Gospod Lovro Šah, učitelj v Trbovljah poslan je po ukrepu vis. dež. š. sveta za substituta k Št. Rupertu.
(»Kat. pol. društvo za vranski okraj") priredi dne 25. julija t. 1. popoludne po treh veliki ljudski shod na Gomilski vasi. Govorilo se bo o socijaldemokraciji, o kmetskem in sploh o socijalnem vprašanji. Vrli možje iz Savinjske doline, pridite v obilnem številu, najuljudneje vas vabi	odbor.
(Veselica v Hudi Luknji) obeta biti dne 25. julija 1.1. zelo živahna. Od vseh krajev javlja se vdeležba raznih pevskih društev, kakor tudi druzega občinstva. Pa saj se temu tudi ni čuditi, ker lastnik Hude Luknje gosp. Ivan Vivod ne straši se truda niti stroškov, da preskrbi obiskovalcem nekaj veselih ur. Huda Luknja pa je tudi istinito zelo zanimiva ter redka naravna znamenitost in vredna, da si jo vsakdo vsaj jedenkrat ogleda.
(Železnica Spodnji Dravograd-Velenje) je
vendar konečno stalno dovoljena, ter bi se imela kmalu ž nje zgradbo pričeti.
(Okrajni zastop gornjegrajski) hoče cesto od Sv. Frančiška proti Gornjemgradu kolikor mogoče zravnati. V ta namen delavci že pridno razkopujejo prvi klanec in poravnujejo cesto. Daj Bog, da bi bila naša cesta kmalu zravnana v prospeh prometa in v blagor ljudstva! Vsa čast vrlemu okrajnemu odboru, ki se je lotil tega težavnega dela!
(V Gornjemgradu) smo na slovesen način praznovali »Sv. Cirila in Metodija". Na predvečer bil je ves trg krasno razsvetljen in po trž-kem sprehajališču viselo je vse polno — lampi-jonov. Pevsko društvo je prepevalo med pokanjem topičev. Vidil si v okolici več kresov in j celo rakete so frčale po zraku.
(Od Sv. Jošta na Kozjaku) Dne 9. julija ob 4. uri popoludne je strela vdarila v zvonik. Streha kamenite kritbe je na južnem delu močno razdrapana in zunanji cerkveni zid na dveh krajih oškodovan. Iskra pohiti tudi v cerkev, ter na koru na dveh krajih prebije zid.
(Slovensko pevsko društvo v Konjicah) napravi v nedeljo 18. julija t. 1. na vrtu gosp. Andrej Suter-ja v Konjicah vrtno veselico. Čisti dohodek veselice je odmenjen pevskemu društvu. Začetek veselice je točno ob 4. uri popoludne. Vstopnina je za osebo 30 krajcarjev. Z ozirom na namen veselice se preplačila hvaležno sprejemajo. K najmnogobrojneji udeležbi vabi uljudno
društveni odbor.
(Posojilnica v Šmarji pri Jelšah) je imela v prvem poluletju prometa 60.562 gld. 87 kr., izposodilo se je 14.819 gld., a vrnilo 1918 gld. 50 kr.; hranilnih vlog se je vložilo 21.664 gld. 91 kr., a vzdignilo 11.586 gld. 67 kr., pristopilo je 65 zadružnikov, ki so vplačali v deležih 529 gld. Posojila se dajejo po 6°/0, hranilne vloge se obrestujejo po 5%-
(Iz Dramelj) se nam piše, da je tamošnji načelnik krajnega šolskega sveta Franc Soline v svojej pijanosti v neki gostilni z grdimi besedami na prav surovi način a popolnoma krivično žalil ondotno učiteljstvo. Je pač žalostno, ako je tak brezov kij šolskim načelnikom izvoljen. A mi dobro vemo, odkod ta veter piha.
(Posojilnica na Dolu pri Hrastniku) imela je v prvej polovici t. 1. 67.335 gld. 63 kr. prometa, 13.310 gld. 22 kr. vlog, 8310 gld. danih posojil in 9039 gld. 88 kr. vzdignenih hranilnih vlog. Ako se pomisli, da je v sosednji vasi Trbovlje tudi posojilnica, a v Laškem trgu pa »Spar- in Vorschuss-Verein" so te številke gotovo zelo častne za denarni zavod v tem gorskem kraju.
(Smrtni padec.) Pri Sv. Florjanu pod Bo-čem nalagal je ter tlačil dne 28. m. m. 63 let star kmet Jurij Cesar seno. Stal je preveč ob robu voza, a ko vola nakrat premakneta, zgubi ravnotežje ter pade raz voza. Zlomil si je tilnik in pri priči umrl.
(Zastrupljenje po bolnem živinčetu.) Kmet Bogovič (Šket) pri Slatini zaklal je bolnega vola, pri kojem se niti ni znalo za istinito bolezen. Žena njegova pere to meso; ker pa je imela majhno rano na roki, jamejo se ji hipoma spuščati veliki modri mehurji, ter je umrla vsled tega dne 8. t. m. Druga žena, ki se je ob kosti zaklanega živinčeta malko v bodla, ima grozno oteklo roko, kojo ji je hotel že zdravnik odrezati.
(Sevniško - brežiško učiteljsko društvo)
proslavlja 251etnico svojega obstanka v nedeljo 18. julija t. 1. na Vidmu s sledečim vsporedom: a) ob 9. uri sv. maša; b) ob pol 10 uri godbene in pevske vaje, tovariši nepevci in gostje ogledajo si v tem v meščanski šoli v Krškem stalno razstavo učil; c) ob 11. uri zasebno društveno posvetovanje v videmski šoli; č) ob pol 12. uri ravnotam slavnostno zborovanje s pozdravom in slavnostnim govorom, (govori g. nadučitelj Mešiček; d) ob 1. uri banket v gostilni g. Cech-man-a in e) ob pol 4. uri koncert rajhenburškega godbenega in videmskega tamburaškega kluba z učiteljskim pevskim zborom. Kuvert za osebo znaša 60 kr.; koncert je vstopnine prost. Ker društvo ne bo razpošiljalo posameznih vabil, prosi tem potem vsa slavna stanovska društva,

osobito svoje bivše nekdanje ude, da blage volje smatrajo le-to obvestilo vljudnim vabilom. Isto-tako vabi društvo na slavnost in koncert vso razumništvo in vsacega, komur je mar napredek človeštva.
(Veselica v Brežicah.) V nedeljo, dne 11. t. m. vršila se je dvojna slavnost v Brežicah: Brežka čitalnica imela je v »Narodnem domu" svoj občni zbor in podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ravnotam svoje zborovanje, na kar je sledil koncert. 0 tej priliki niso se sešli samo vrli brežki rodoljubi, nego tudi narodni sosedje iz bližnjih krajev, mnogo Hrvatov, in kar beležimo z največjim veseljem, obilica zavednih kmetov brežkega okraja. Pohvalno omeniti moramo tudi udeležitev sč strani uradnikov brežkega mesta, zlasti gospoda glavarja namestnika, kar znači njih taktno postopanje nasproti slovenskemu narodu. — Veselica se je obnesla v vsakem obziru, gostje so se zabavali izvrstno. Kako bi se tudi ne? Že pogled na toliko množico sam razveselil je udeležence, ki so z radostjo poslušali krasno vojaško godbo in lepo petje pod vodstvom priljubljenega g. župnika, kakor tudi druge zabave ter krepke govore raznih gg. govornikov, ki so vsi povdarjali zasluge gibčnih in delavnih brežkih Slovencev, kateri so v primeroma kratkem času dosegli tako velike uspehe na narodnem polji. Dal Bog, da bi se jelo zavedati tudi meščanstvo, ki, na sebi odvisno od slovenske okolice, ne sme proti njej delovati, in da bi bile že na veke nemogoče v prijaznih Brežicah slavnosti, kakoršno je pred kratkim priredil bivši Slovenec in sedanji brežki župan in na kateri so se nasitili in napojili razni »heil6"-bratje iz Gradca. Vremena bodo se zjasnila!
