PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2 Izhaja v Celovcu — Erschcinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov P. b. b. Letnik XX. Celovec, petek, 25. junij 1965 Štev. 26 (1204) Seminar OZN v Ljubljani uspešno zaključen V Ljubljani je v ponedeljek zvečer končal štirinajstdnevni seminar Organizacije združenih narodov o človečanskih pravicah v večnacionalnih skupnostih. Zaključna razprava je bila predvsem namenjena formulaciji vsebine zaključnega poročila, ki obsega 55 strani. Ob zaključku razprav o tem poročilu so bili po daljši diskusiji sprejeti tudi nekateri sklepi, ki vsebujejo osnovna stališča vseh udeležencev seminarja. Posebne važnosti je med njimi sklep, ki pravi, da morajo vse vlade zagotoviti pravice narodnostnim, rasnim in verskim skupinam in to ne samo z ustavnimi in drugimi zakonskimi določili, marveč tudi s tem, da podpirajo vse tiste oblike dejavnosti posameznih narodnostnih skupin, ki so v skladu s političnimi, gospodarskimi in socialnimi pogoji v njihovih državah. Ko so zaključevali seminar, so se vodje posameznih delegacij s toplimi besedami zahvalili jugoslovanski vladi 'm njenemu ljudstvu za izkazano gostoljubnost in izredno dobro organizacijo na seminarju. Zastopnik generalnega sekretarja OZN, John Humprey pa je v svojem zahvalnem govoru podčrtal lastnosti Jugoslovanov, ki so po njegovem: hrabrost, duh neodvisnosti in izredno dobro razvita gostoljubnost. Svoj govor je končal s citatom — v angleškem prevodu — iz Prešernove »Zdravice«: »Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!a. Predsednik seminarja, Jugoslovan dr. Anton Vratuša je v svojem poslovilnem govoru naglasil, da je seminar pokazal, kakšen mora biti odnos večine do manjšine in da je poudaril načelo, po katerem je treba manjšini zagotoviti neoviran razvoj in vključitev v državno skupnost v vseh oblikah dejavnosti. Seminar je potekal v duhu pomiritve in v smislu za stvarnost in težnjo, da se razširijo osnove sodelovanja med narodi. NA POVABILO GLAVNEGA ODBORA SZDL SLOVENIJE Delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem v Sloveniji Od sobote do ponedeljka je na povabilo Glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije bivala desetčlanska delegacija Zveze slovenskih organizacij na Koroškem pod vodstvom predsednika dr. Francija Z w i 11 r a v Sloveniji. Ob prihodu v Ljubljano v soboto dopoldne je delegacijo sprejela predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič z več člani Glavnega odbora. V daljšem razgovoru je predsednik ZSO seznanil delegacijo SZDL s položajem in problemi koroških Slovencev ter s prizadevanjem ZSO in drugih narodnih organizacij za uresničitev enakopravnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem, predstavniki dele- Narodna celota z velikim zanimanjem spremlja naše življenje, naša prizadevanja in naš razvoj V svojih pozdravnih besedah je Vida Tomšič izrekla priznanje doprinosu koroških Slovencev, zlasti pa Zvezi slovenskih organizacij na Koroškem k plodnemu razvoju in napredku dobrososedskih in prijateljskih vezi med Koroško in Slovenijo ter med Avstrijo in Jugoslavijo. Naglasila pa je tudi, da narodna celota z velikim zanimanjem spremlja življenje in razvoj njenih skupin, ki živijo izven meja Slovenije po drugih državah. To je potrdilo tudi zanimanje, s katerim je delegacija SZDL sledila poročilu o položaju koroških Slovencev in o prizadevanju ZSO, da se koroški Slovenci po eni strani vključimo v družbeno politično življenje Avstrije in s tem