(Zdole blizu Brežic.) Na predvečer godu sv. bratov Cirila in Metoda, videli so se iz več krajev lepi kresovi. Tudi pri nas v Zdolah — do letos navadno nič ni bilo — svetili so se letos trije l(5pi ognji. K enemu kresu pridružilo se je več ljudstva, ki je veselo popevalo, med tem, ko so topiči čvrsto pokali in godci pridno svirali. »Živio"!
(Kapele pri Brežicah) Dne 4. julija t. 1. zanetili smo Kapelčani velikanski kres na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu. Videli smo tudi raz našega holmca več drugih kresov, izmed katerih se je posebno odlikoval oni semkaj od Pišec. Tudi gromenje topičev se je skoro brez prenehljaja močno razlegalo po Savski in Sotelski dolini. Posebno pri Brežicah se je vršil ijut' boj, kateri nas je spominjal na one dogodke, kakor nam zgodovina piše, ko je še krvoločni Turek streljal po onih gradovih, v kojih še dandanes straši. Pišečani so se tudi v tem prav hrabro obnašali; celo Kapelčani so se javili sč svojo borno zalogo smodnika! — Le to za nas zelo potrebno podjetje je zadovoljilo na videz vse navzoče, ter zanetdo v njih ono navdušenje, katero obeta doprinašati v ta namen še večje žrtve, — skrbeti nam je za bodočnost, da zanetimo tudi na severni strani našega holmca velikanski kres, ter pokažemo s tem Bizeljancem, kaj imajo storiti tudi oni. Nekoliko kresov je izostalo sicer zaradi premočnega vetra, kateri nam je nekoliko skrbi pripravil, menda je bilo to pri Bizeljancih v večjej meri! — Dok se vidimo!
(Nova posojilnica) v Šmiklavžu pri Ormoži je registrovana in je začela poslovati.
(Posojilnica v Pišecih) je priobčila svoj račun za 1896, ki je bilo že 13. upravno leto. V tej poslovni dobi je imel ta denarni zavod 31.095 gld. prometa in 264 gld. čistega dobička, ki se je porabil za darila, za zadružne namene in za nagrade, 5% se je pridejalo rezervnemu fondu, ki znaša že 2975 gld.
(Občinski odbor v Pišecah) je v seji dne 4. julija vsprejel naslednjo resolucijo: Občinski odbor v Pišecah odobrava jezikovni naredbi za Češko in Moravsko kot čin pravičnosti ter prosi visoko vlado, da izda take naredbe tudi za vse slovenske pokrajine, in tako uresniči člen XIX. državnih osnovnih zakonov.
(Utonil je) dne 3. t. m. v Dravi pri Sv. Vidu 151etni mlinarski učenec Jakob Zorko.
(Izpod Huma pri Ormoži.) Zadnjo nedeljo smo imeli pri naši podružnici sv. Ivana na
Humu slovesni cerkveni shod z običajno procesijo za Telovo. Lspo vreme je pospeševalo starodavno slovesnost ter zbralo se je na tisoče vernega ljudstva. Posebno iznenadeni so bili vsi prišli, ker je cerkev po posebni darežljivosti in naklonjenosti preč. g. župnika Venedeg-a okrašena z lepimi slikanimi okni, katere je ravno nekatere dnij pred postavil g. Stuhl iz Gradca. Hvala č. g. župniku in vsem.
(Vabilo) na tamburaški koncert, kateri se vrši v nedeljo dne 18. julija 1897 na vrtu gosp. Rudolf Horvata pri Kapeli. Začetek ob 4. uri popoludne. Vstopnina za osebo 20 kr. Cisti dobiček je namenjen v podporo revnih učencev
domače šole.
(»Slovensko politično in gospodarsko društvo v Ljutomeru") ima v nedeljo dne 18 julija t. 1. takoj po večernicah svoj občni shod na vrtu g. Ivan-a Vaupotiča v Ljutomeru, pri katerem bo poročal državni poslanec č. g. Jože Žičkar o političnem položaju in o svojem delovanju v državnem zboru. Vsi rodoljubi so uljudno vabljeni.
(Iz Ljutomera.) V nedeljo 4. julija t. 1. ustanovilo se je v Ljutomeru kolesarsko društvo z naslovom »Ptiči seliči". — Ob 9. uri zažgal se je mej pokanjem možnarjev in sviranjem godbe velik kres v čast našima apostoloma, bratoma sv. Cirilu in Metodu.
(Obletnico 401etnega službovanja) doživi koncu tega tečaja gosp. Jan. Majciger, profesor višje gimnazije v Mariboru. Gotovo redki slučaj toliko let na istem zavodu, v vztrajnem ter plodonosnem delovanju preživeti. Z nebrojnimi hvaležnimi mu učenci, kličemo i mi: »Na mno-
gaja leta"!
(Vabilo) k abiturijentski slavnosti, ktero priredijo slovenski mariborski gimnazijski abitu-rijentje s prijaznim sodelovanjem gg. pevcev in tamburašev mariborske čitalnice v soboto, dne 17. julija 1897 pri »Gambrinu". Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30. kr. Op. Ker je čisti dobiček namenjen novoustanovljeni »Podporni zalogi za slovenske visokošolce v Gradci", se preplačila hvaležno sprejemajo.
(Deželnozborski sklep potrjen.) Presvetli cesar je potrdil sklep dež zbora štajerskega, v kojem se dovoljuje občini Kot pri Konjicah 100 stotna priklada na vse posredne davke in naklade.
Druge slovenske novice.
(Umrl je časnikar g. Ivan Pintar) dne 7. t. m. v Ljubljani. Zunanjemu svetu je bil ta mož pač malo znan radi velike skromnosti, da si ni rodoljuba, ki bi ne bil jeden ali drugi njegovih člankov prebiral. Bilje urednik »Novic", a sodeloval pa je tudi mnogo in vspešno pri »Slov. Narodu", pri »Slovencu", pri »Rodoljubu", pri »Soči", pri »Domovini" in drugod. Pintar je bil rojen iz Poljan pri Škofji Loki. Obiskoval je med drugim tehniko, pozneje pa se povsem posvetil časnikarstvu, bil je tako nevtrudljivo delaven, da bi njegovi spisi v teku teh 20 let lahko izpolnili veliko knjižnico. Bil pa je tudi vsestransko izobražen, sosebno v gospodarsko-političnih strokah in v jezikoslovstvu slovanskih jezikov sploh. Čast njegovemu spominu l
(Odlikovan z zlatim križem za zasluge) je bil te dni vratar ljublanske predilnice g. F. Pavšek, koji je že od leta 1850 v službi te predilnice.
(Izdaten dar.) Na predlog g. župana Ivan Hribarja, dovolil je ljubljanski mestni zastop 500 kron za nesrečne družine obsojenih tržaških okoličanov.
(Neprevidnost) V iloči dne 8. t. m. vstal je desetnik 17. pešpolka v Ljubljani Fran Čoš, ter šel k oknu I. nadstropja, na kojega se je zaspan naslonil, pri tem pa omahnil, padel na kamenita tla, da je takoj umrl. Bil je priljubljen mladenič, doma iz Šmartnega pri Litiji.
(V Horjulu pri Vrhniki) imajo posojilnico, ki je lani, ko je še le drugo leto poslovala, že imela čudovito velik promet, namreč 81.521 gld. Tudi dobička je napravila dosti, namreč 274 gld. in v rezervni fond je založila že 429 gld.
(Povzdignjena obrt.) V Kropi na Gorenjskem bila je starodavna tovarna za žreblje, ki je sicer vedno mnogo nesla, zadnji čas pa po-
polnoma zaspala. Sedaj so ustanovili mesto nje zadružno tovarno za železne izdelke, ter je takoj prevzela izdelovanje 6000 železnih vojaških postelj. Mnogo domačih delavcev dobilo bo pri t±m trajnega dela.
(Posojilnica na Bledu) je imela lani v svojem prvem upravnem letu, 114.225 gld, prometa in že 175 gld. čistega dobička.
(Dolenjski vinogradniki v zadregi.) Vinogradniki na Dolenjskem nahajajo se letos v prav obJutni denarni zadregi. 04 vseh strani so se že pred kratkem opozorjevali vsi kmetje, naj si napravijo nove vinograde s pripombo, da dobe državno in deželno brezobrestno posojilo. Res se je povsodi, zlasti pa v krškem okraji mnogo novih vinogradov nasadilo, toda posestniki so se zadolžili, in državna podpora se je — čujte — porabila samo za Nižjo Avstrijo. Torej za slovenske kraje niso imeli niti krajcarja ne! Najžalostneje pa je, da se kredit 27.000 gld., katerega je dovolila kranjska dežela pod pogojem, da dovoli država istotoliko podporo, sedaj ne more izplačati. Upamo, da se posreči našim poslancem s prošnjo na svitlega cesarja samega, v tem oziru odpomoči. — V krškem okraji tudi niso še dobili letos običajne podpore od kranjske hranilnice. Pomagajte torej, ljudje božji, kmetu, ki je zadnje krajcarje in vse svoje moči zabil v v nove vinograde, ki bodo še le čez nekaj let rodili, ako Bog srečo da.
(Posojilnica na Blokah) pri Rakeku je imela 1. 1896 (2 upravno leto) 42.443 gld. prometa, 160 gld. dobička in 84 gld. rezerve.
(V Rakeku na Notranjskem) zgorela je dne 8. t. m. velika parna žaga g. Feltrinelli ja.
Vzrok ni znan.
(Nova železniška postaja.) V Devinu se je odprla z dnem 1. junija 1.1. nova postaja, kjer se bodo razun brzovlakov ustavljali vsi drugi vlaki.
(Koroški Slovenci) se prav pridno gibljejo. Vrši se shod na shod, na katerih se ljudstvo po-dučuje. Zadnjo nedeljo bil je tak shod v Goz-danjah nad Vrbo. Prišlo je na stotine ljudi, ki so govornike D. Hnbar-ja, Grafenauer ja, Gabrona in Weissa poslušali z velikim zanimanjem. Ti shodi so priča, da koroški Slovenci ne bodo izginili, temveč njih napredek je od dne do dne večji.
(Na Koroškem) padala je dne 2., 3. in 4. t. m. mej grozno nevihto toča, kakršne nikdo ne pomni. Ni bila kakor jajca debela, nego imela je velikost žemelj. Perutnino in drobnico je pobijala ter celo neko ženo je nevarno poškodovala.
(Nemški »Parteitag" v Celovcu) ni bil nikakor sijajen. Pričakovali so mnogo več. Pravih Nemcev in zastopnikov njihovih nisi mnogo videl, več pa stafaže in sodrge. Velikonemca Lenko iz Savinjske doline in Stallner iz Vojnika bila sta tudi navzoča, ki sta pa bolj molčala in gledala ter dobro prilivala. Govori so bili tako plitvi in le polni zabavljanja, da ni vredno o njih govoriti. Tako kažejo Nemci svojo »oliko."
(Ustrelil) se je v Celovcu narednik (straž mešter) 7. pešpolka Klopčič dne 7. t. m. Vzrok temu še dosedaj ni znan.
(Promoviran) je bil 1. t. m. na dunajskem vseučilišču doktorjem modroslovja koroški Slovenec Davorin Ehrlich, doma iz Žabnic. Ravno-časno je nameščen za kaplana v Pliberku.
(V Trstu umoril se je milijonar) Hadži Kosta. Bil je rodom Grk ter splošno spoštovan trgovec. Že nekaj časa se je opazoval na njem posebni obup in nemir, ki mu je konečno vstisnil morilno orožje v pest.
(Goriški nadškof dr. Alojzij Zorn umrl.) Ta blagi in vzoren duhoven, po kojem žaluje vsa goriška nadškofija, brez ozira na narodnost in strankarstvo, preminul je 8. t. m. v zdravniškem zavodu za umobolne dr. Svetlina na Dunaji. Dr. Zorn je bil priprostih kmetskih starišev iz Prvačine na Goriškem. Triindvajset let star bil je 1. 1857 v mašnika posvečen, 1. 1883 posvetili so ga škofom in že tistega leta nadškofom goriškim. Bil je jako rahlega in popustljivega značaja ter živel res kot svetnik. Dne 25. junija peljati so ga morali v omenjeni zavod na Dunaj, ker so mu jeli možgani vodeniti, kar je storilo tudi konec njegovemu življenju. Truplo prepeljali so v Gorico, koder je bil dne 14. t. m. sijajen pogreb.
(V Gorici) je bilo na ondotnem gimnaziju 199 Slovencev, 172 Italjanov, 1 Hrvat in 50 Nemcev; učni jezik je pa nemški!
(Podgradska posojilnica v Istri) je priobčila svoj račun za 2 upravno leto, iz katerega posnamemo, da je lani storil ta zavod velik korak do vedno večjega napredka; kajti imela je ta posojilnica že 115746 gld. prometa in napravila 522 gld. dobička; rezervni fond ima že čez 600 gld. Tej posojilnici so hotela tržaška sodišča odreči pravico do sprejemanja hranilnih vlog; toda najvišje sodišče na Dunaji je to razsodbo zavrglo.
Druge avstrijske novice.
(Na Dunaji) bilo je dne 13. t. m. minister-sko posvetovanje, kateremu je predsedoval presv. cesar. Posvetovanja udeležil se je tudi ogerski ministerski predsednik Banffy in vsi dunajski ministri. Posvetovanje sukalo se je glede zastopanja vlade notranje politike.
(Nemški veleposestniki) izrekli so se tudi proti jezikovnim naredbam. Nemški listi jim zato pojo slavo. Mi pa pravimo: Grajščak še nikoli ni podpiral pravičnih teženj naroda, temveč le osebne koristi svoje.