onemogočimo nevarno izolacijo manjšine, po drugi pa stojimo enotni v obrambi narodnih pravic v borbi za njihovo uresničitev. Prav tako pa je delegacija ZSO KONGRES SOCIALISTIČNE STRANKE AVSTRIJE: Program za Avstrijo pod socialistično vladno večino Koncem minulega tedna na Dunaju zasedajoči kongres Socialistične stranke Avstrije je dosegel svoj višek, ko je predsednik, vicekancler dr. Pittermann v obširnem referatu predloži! osnutek ..program za Avstrijo". Osnutek, ki je prišel s tem na kongresu v diskusijo in ki bo predmet diskusije po deželnih, okrajnih in krajevnih organizacijah SP'G, vsebuje teze za vlado po državnozborskih volitvah, ki bodo prihodnje leto, če pri teh volitvah SPCJ dobi tako večino, da bo lahko postavila zveznega kanclerja. Pri volitvah, s katerimi je kongres zaključil svoje delo, je bil vicekancler dr. Pittermann soglasno ponovno potrjen za predsednika stranke. Za njegove namestnike šobili izvoljeni drž. posl. P.osa Jochmann, zunanji minister dr. Kreisky, namestnik štajerskega deželnega glavarja dr. Schacher-Blazizek, dunajski podžupan Slavik in drugi predsednik državnega zbora ing. Waldbrunner. Koroško zastopa v upravnem odboru deželni glavar Sima, v nadzornem odboru pa deželna svetnika Schober in Suchanek. kazala zanimanje za utemeljitev sedanjih jugoslovanskih ukrepov na gospodarskem področju. Ti ukrepi so logična posledica razvoja delavskega samoupravljanja, ki je družbeno proizvodnjo pospešilo tako, da Jugoslavija ne krije le svojih potreb, marveč ustvarja vedno večje viške za izvoz. V tem razvoju sedaj opušča ukrepe, ki so bili potrebni za razvoj in zaščito lastne proizvodnje ter prehaja na pot liberalizacije, ki pa — kakor povsod v industrializiranem svetu — zahteva vrsto gospodarskih, finančnih in deviznih ukrepov, brez katerih je tak prehod nemogoč. Italijanska narodna skupnost v Jugoslaviji živi v popolni enakopravnosti Obisk delegacije v Kopru je veljal tako proučevanju reševanja komunalnih problemov in organizacije delavskega samoupravljanja, kakor tudi kontaktom z italijansko manjšino. O teh vprašanjih je bilo govora na sedežu občinske skupščine Koper, v novem koprskem pristanišču, pri Radio Koper ter v tovarnah Tomos in Delamaris. Za delegacijo ZSO je bilo zlasti zanimivo srečanje s predstavniki italijanske narodnostne skupnosti pri občinski skupščini Koper, ki so jo seznanili z ureditvijo in prakso enakopravnosti državljanov italijanske narodnosti, ki živijo v tej in drugih občinah Slovenskega primorja, Istre in na Reki. Enakopravnost narodnostnih manjšin v Jugoslaviji je zajamčena v ustavi, poleg tega pa vsebujejo tudi štatuti občin tozadevna določila. Tako gacije SZDL pa so informirali delegacijo ZSO o družbenih in gospodarskih problemih SFR Jugoslavije in še posebej o trenutnih ukrepih v korist gospodarske utrditve. Popoldne je delegacija odpotovala v Koper, odkoder se je v ponedeljek popoldne spet vrnila v Ljubljano. V ponedeljek zvečer je predsednica SZDL Slovenije priredila v čast delegacije ZSO sprejem, ki so se ga udeležili sekretar CK Zveze komunistov Slovenije Miha Marinko, podpredsednik skupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj in drugi ugledni predstavniki kulturnega in družbenopolitičnega življenja Slovenije. Vse slovenske šole pa imajo v tem območju italijanščino kot obvezen učni predmet, tako, da se morata večina in manjšina učiti obeh jezikov, kar brez dvoma prispeva k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. Predsednik Tito v Sovjetski zvezi V