(Društvo za doslužene duhovne) se je ustanovilo na Dunaji pod imenom „Emeritenve-rein". Zavarovati se je možno vsakemu katoliškemu duhovnu za 120—720 letne rente, za kar je plačevati letno premijo. V slučaju nesposobnosti vsled starosti ali bolezni dobiva do smrti zaznamovani znesek, brez ozira na postransko plačo ali pokojnino.
(Vojaštvo stalč je našo državo) v prete-čenem letu 356 miljonov; seveda plačujejo večje države, kakor je Ruska in Angleška primeroma še več. Kaj bi se pač s to vsoto dalo vse napraviti za splošni blagor države, toda: „ vojaštvo je bilo, vojaštvo še bo, ko tebe in mene ne bo."
(V Brnu) otvorijo že to jesen dvoježično vseučilišče; v Olomucu pa češko tehniko. Če bo res?!
(Nemški hujskači v Hebu na Češkem.)
Mesto Heb zaslovelo je zadnje dni na jako žalosten način. Misliti bi bilo, da je že izven črno-žolte proge. Že nekaj tednov pisali so vsi avstrijski in izvendržavni listi o namerovanem shodu nemških nacijonalcov. Malo so se menili, da je vlada shod prepovedala, misleč si: Dunaj je daleč, pruska meja pa tako blizu. Tako se je res snišlo pretečeno nedeljo nad 10 tisoč ljudstva pod vodstvom zloglasnih poslancev Funke, Per-gelt, Schiicker, Iro i. dr. Da ni vlada preprečila izvanrednih vlakov iz ^rajha", privrelo bi jih bilo vsekakor se več. Pot na shajelišče zabranila je oborožena sila, na kar so se z groznim krikom in vikom drvili po ulicah do mestne hiše, raz kojega okna priduševal in prisegal je Funke v imenu svojih tovarišev, naj jih ljudstvo vztrajno podpira, oni da ne nehajo preje, dokler niso jezikovne naredbe preklicane. Liki pijanim poba-linom razgrajali so proti redarjem in orožnikom, pljuvali na nje, metali kamenje, ter udrihali s palicami, vsled česar so jih 20 zatvorili. Mnogo pa jih je dokaj nevarno ranjenih, sosebno žensk in otrok v splošnji gnječi. Zabavljali so najgnus-nejše na cesarsko rodbino ter avstrijsko vlado sploh. Največjo sovraštvo so kazali iz Prage došlim redarjem; razglasili so strogo prepoved, da jih nobeden ne sprejme pod streho, niti jim za najboljše plačilo daje živeža — še celč vodo so jim odtegnili. Prenočiti so morali na kolo dvoru.
(Izgredi zoper Žide) V Tarnovu v Galiciji sleparil je neki Žid gostilničar posebno vojake. Ko mu te dni jeden vojak p;ačanje odreče, vzame mu Žid orožje. To je dalo povod, da so ostali vojaki prav zbesneli. Potolkli so mu vso posodo ter ga pretepli; potem so hodili v velikih trumah po mestu z bajoneti v rokah, razbijali po gostilnah in prodajalnah ter celo po sinagogah. Vsakega, ki jim je prišel nasproti podrli, so ter potolkli, jednega celč ubili.
(V Bosni), osobito v Sarajevu postopa vlada proti pravoslavnim Srbom prav pristransko, da ne rečemo, hujše nego turške oblasti. Minister Kallay začel je sosebno njihove šole in cerkve strogo nadzorovati. Postavil je v to svrho po
sebnega komisarja. Srenja pravoslavnih Srbov v Sarajevu imela je dvanajst izbornih učiteljev in učiteljic. Vsak mesec so imeli obično seje pod vodstvom svojega velezasluženega ravnatelja. Sedaj pa dobijo ukaz, vsako sejo 24 ur popreje vladi naznaniti, ker hoče ta vselej zastopnika poslati, ki bo predsednik sejam. Vladni komisar ali kakšen koncepist vodi naj pedagogiška pra-šanja?! Ravnatelj se proti temu pritoži, na kar ga odpuste. Ko slišijo o tem tovariši in tovari-šice, odloži vseh dvanajst svoje službe, in Srbi sedaj nimajo nikakršne šole. Vložilo je 25 naj-odličnejših Srbov posebno spomenico k cesarju. Mi se ne čudimo, ako pri takšnih odnošajih bosanski mohamedani dajo prednost turški vladi napram „švabskia.
Ogled po širnem svetu.
(Bolgarski knez) obišče dne 4. avgusta t. 1. rumunskega kralja. Razgovor bode, da bi Bolgarija postala kraljestvo.
(Nemški cesar ponesrečil.) Dne 11. t. m. vozil se je nemški cesar Viljem v svoji ladji. Zvrne se jarbol ter vdari nek steber od tega cesarja preko levega očesa tako močno, da se mu je kri iž njega pocedila. Vendar je upanja, da se mu še oko ozdravi.
(Italijanska zbornica.) Vkljub prežalostnim denarnim zadevam, ki grozijo že nekaj let kraljestvu polom, ne brigajo se merodajni zastopniki dosta za zboljšanje gmotnih razmer. A njihova zbornica, koja šteje 508 članov imela je važno sejo glede proračuna za pravosodno mi-nisteritvo; dasi se je dolgo javrio razpravljalo ter po časopisih dopisovalo, kako ima zbornica postopati, da se razmere v tem oziru spremene, vdeležilo se je seje le 9 poslancev. Ravno tako godilo se je pri proračunu za vojno ministerstvo. Sosebno tukaj jim že teče voda v grlo, ker so še na dolgu onih 247 milijonov lir za afrikansko vojsko. Te seje vdeležilo se je 19 poslancev, ostalih 489 šlo se je rajše sprehajat. Edini za-kladni minister je lahko tega^vesel, ker ni treba poslancem dnevnine izplačevati.
(Belgija.) Vodstvo socijal - demokratične stranke prizadeva si na vse kriplje, da pregovori vse delavce rudarskega podjetja, da istodobno delo ustavijo. Do sedaj se je delu odpovedalo nad 30 tisoč oseb, kar bi jim znašalo v plačilu 120 tisoč frankov na dan. Sosebnih vspe-hov pa ni pričakovati, ako pomislimo, da je to glavna stroka države, ki preredi ogromne dele prebivalcev. Kdo pa naj skrbi ves čas za tisočere družine, ki so brez zaslužka; podjetniki so pač toli premožni in prekanjeni, da bodo rajši vstavili svoja podjetja, kakor pa zahtevanih 20 odstotkov delavcem dovolili, sosebno, ker so zaloge toli bogato oskrbljene, da še zamorejo odjemalcem na dlje časa ustrezati. Gotovo se na-volijo trpinčeni delavski krogi poprej stradanja.
(Kreta.) Dne 12. t. m. napadli so turški bašibožuki angleško posadko blizu mesta Kan-dija. Nastalo je ljuto klanje, 16 Angležev je ubitih, mej napadalci pa je še mnogo več mrtvih in ranjenih.