peteik minulega tedna je 'predsednik SFRJ, maršal Tito s soprogo prispel na državni obisk v Sovjetsko zvezo. Z njim je prispela v Sovjetsko zvezo tudi veččlanska delegacija jugoslovanskih državnih in političnih funkcionarjev. Na letališču v Moskvi so maršala Tita in njegovo spremstvo pozdravili najvišji sovjetski voditelji Brežnjev, Kosigin in Mikojan ter velika množica prebivalstva. Prvi državni in politični razgovori so se pričeli v soboto v Kremlju, v nedeljo pa je maršal Tito odpotoval v Minsk, kjer je med drugim obiskal veliko, po vojni zgrajeno tovarno traktorjev in govoril na velikem mitingu, ki je bil prirejen v čast jugoslovanske delegacije. V ponedeljek je odpotoval v Sverdlovsk v Uralu, kjer je včeraj ogledal njegove znamenitosti. Zgledna skrb za gospodarsko in socialno rast manjšine Kulturno-prosvetno se italijanska narodnostna skupnost izživlja v kulturnih krožkih, ki so v zaščito obstoja in za zagotovitev vsestranskega razvoja manjšine deležni večjih subvencij in bolj favoriziranega pospeševanja kot slovenske kulturno-prosvetne organizacije. Na razpolago ji je tudi najmoder-neje opremljeni Radio Koper, ki dve tretjini svojega programa oddaja v italijanščini. V takih okoliščinah — so poudarili predstavniki italijanske noradnostne skupnosti — ta skupnost nima več občutka, da je manjšina, marveč živi v polni zavesti, da je enakopraven člen družbe in skupnosti, v kateri živi. To kaže tudi zunanja podoba Kopra, ki si ga je delegacija ogledala in ki se je v povojnih letih razvil v pomembno industrijsko-trgovinsko mesto in središče Slovenskega primorja, v dvojezičnih napisih in v dvojezičnem upravljanju. Njegovo pristanišče je v kratki dobi doseglo tako stopnjo razvoja, da je letos do 20. junija pristalo v njem že 315 prekooceanskih ladij. Pristanišče, nova industrija, izredno razvito kmetijstvo z intenzivnimi panogami vinarstva, sadjarstva in zelenjadarstva ter vedno novi pogoji za turizem in ne nazadnje odprta meja z milijonskimi letnimi prehodi v okviru maloobmejnega prometa so ekonomska baza, kjer DRŽAVNI UDAR V ALŽIRIJI: ima tudi italijanska narodnostna skupnost ob zgledni zagotovitvi enakopravnosti zagotovljene pogoje za svoj gospodarski razvoj in socialni napredek, da ji ni treba iskati kruha drugod, marveč lahko živi in dobi zaposlitev na domačih tleh. oooo Vrnivši se v Ljubljano, je naša delegacija obiskala Inštitut za narodnostna vprašanja, nakar je v popoldanskih urah nadaljevala z razgovori o narodnostnih, kulturnih in gospodarskih vprašanjih. Pri tem je prišlo do obojestranske izmenjave koristnih izkušenj in napotil za nadaljnja prizadevanja. Ko se je delegacija v večernih urah poslavljala od svojega gostitelja, je predsednica Glavnega odbora SZDL, Vida Tomšič naročila pozdrave koroškim Slovencem in želela, da bi v razvoju sodelovanja in prijateljstva med Avstrijo in Jugoslavijo, h katerim smo prispevali in prispevamo zelo pomemben delež, tudi koroški Slovenci kmalu uživali sadove, ki se porajajo iz tega sodelovanja in prijateljstva. Predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter je v zahvalnih besedah izrekel željo in vabilo, da SZDL Slovenije vrne obisk ZSO s posetom Koroške in krajev, kjer živimo koroški Slovenci. Kongresu so prisostvovale itudi delegacije nekaterih bratdkih strank ter generalni sekretar Socialistične 'internacionale, ki združuje 49 socialističnih strank s 13 milijoni članov. Prvi dan je bili posvečen oceni dala ;n razvoja stranke v preteklosti. Tozadevna poročila 'so podali centralni sekretarji, blagajnik, nadzorni odbor in klub socialističnih poslancev. V diskusiji na ta poročila je kongres zavzel stališče do 'številnih notranjepolitičnih vprašanj od zadnjega kongresa naprej. Osnutek programa za Avstrijo vsebuje 79 tez, za katorih uresničitev ?e hočejo socialisti zavzeti, če dobilo pri prihodnjih državnozborskih volitvah v Vladi večino. V uvodu ?snutka je pri tem izrecno poudarjeno, da hočejo socialisti v tem pri-jtteru nadaljevati koalicijsko politiko z OVP. Tako gre pri tem 'Osnutku praktično za socialistični osnutek prihodnjega vladnega programa. Ko bodo osnutek prodiskutirale deželne, okrajne in krajevne organizacije SPD, ga bo strankino vodstvo dokončno redigiralo in nastopilo z njim kot svojim vodilnim programom pri prihodnjih državnozborskih voditvah. Osnutek postavlja na prvo mesto stališče In zagotovila SPO v pogledu na 'nevtralnost ter na sodelovanje in prajatoljstvo z vsemi sosednimi državami. V tam zunanjepolitičnem poglavju je 'tudi govora o stališčih do evropskih vprašanj in do integracijskih prizadevanj. Notranje politično je osnutek 'razdeljen ma tri velika poglavja .in sicer na pravno varnost in pravno zaščito vseh državljanov, na šolstvo, izobrazbo in vzgojo mladine ter na gospodarsko in socialno rast in varnost prebivalstva. V zaključnih pripombah k odobrenemu osnutku je rečeno, da hočejo socialisti družbeni red, 'ki ima svobo- italijanska narodnostna skupnost nima le lastnih šol in do zadnjega izvedene dvojezičnosti v upravi, sodstvu in v javnih napisih, kakor to določa Londonski sporazum, marveč je soudeležena tudi v delavskem samoupravljanju in enakopravno sodeluje na vseh področjih družbenega življenja. Šolska ureditev se bistveno razlikuje od naše. Pripadniki italijanske narodnosti imajo neglede na število otrok lastne italijanske ljudske in srednje šole, na katerih je slovenščina obvezen učni predmet. den razvoj človeške osebnosti za svoj cilj. Socialisti hočejo odstraniti razrede med prebivalstvom ter pravično razdeliti donos skupnega dela. Socialisti hočejo družbeni red socialne pravičnosti, večje blaginje, svobode in miru v svetu. Kaj bo s konferenco afro-aziatskih dežel? Docela nepričakovano se je v soboto opoldne razširila vest, da je v Alžiru revolucionarni svet prevzel oblast in da je odstavil predsednika Ben Bela in ga pustil Skupno s petimi najožjimi svetovalci zapreti. To sporočilo je objavil dotedanji podpredsednik in minister za narodno obrambo alžirske vlade Huari Bumendien, ki je stopil na čelo revolucionarnega sveta. Vesti, ki prihajajo od tega časa naprej iz Alžira, so dokaj nejasne in si močno nasprotujejo. Kakor izgleda, alžirsko prebivalstvo ni vzelo udara mirne duše na znanje, čeprav je revolucionarni svet zagotovil, da v vladi in dosedanji politiki Alžirije ne bo prišlo do kakšnih sprememb. Državni udar je prišel nepričakovano predvsem zaradi tega, ker bi se morala 29. junija pričeti v Alžiru druga konferenca afro-aziatskih deželi. Za včeraj je bil v zvezi z njo v Alžiru napovedan sestanek 48 ministrov za zunanje zadeve afro-aziatških dežel. Konference bi se morali udeležiti naj višji predstavniki 48 dežel ter 20 delegacij narodnoosvobodilnega gibanja v Afriki. S tem v zvezi je zanimivo, da je 13 dežel, ki so članice Cammomvealtha, ki je v času udara izasedal v Londonu, v ponedeljek predlagalo, da bi konferenco preložili in da se je istočasno zavzelo za ohranitev življenja Ben Bele. Isti dan pa je alžirski zunanji minister sporočil, da se bo