(Angleška Indija.) Že druga senca svetovno slavljene angleške vlade. Poročali smo zadnjič, da hoče kraljica Viktorija breme vla-darstva svojemu sinu oddati in to, kei se po- j čuti zelo vpehano ter si tudi želi videti še pred smrtjo svojega sina venčanega. Temu pa baje ni samo to vzrok, temveč kraljestvu se bliža grozna nevihta. Ko so v Londonu obhajali vladarsko svečanost, protivil se je temu razun maloštevilnih Ircev tudi 30 milijonov broječi podložni narod v Indiji. Nasprotovanju prvih posmeho-vala se je vlada — a sedaj se trese, pred drugimi. To bogato in slavno Indijo podjarmila si je Angleška, popolnoma, jo izsesala in duševno vgonobila ter jo napravila v cesarstvo. Zadnji čas kroži klic teptanih Indijanov, v katerem prosijo vesolno človeštvo pomoči zoper angleško nadvlado. Resnično povdarjajo, da jim je mnogo bolj nujno potreba rešitve nego li turškim podanikom. Indijanski narod je miren in potrpežljiv, kakor sami izpovedajo, toda Angleška jim je skoraj že kri izpila. Najbolj podnetili so to vrvenje angleški vojaki in oblastva, ki so ob priliki neke kužne bolezni, ne vpoštevajoč indij-
ske svete obrede in druge verske ter društvene odnošaje, drli v njihovo stanovanje ter zahtevali, da se tudi ženstvo pred njimi zdravstvenim protisredstvom podvrže. Vstaja je skoraj neizogibna, a kaj opravi Angleška vkljub mnogemu orožju in vojaštvu napram 30 miljonom besnečih vstašev!
Dopisi.
Iz Šaleške doline. Kdo bi si mislil, da je v prelepej našej dolini taka narodna zavest. Že cel teden pred praznikom naših blagovest-nikov pripravljali so se rodoljubi, da bi povzdignili in dostojno obhajali predvečer sv. Cirila in Metoda. In res! Posrečilo se jim je! Hvala Bogu? Po vseh hribih in gričih goreli so kresovi, pokali topiči v jasen dokaz, da stanuje v Šaleške) dolini tudi ljudstvo, ki se zaveda in tudi v djanji kaže, da teče po njegovih žilah slovenska kri, se vedno spominja, da ga je rodila slovenska mati, in da ga redi zemlja slovenska. Čast, komur čast!
Ravno isti večer t. j. 4. dne t. m. pa so imeli — šoštanjski Prusi svoj „Sonn\vendfeieiu v Topolšici. Zbralo se je Bprtlovja" ko „listja in trave". — Pricapljalo je nekaj pomočnikov, nekaj delavcev iz F. AVoschnagg-ove usnjarije z velikim navdušenjem v toplice. Tudi jaz sem bil navzoč — pa skrit, da me nihče ni zapazil. Hiše in dvorane bile so vse obvešene z „frank-furtaricami" in milo se mi je storilo, ko je viselo celo na naših lipah nekaj pruskih cunj. Morda so se tudi lipe solzile, toda kaj si hočejo 1 Pa še nekaj sem opazil! Pri nekej mizi sedela je mala obitelj, pa naenkrat morala je vstati ter se vsesti k drugej mizi. Prišel je „befehr.
—	Ker je „prihajlalo" nekaj nemčurčkov iz Celja, spodobilo se je, da jih je g. W. dostojno pozdravil. Pregnal je torej pošteno obitelj k drugej mizi, morda k slabeje pripravljeni, bolj Z3j n t/Br gmajn Volk", da je napravil celjskim gospode-kom lepši prostor. Manira je lepa reč! Kdor zna, pač zna. Čudil sem se samo, da ni „grajz-lerja" K. — spodil, ker se štuli k Slovencem. G. K. le hodite pridno k nemškim veselicam, pomagajte g. \V. — „hajlati", le bodite še večkrat okinčan z hrastovim perjem in pruskimi trakovi, potem pridete gotovo v — obljubljeno deželo.
Šoštanjski „Liederkranz" rešil je svojo nalogo seveda dobro, kajti pevci so sami taki, ki so bili baje pred nekaj leti pregnani radi „mi-lega" petja iz berolinskega gledišča. Pesni bile so izbrane. Samo malce so se zmotili gospodje. Ne vedoč, da so ob potoku Topolšica, zapeli so samoobsebi umevno tudi svoj „Paradelied" — „Die Wacht am Rhein". Opazili so tudi naše kresove, in da bi nam kljubovali, zažgali so tudi oni kres, toda ne grmado ampak — svinjak. Zgorele so štiri svinje in nekaj gosi. Pečenke so imeli torej že dovolj. Pa tudi pijače menda niso stradali, ker so se privalili po noči tako nkebrasti" v Šoštanj, da me je bilo kar groza, ko sem se spravljal ob dvanajstih k počitku.
Iz Trbovelj. Dasi so Trbovlje zelo imenitne, in jih je že nepozabni nam Slomšek imenoval „staroslavneu, dasi krijejo trboveljske gore neprecenljiv in — kakor mislijo naši krčmarji
—	neusahljiv zaklad premoga, katerega trboveljska premogokopna družba z mrzlično hitrostjo izkopuje in prodaja po širnem svetu v tako različne namene, da bi bilo možno zapeti o njih kar celo pesem, dasi uživa trboveljska premogokopna družba za svojo mrzlično hitrost toliko sadu, da jo na borzah prav resno in udano vpo-števajo, vendar bi marsikateri, recimo n. pr. Vi gospod urednik — Bog ne zadeni, da bi Vam mislil očitati, da ste slabo podkovani v domo-vinoznanstvu — ne vedel, li še životarijo Trbo-veljci, ali ne, če bi ne prinesla cenjena „ Domovina" tu in tam kratko, a jedrnato poročilo: tega in tega dne semenj v Trbovljah!
Verjemite mi, rad bi še prerešetaval to bridko prikazen, pa neka druga misel mi sili z naravno silo v pero. Zadnjič je nekdo naletel na dobro misei, bi li ne bilo lepo, umestno in potrebno, da se prekrsti naš „feuerwehr" v „gasilno društvo". No, misel se je nekaterim zdela dobra, pri nekaterih je naletela na hud
odpor, češ, — g. urednik, primite se za trebuh! — kdo bo pa slovensko »komando" imel. Kri-ževe krone! Ogromna večina je slovenska, nekateri udje niti nemškega jezika ne znajo, le dva, trije rajši šivajo in brijejo po nemško. In zavoljo teh naj bi nosilo vse društvo nečastni pečat nemškutarstva?! Trboveljci, domačini, ne bodite podlaga takih ptujcev!
Da pa ne bojo Trboveljci v Vaših očeh taki mlačnjaki, Vam pa še kar hitro eno povem, kar mi je prav za prav potisnilo pero v roko, »Slovenci, zakurite na predvečer sv. bratov Cirila in Metoda veliko kresov!" bralo se je v slovenskih časnikih. In da bi se Trboveljci ne odzvali narodnemu pozivu?! Tega pa ne! ko je legal nedeljo zvečer mrak na našo dolino, zasvetili so se med pokanjem topičev kresovi po bližnjih bregovih in hribih, da proslave sv. brata in dokažejo, da je tu naša, slovenska zemlja. Posebno lepa sta bila kresa v Lokah in oni na Sklečici, ki je bajno razsvitljeval vso prijazno trboveljsko vas, kakor bi hotel bodriti Trboveljce k narodnemu delu. Visoko se je dvigal plamen v zrak. Godci so igrali pod spretnim vodstvom g. Brderja pesem za pesmijo, in vrli fantje so streljali, da se je razlegal grom daleč po dolini. Ko je kres odgorel, šla je družba z godbo na čelu v vas. Godci so, igraje lepe koračnice, prekorakali vas in odšli v gostilno vrlega narodnjaka g. Vincenca Jager-ja, kamor so sledili drugi Trboveljci, posebno pa mladina, ki se je z plesanjem, petjem in pri navdušenih govorih zabavala pozno v noč. Marsikatera misel mi še sili v pero, pa naj bo za danes dovolj; pač pa Vas vljudno vabim na veselico, katero priredi trboveljsko gasilno društvo pri svojem prekrstu z prijaznim sodelovanjem trboveljskih tamburašev, pevcev in diletantov.
Narodno-gospodarske novice.
Drušvo »Kmetovalec" v Gotovljah je pri svojem zadnjem zborovanji stavilo in sprejelo
peticijo, da se v celjskem okraju ustanovi kmetijska šola sS slovensko nemškim učnim jezikom. Ko je novoletni premišljevalec sprožil misel o kmetijski šoli v Celji, je pač imel v mislih šolo, ki bode tako osnovana, da bode v prvi vrsti ustrezala potrebam našega slovenskega kmeta. Kako pa bodi taka šola osnovana, o tem še morebiti prilično spregovorimo, gotovo pa ne tako, kakor je mariborska, katera tudi našemu slovenskemu ljudstvu bore malo koristi, da-si mora za njo tisoče in tisoče plačevati. Slov. kmete, ki bi se bili na tej šoli izšolali, pač lahko poštejemo na prstih ene roke. In vender bi bilo prav lahko ustanoviti tako kmetijsko šolo, ki bi potrebam našega srednjega in malega posestnika — velikih posestnikov pri nas itak ni mnogo, — popolnoma ustrezala in v katero bi stariši svoje sinove tudi radi pošiljali, zlasti tiste, katerim nameravajo prepustiti dom in zemljišče. Na taki šoli pa bi bil slovensko-nemški učni jezik ne le čisto nepotreben, temveč naravnost škodljiv, kajti bi učence v napredovanji oviral in uk bi se moral čisto po nepotrebnem podaljšati. Slovenski jezik je dandanes gotovo toliko razvit in ima tudi toliko kmetijskega slovstva, da se ž njim prav lahko izhaja. Zakaj tedaj zahtevati slovensko-nemški poduk? To je polovičarstvo, ki še nikjer in nikdar ni kaj koristilo, tukaj bi pa naravnost škodovalo.
Ako bi nemščina res pospeševala naš gmoten napredek, tedaj bi morali Slovenci že sami bogatini biti, vsaj se vendar po vseh naših šolah nemščina na vse kriplje uči. Pa kakor skušnje uče, so uspehi vsega tega truda prav neznatni, in mnogo bolje bi bilo, ako bi se čas, ki se po rabi za nemščino, porabil za uk v umnem kmetijstvu. Gotovo bi to ljudem več koristilo, nego tistih par spačenih besed, kojih se otroci, in to le nekateri, z velikim trudom priuče! Zahtevati pa še, da bi se na kmetijski šoli v Celji, ako se ista kedaj ustanovi, in mi trdno upamo, da se bode, podučevalo v slovenskem in nemškem jeziku, zdi s» nam velika nezmisel. S takim zahte-vanjem se sicer uslužimo Nemcem, kojim je še vendar ljubša slovensko-nemška šola, nego pa čisto slovenska, narodu pa naravnost škodujemo. Bodimo toraj vedno odločni v svojih zahtevah
in opustimo enkrat za vselej to nesrečno in kvarljivo polovičarstvo.
Nadalje mislimo, da »Kmetovalec" pri kmet. družbi štajerski prav zastonj išče podpore. Kmetijska družba štaj. nam Slovencem sploh ni naklonjena in naj jo tisti, ki so od nje že kakorkoli odvisni, še tako hvalisajo. V osrednjem odboru družbe sede sami trdi Nemci, med njimi zloglasni Pistor, ki je največji sovražnik Slovencev in prvi in najgorečnejši pospešitelj »šul-vereinskih in siidmarkovskih podlih namenov.
Ali je mogoče misliti, da bi ljudje, ki na vso moč delujejo na uničenje slov. življa na Štajerskem, pospeševali in podpirali pri nas gmotni napredek? Nikakor ne! In če to vender store, če nam že tu in tam vržejo par krajcarjev, tako store le bolj navidezno, ali pa, da se nas odkrižajo. Ljubezni pa do nas le-ti gg. nimajo prav nobene in pospeševanje vsestranskega napredka v Slovencih jim je prav deveta briga. Subvencije v prospeh kmetijstva, koje vsako leto dovoljuje poljedelsko ministerstvo, dele se vedno tako, da dobe skoraj vse Nemci, Slovenci pa imajo — tako se je baje eden teh gg. pred nekaterimi leti izrazil — itak dovolj rodovitno zemljo in torej tudi ne potrebujejo toliko podpore. In pri ljudeh takega mišljenja naj bi mi prosjačili in moledovali! To za nas gotovo ni častno in mi s tem tudi ne kažemo nikakega narodnega ponosa. Kar pa zahtevajmo z vso odločnostjo in povsod, to bodi ustanovitev čisto samostojnega oddelka kmetijske družbe, ki bode potem popolnoma v naših rokah. Potem bodemo pa tudi dobili dovolj podpore od države in dežele, in napredovali bodemu drugače, nego sedaj, ne da bi nam bilo treba pri zagrizenih naših nasprotnikih toliko prosjačiti. Naša končna misel je torej ta, da se obrnemo do naših deželnih in državnih poslancev s peticijami, v katerih zahtevamo: 1. Ustanovitev kmetijske šole v Celji se slovenskim učnim jezikom in 2. ustanovitev čisto samostojnega oddelka kmetijske družbe za Spodnještajersko. Ker država naprednemu kmetijstvu ni nenaklonjena, zato tudi mislimo, da našim poslancem ne bode pretežavno nam to izposlovati, ako se dela le z vso resnobo in odločnostjo lotijo.
Razne stvari.
(Katerih podob se največ razproda ?) Pre-
tečeno leto se je prodalo v Avstriji kart za razne igre 1 miljov 724 tisoč 230 celih zbirk. Koliko duševnih in telesnih prestopkov so te učinile, ni še preračunjeno.
(Krvavi boj za pesem.) V Inomostu igrala je dne 9. t. m. ciganska družba pred kavarno »Central". Večina slušateljev je bilo visokošolcev, mej temi tudi Jugoslovanov (kaj pa, če so bili Slovenci, meni boječe »Tagespošta" ?) Poznajoč nepristranske Cigane, ki čislajo le groš, naprosili so Slovani, naj igrajo kojo slovansko na pevko. To je bilo bojno znamenje za Germane. Spopadli so stole, mize, krožnike in kupice ter pričeli krvavi boj. Mnogo jih je ranjenih — največ krvi je odteklo Slovanom, povdarja ves nav dušen omenjeni list. Žalibožj zgubil je pri tem nek jugoslovanski visokošolec jedno oko. „Soweit des Deutschen Zunge reicht — cvete nedosegljiva tolovajska omika."
(Nova iznajdba.) Italijan Markoni izumil je brzojavni stroj, ki ravno tako svoj posel opravlja, kakor obstoječi, toda brez žic. Do sedaj so se mu poskusi v poslopjih, na prostem in na morji dobro posrečili; sam kralj in kraljica sta si to iznajdbo ogledovala ter iznajdencu častitala.
Koledar.