konferenca pričela, kakor določeno, 29. junija. TUDI V KENNEDVJEVI RUNDI: Trgovina s kmetijskimi pridelki težaven problem Zadnje čase je v okviru CATT — splošnega sporazuma o carinah in trgovini — prišlo do živahnih pogajanj, ki jih je svojčas sprožil umrli ameriški prezident Kennedy. Ta pogajanja, ki jih imenujejo tudi Kennedyjevo rundo, se nanašajo zlasti na mednarodno trgovino s kmetijskimi pridelki. Medtem ko so pri pogajanjih o trgovini z industrijskimi izdelki in surovinami glavna ovira carine in so ta pogajanja zaradi tega skoncentrirana na vprašanje medsebojnega znižanja carin, je položaj na kmetijskem področju znatno bolj zapleten. V tem primeru so elementi zaščite cen kmetijskih pridelkov mnogo pomembnejši kot so carine same. Pri pogajanjih o mednarodni trgovini s kmetijskimi pridelki gre za to, da bi se z ublaževanjem zaščitnih ukrepov — kakor jih imamo pri nas n. pr. pri mleku, žitu in mesu — za države izvoznice zboljšali pogoji na Dvajset let Organizacije združenih narodov Te dni mineva 20 let, odkar so se v San Franciscu sestali predstavniki 51 držav k ustanovitvi svet obsegajoče Organizacije združenih narodov. Na ruševinah druge svetovne vojne in ob se svežih potokih krvi in solza, ki jih je prinesla nad svet, je s tem aktom pred 20 leti nastala organizacija držav za zagotovitev miru v svetu in za pospeševanje mednarodnega sodelovanja. OZN s tem ni le prevzela naloge, ki jih je pred njo imela po prvi svetovni vojni ustanovljena Zveza narodov v Ženevi, njene ustanoviteljice so ji zagotovile vse širši delokrog, ki so ga narekovale tako napake in pomanjkljivosti Zveze narodov, kot pa izkušnje in svarila, ki so bila porojena v inf emu druge svetovne vojne. Če ob 20-letnici nastanka OZN gledamo na načela, ki si jih je osvojila v svoji ustanovni listini, potem po obdobju, ki ga je prehodila, šele prav spoznamo njeno bistvo in njen veliki pomen. Med temi načeli vidimo predvsem njena neustrašna in večkrat smela prizadevanja za mir in mednarodno varnost potom kolektivne pomoči proti agresiji in uporabi sile med državami. Vidimo njena prizadevanja za poravnavo sporov med državami in narodi ter njeno nenehno vabilo k prijateljskemu sodelovanju na gospodarskem, socialnem, kulturnem in humaniternem polju v službi miru in napredka, ki je v prizadevanju za mir zlasti potreben po deželah, ki so zaradi kolonializma, zapostavljanja in izkoriščanja po drugih v svojem razvoju zaostale in katerih narodi še trpijo lakoto in pomanjkanje. Veliko načelo OZN, ki ga je od svojega nastanka naprej uveljavila, je tudi prizadevanje za zaščito enakopravnosti vseh ljudi in narodov, kar je eden glavnih fundamentov miru, napredka in blaginje na svetu. Priznavanje njenih članic k temu načelu je ravno tako velikega pomena kot priznavanje k zvestobi do mednarodnih pogodb in k pravici do samoodločbe narodov, kar tudi vsebuje ustanovna listina OZN. Ta načela so si osvojile številne države, ki so tekom prvih 20 let po vrsti vstopale v OZN. Med njimi je tudi naša država, ki je pristopila v OZN pred 10. leti, ko je z državno pogodbo postala svobodna in neodvisna. Podobno so predvsem številne afriške države in druge, ki so takorekoč šele na podlagi uveljavljanja načel OZN prišle do samostojnosti, svobode in neodvisnosti, vstopile v njene vrste in postale v njej eden najmerodajnejših faktorjev za uveljavljanje in obrambo načel OZN pred silami blokovske politike, ki bi jih rade izkrivile v svoj prid in v prid modernega kolonializma. Takih poizkusov vseh 20 let