Petek (16.) Marija, škap. karmelska. — Sobota (17.) Aleš, spozn. — Nedelja (18.) 6. pobinkoštna. Kamil Lel., sp. — Pondelj. (19.) Vincencij Pavi., sp. — Torek (20.) Jeronim Emil., sp. — Sreda (21.) Prakseda, d. — Četrtek (22.) Marija Magdalena. — Zadnji krajec dne 21. ob 4. uri 6 minut zvečer. Solnce stopi v znamenje leva dne 22. ob 4. uri 22 minut zvečer.
Sejmi.
Dne 17. julija pri Sv. Ani na Krembergu, pri Sv. Filipu v Veračah in na Muti. Dne 19. julija pri Sv. Barbari pri Čadramu. Dne 20. julija pri Sv. Marjeti ob Pesnici, v Vitanju, Arvežu in pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. Dne 21. julija v Bučah. Dne 22. julija pri Sv. Heleni pri Slivnici, v Ivniku, Vildonu, na Bregu pri Ptuju (za svinje), pri Sv. Mohorju, v Orešju in Mariboru (tudi za konje.)
Loterijske številke.
Gradec 9. julija 1897:	84, 22, 61, 78, 36.
Dunaj »	30, 63, 88, 49, 59.
Dragi gospodje abiturijenti!
Končali ste dolgi in težavni tek gimnazijskega učenja in sedaj stojite na razpotju, kjer so Vam odprta različna pota nadaljnega učenja, nadaljnega truda, s katerim boste prišli do svojega cilja. Večina Vas se bode posvetila študijam na vseučilišču in tu nastopi za Vas zopet nova zapreka, ker so Vam deloma neznani koraki, katere morate storiti, ako pridete na vseučilišče.
Akad. tehn. društvo »Triglav" vabi v svoje področje Vas, kateri ste namenjeni na vseučilišče v Gradcu. Ono Vam nudi mnogo časopisov v čitalnici in jako bogato knjižico, tamburaški in pevski klub za duševni napredek in sabljaški klub za telesni napredek. Društvo »Triglav" je v Gradcu zbirališče vseh zavednih, narodnih slovenskih dijakov. V njem goje dijaki skupne ideale ter si pridobe onega navdušenja in one žilavosti, s katero morejo v poznejšem življenju delovati v prid in blagor mile naše majke Slovenije.
Cenjeni gospodje abiturijenti, ako se hočete o razmerah na vseučilišču poučiti, ako pridete sami v Gradec, obrnite se vselej do našega društva, katero je vedno radovoljno pripravljeno ustrečj Vaši želji.
Žalibog, dogaja se v zadnjem času le prepogosto, da pridejo slovenski dijaki na vseučilišče ter padejo v roke nemškim ali slovensko-renegatskim družbam ali društvom, se ž njimi bratijo, a druge slovenske dijake prez rajo. Svarimo Vas pred takimi družbami, kajti pri teh ljudeh si ne boste pridobili nikakega spoštovanja ter bodete prezirani od vsakega drugega slovenskega dijaka.
Pridite na vseučilišče z vestjo, da hočete biti vedno narodni Slovenci ter da hočete tudi vedno tako postopati.
Do svidenja kličemo Vam bratski »Nazdar"!
Naslov: Triglav, Gradec, Brunngasse 5.
Za odbor:
med. Rado Frlan
t. č. predsednik
jur. Janko Mencinger
t. č. tajnik
Poziv.
Ko je zaslula vest, da dična »Zaveza slov. učiteljskih društev" hoče letos zborovati v našem starodavnem Celju, polastilo se je naših src veliko veselje. Tukaj se je konstituiral podpisani krajni odbor, da priredi vse potrebno za dostojen vsprejem predragih nam
gostov.
Povsod, kamor ste dosedaj še pohiteli, Vi vzgojitelji, Ve vzgojiteljice naše slovenske mladine, ponosa našega in naše nade vzprejeti ste bili z odprtimi rokami. Mi Vam sicer radi neugodnih razmer na bojevitih naših tleh tako krasnega vsprejema nuditi ne moremo, kakor so to storili drugi srečnejši kraji ali naša srca Vam bodo odprta in v prostorih našega »Narodnega, doma" bodete tedaj Vi neomejeni gospodarji in mi bodemo Vaši gostje. Jedna nas le želja navdaja, ta, da bi Vas zrli v najmnogobrojnejšem številu, da bi to naše najsrčnejše vabilo našlo najštevilnejši odziv iz vseh slovenskih pokrajin.
Slovensko učiteljstvo! V drugo prihajaš v naše Celje, da vršiš resno delo na polji narodne vzgoje. Radu-jemo se Tvojega poseta, le daj nam priliko, da Ti pokažemo, kolike so naše simpatije do Tebe. V čem večjem številu dojdeš, tem večje bo naše veselje, tem večji naš ponos.
Da se torej veseli vidimo in spoznamo 4. in 5. avgusta v Celju.
Krajni odbor za IX. glavno zborovanje v Celju, dne 4. julija 1897.
Častni predsednik: Dr. J. Sernec, I. predsednik: Ivan Stukelj, II. predsednik: Josip Schmoranzer, I. tajnik : Fran Brinar, II. tajnik: Fran Krajnc.
Vse p. n. udeležnice in udeležnike IX. Zavezne skupščine, ki žele stanovanja, podpisani naiuljudneje prosi, da se pri njem zglase najkasneje do 31. t. m. Takisto naj se pri njem zglase vsi, ki se udeleže banketa. Banket bode v veliki dvorani »Narodnega doma" in bode kuvert brez pijače stal 1 gld. Ta vsota naj se blagovoli oglasu priložiti.
Josip Schmoranzer,
učitelj v Celju

I Učene a \ f
^	omiko, ^
iz dobre rodbine, ki ima veselje do trgovine, ^t vsprejme takoj trgovi	v	^^
Josip Sireel |
v Mokronogu na Dolenjskem (152) 3—1
Lepo posestvo na prodaj
je v Savinski dolini, obsto:eče iz njiv, travnikov in vsem gospodarskim poslopjem, lep velik sadunosnik in okoli hiše lepa brajda. —- Cena 2800 gld. — Pogoji za plačilo so ugodni: pol kupnine se lahko plačuje vsako leto po 100 gld. brez obresti. — Naslov pove upravništvo -Do-
Dragotin Hribar
trgovina knjig, papirja, pisalnega in risalnega orodja; tiskarna in knjigoveznica
priporoča gosp. trgovcem in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo vsakovrstnega papirja za pisarne, pisma, risanje in zavijanje, raznovrstno barvanega svilnatega (za cvetlice), za vezanje knjig itd., zalogo raznih risank in pisank, in posebno še lastno zalogo najboljših zvezkov pod imenom: »Spodnještajerska zaloga risank in pisank«; Hardt-muthovih in drugih svinčnikov in angleških peres po originalnih tovarniških cenah.