obstoja OZN ni manjkalo in jih tudi ne manjka v njenem jubilejnem letu. Prav letos so tovrstni poizkusi mednarodni položaj nevarno zaostrili. Pri tem pa krivde za te zaostritve niti ne moremo toliko valiti na gotove države, kakor so jih krive konzervativne, ekstremistične in revizionistične sile po njih, ki se v svojem zaletu tako v malem, kot v velikem, ne ustavljajo niti pred OZN. V vetru, ki veje od tod, slišimo pogosto glasove o molku OZN in glasove, ki hočejo preplaviti svet s trditvijo, da nam ob njeni 20-letnici ostaja le še spomin na njo. Toda kolo časa se vrti naprej in ga tudi ti glasovi ne bodo mogli kreniti na pot nazaj. OZN in njene številne organizacije so opravile v svetu, v katerem živimo, veliko delo. To delo opravljajo tudi danes in ga bodo opravljale tudi še v prihodnje, kajti svet narodov, ki želijo in potrebujejo mir za svojo gospodarsko izgradnjo in socialni napredek, prevladuje in je danes močnejši od sveta, ki se ga v izobilju lotevajo skomine preteklega in polpreteklega obdobja krutega prilaščanja pravice nadvlade in krojenja usode drugim državam in njenim narodom. Ta svet pa hoče, da bi bila OZN tudi še v prihodnje pobornik za pomiritev v svetu, ker je dokazala, da jo je v stanju ustvariti z najmanjšimi sredstvi, kakor je to pred kratkim poudaril zunanji minister Kreiskj, ki je k tej ugotovitvi še dodal: če bi OZN ne obstojala, bi jo bilo treba takoj ustanoviti. trgu uvoznih držav, predvsem na trgu industrijsko razvitih zahodnoevropskih držav. V vrsti teh držav, zlasti v državah EGS, naj bi se z ublažitvijo zaščitnih ukrepov zmanjšala spodbuda za sedanjo večkrat zelo neekonomično kmetijsko proizvodnjo. Okoli teh vprašanj se že od maja naprej sučejo pogajanja. GATT je kmetijske pridelke razdelila na 10 skupin in sicer na meso, perutnino in jajpa, sladkor, riž, pijače, tobak, sadje, žito, povrtnine in mleko. Za vsako teh skupin ugotavljajo elemente zaščite ali ovire, ki otežujejo mednarodno trgovino in o katerih se je treba pogajati. Ko bo to delo opravljeno, bo vsaka država udeleženka pri teh pogajanjih v svoji ponudbi navedla, katere od teh ukrepov upo- rablja v svoji trgovini in proizvodni politiki. Navedla pa bo tudi olajšave, ki jih je pripravljena nuditi. Namen teh pogajanj ni v tem, da bi države izvoznice samo obdržale sedanjo raven svojega kmetijskega izvoza v industrijsko razvite države, temveč je njihov namen, da omogočijo enakopravno udeležbo tudi v povečani potrošnji teh držav. Za nekatere važnejše pridelke, kot so žito, goveje in ovčje meso ter mleko in mlečni izdelki iščejo rešitev v sklenitvi mednarodnih blagovnih sporazumov. Na tem področju pa je EGS zelo trmasta, vsled česar še ni prišlo do soglasja, kaj vse naj bi v ta blagovni sporazum zajeli. Ker pa je treba pri teh pogajanjih obravnavati trgovino kot celoto in ker so rezultati pogajanj o trgovini z industrijskimi izdelki in surovinami v veliki meri odvisni od rezultatov pogajanj o trgovini s kmetijskimi pridelki države, v katerih izvozu imajo kmetijski pridelki pomembnejši delež, niso pripravljene znižati carin na uvoz industrijskih izdelkov, če na drugi strani ne dobijo primernih olajšav za svoj izvoz kmetijskih pridelkov. Jugoslavija in Sovjetska zveza bosta intenzivirali gospodarsko sodelovanje Pred kratkim se je iz Sovjetske zveze vrnila jugoslovanska delegacija, ki je jo vodil podpredsednik zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher in ki je s sovjetskimi gospodarskimi predstavniki razgovarjala o nadaljnjem