Dalje priporoča zavitke za pisma raznih velikosti in barv, peresnike, črnilo, tablice, črtalnike, brisalke, krede, gobice, pušice in škatlje za peresnike, torbite, knjižice za beležke, trgovske
knjige, pečatni vosek itd. po najnižjih cenah. Posebno lep izber papirja in zavitkov v mapah in elegantnih
škatljah. — Najbolje strune za citre, gosli in kitare. Velik izber albumov za fotografije in spomenice, map za pisma in papirje, tintnikov, okvire za fotografije, listnic itd. Šolske in molitvene knjige; prekupcem še poseben popust. Sv. podobice v vseh velikostih po najnižjih cenah. Preskrbi se tudi vsakovrstni tisek na podobice.
v Celji (£>
priporoča se p. n. gg. duhovnikom, pisateljem, založnikom in slav. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska po najnovejšem okusu in nnjelegantnejši obliki v raznovrstnih barvah. Izdeluje knjige, brošurice, časopise, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, plakate, vabila, vozne liste, mrtvaške liste, vizitnice, naslovnice, cenike, ime- 1 nike, kuverte s firmo, pobotnice, pravila, tabele za urade itd. — Vedno v zalogi so obrazci za posojilnice, sodnije, občine, šole itd.; kakor tudi v več krasnih barvah tiskane diplome za častne občane in častne člane.
V moji knjigoveznici se izvršujejo vsa knjigo-veška in galanterijska dela, bodisi priprosta kakor tudi najfinejša priznano trdno in ukusno. Ker je moja knjigoveznica preskrbljena z vsemi potrebnimi stroji najnovejše sestave, vsprejema ter cen6 in kar najhitreje izvršuje tudi največja naročila.
Profesor v Mariboru
sprejme dva dijaka v stano- i^ff vanje. (149) 3—2 . A Več pove upravništvo „Domovine".
V vsakem poštno-oddajnem okraji, v vsakej fari Bj" in po potrebi v vsakej občini, nastavi se razumel na, delavna in zanesljiva oseba kot
J« zaupni mož in posredovalec
Jb z dobrim in trajnim postranskim zaslužkom od ■k nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podaj jetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." Gradec, poste restante.	(137) 26—3
Učenec
iz dobre hiše doma in z dobrimi šolskimi spričevali se takoj sprejme v mojo prodajalnico z mešanim blagom.
Ludvig Smole
(153) 3—1	trgovec v Sevnici na Štajerskem.
(141) 3—3
s primerno oliko za
tapetarsko obrt
vešč slovenskega in nemškega jezika, se sprejme takoj. Kje, pove upravništvo »Domovine".
*mm%Mmwššmmm
m fig
m
w Učenec
krepke postavo, v starosti 15 do 16 let, doma iz dobre hiše in z dobrimi šolskimi spričevali, se sprejme takoj v dobro prodajal nie d z mešanim blagom na deželi, even-tuelno v popolno preskrbovanje. Ponudbe se prosijo na „Učeiiec", Posterestante Radna pri Sevnici. (129) 5 - 5
ms*
m fig
fig
JJaznanilo in priporočilo.
Naznanjam p. n. občinstvu, čast. duhovščini, graiščakom, uradni-nikom, učiteljem itd., itd., da sem z dnem 6. julija t. f. odprl
trgovino s pohištvom
in
tapetniško obrt
v Celji v „Narodnem domu".
Prodajal bodem pohištvo po fabriški ceni in garantujem za solidno in trajno blago. Delal liodem vsa tapetniška dela fino, ceno in trpežno. Zagotavljam vedno dobro in hitro postrežbo in se priporočam v obilna naročila.	(142) 10—3 V Celji, 1. julija 1897.
Miroslav Zor,
tapetar.
Iščem
solicitatorj a
is
ki mora biti popolnoma vešč „mnlega", zlasti
zemljeknjižnega koncepta v slovenskem in
nemškem jeziku.
Mesečna plača s početka 70 gld., slučaj usposobljenosti po preteku 5 mesecev pa 80 gld.	F
Ponudbe z referencami, zlasti z natančnim izkazom dosedanjega službovanja, naj se mi pismeno podajo nemudoma, vsaj pa tekom meseca julija t. 1.
V ponudbi naj se navede dan, do katerega je ponuditelj v stanu službo nastopiti.
(146) 2—2
Dr. Ivan Šusteršič,
odvetnik v Ljubljani
M
nniih
^^ i *mmšmm&
Krojaško strokovno učilišče v Ljubljani
naznanja, da pričnejo zopet
redni tečaji
jM	in sicer za moške
gr dne 16. julija; za ženske pa dne 1. avgusta t. ^ 1- v novi hiši, Gospodske ulice št. 7. — Na-tančneja pojasnila pošlje na zahtevanje
>
(148) 3-2
M. Kune,
vodja učilišča.
9 ■4
f
it >

Na prodaj je pekovska hiša y Celji.
Poprej Deutschmann-Kammerer-jeva pekovska hiša v Celji. v Graški ulici št. 19, pri kateri se že od nekdaj pekovska obrt izvršuje z najboljšim vspehom, se prostovoljno preda.
Kupovalne ponudbe vsprejemlje gospod notar Detiček v Celji, pri katerem se izvejo tudi natančni pogoji (143) 3—3
20 polovnjakov
dobrega pristnega štajarskega rudečega in belega vina po 12 in 14 kr. liter se takoj proda. Odda se najmanj 56 litrov. — Proda se tudi več polovnjakov pristnega tepkovca po 8 kr. in nekaj polovnjakov štajerske starine po 25 kr. liter.
Ponudbe pod 500 poste restante Sevnica, Štajersko.	(116) 10-8
Zacherlin
deluje čudovito! Mori kakor nobeno
drugo sredstvo — vsakovrstne žuželke, za to tudi po celem svetu kot jedino enake vrste slavno in priznano. Njegova znamenja so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime „Zaherl".	(37) 12—1
Celje:	Traun in stiger
„	Viktor Wogg
,	Alojzij VValland
„	Anton Kolenc
„	Fran Janeseh
Najboljše za stenice, bolhe, kuhinjske golazni, mole, živinske parasite in dr.
„	Milan Hočevar
„	Ferdinand Pelle
„	Josip Matic
„	Anton Ferjen
w	Friderik Jakovitsch
„	L. Leo Hannak
„	Karol Gela, lekarna
„	Fran Zangger
„	Topolak & Pečnik
„	A. Mareck, lekarna
„	Franc Rischberg
Vransko: Ivan Paner Braslovče: Ant. Plaskan Konjice: Jurij Michay Vojnik: Fr. Zottl Dobrna: Jos. Sikošek Hrastnik: Alojzija Bauerheim „ Konsumno društvo „ Josip Wouk Ljubno: Fr. H. Pet k ,, Janez Filipic Sevnica: A. Fabiani , S. F. Schalk „ Ludovik Smole
Trg Lemberg: Franc Zupančič Laško: Andrej E siiaiher Sevnica: Zwenkel & Cmp. Planina: Lucl. Schesehe-k
„ F'. VVambrecMsteiner Gori\jigrad: Jakob Božie Poličane: Ferd. Ivanus
,,	A. P. Krautsdorfer
Anton Schwelz Mozirje: Leopold Vukič Pristova: Marija Suppanz
,,	nd. Suppanz
Brežice: Fran Math.>is
,,	Varlec & Umek
Žalec: Adalh Globočnjk St. Jurij: Fran Kartin
J. F. S\.hescherko St. Lovrenc : Elija Turin
Šmarje:
St. Paul: Trbovl e:
Vitanje: Videm : Velenje: Zibika:
Jos p \Vagner Janez Loschnigg Norbert Zanier Konsumno društvo J. M. Krammer Fran Pollak Rob. Stenowitz Anton Daklin Ivan Novak Kari Tischlor Janez Založnik