gospodarskem sodelovanju med obema državama. Ob priložnosti tega obiska je bil ustanovljen jugoslovansko-sovjetski medvladni odbor, ki je prevzel nalogo, da bo proučeval vsa vprašanja v zvezi z gospodarskim sodelovanjem med obema državama. Ta odbor pa bo tudi proučevali vprašanja, ki izvirajo iz njunih sedanjih in perspektivnih gospodarskih načrtov. Pri tem gre zlasti za sodelovanje v industriji, posebej v črni in barvasti metalurgiji, strojegradnji, kemični industriji, energetiki ter v lahki in živilski industriji. Odbor pa bo proučeval tudi možnosti sodelovanja v kmetijstvu. V Moskvi pa so ob tem obisku tudi podpisali pogodbo o izkoriščanju kreditov za kompletne dobave opreme za objekte, ki jih je namenila Sovjetska zveza kot pomoč Skopju. Načelno je bil tudi dosežen sporazum o financiranju in kreditiranju nekaterih novih objektov v Jugoslaviji. Dosežena je bila ugodna rešitev glede nekaterih jugoslovanskih deviznih obveznosti do Sovjetske zveze, kar bo bistveno olajšalo jugoslovanska gospodarska prizadevanja v naslednjem razdobju. Delegaciji obeh držav sta tudi razgovarjali o blagovni izmenjavi. V tem pogledu so bili zadnja leta doseženi pomembni rezultati. V zadnjih treh letih se je blagovna menjava povečala skoraj za 90 odstotkov, letos pa naj bi se povečala za 30 odstotkov in dosegla vrednost 300 milijonov dolarjev. Obe državi pričakujeta, da bo ta blagovna izmenjava v bodoče še naraščala. Letos izvaža Jugoslavija v Sovjetsko zvezo ladje, stroje, opremo, tkanine, pohištvo, kable, barvaste kovine in drugo. Posebno pomembno je sovjetsko naročilo, po katerem naj bi Jugoslavija do leta 1970 dobavila Sovjetski zvezi 78 velikih ladij in drugih plovnih objektov v vrednosti 250 milijonov dolarjev. Jugoslavija pa bo letos iz Sovjetske zveze uvažala stroje in opremo, nafto in naftine derivate, nadalje aluminij, izdelke kemične in farmacevtske industrije ter vrsto drugih industriiških izdelkov. Predstavniki koroškega gospodarstva v Ljubljani Sredi minulega tedna so bili predsednik koroške zbornice obrtnega gospodarstva, dipl. ing. Werner Plrimer, direktor Avstrijskega lesnega sejma Friedrich Gutsch-m a r in načelnik oddelka za zunanjo trgovino dr. Richard Muster v Ljubljani, kjer so imeli zaključne razgovore s predstavniki gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske o letošnjem kompenzacijskem sporazumu za 14. Avstrijski lesni sejem v Celovcu, ki bo v času od 5. do 15. avgusta. Pri razgovorih so sklenili za skupni globalni okvir sporazuma v vrednosti 32 milijonov šilingov, v katerega so bili sprejeli novi in zanimivi kontingenti blaga. Ob tej priložnosti so govorili tudi o splošnih gospodarskih vprašanjih, pri čemer so prišli do načelnega soglasja v vseh vprašanjih, ki lahko koristijo nadaljnji izgradnji gospodarskih odnosov med omenjenimi deželami. Vse tri zbornice so bile tudi soglasne, da je treba nadaljevati z napori za pospeševanje Avstrijskega lesnega sejma v Celovcu. Bodoče razstave v jugoslovanskem paviljonu v Celovcu bodo bolj kot doslej upoštevale karakter Avstrijskega lesnega sejma in je v ta namen tudi predvideno povečanje jugoslovanskega paviljona. Od 17. do 25. julija: Avstrijski tekstilni sejem v Dornbirnu Tekstilni industriji manjka tržišč Letošnji tekstilni sejem v Dornbirnu — 17. po vrsti — bo kakor vsako leto odraz razvoja v avstrijski tekstilni industriji in v njenih prizadevanjih za uveljavljanje na mednarodnih tržiščih, ki postaja zadnja leta vedno težavnejše, ker preživlja celokupna evropska tekstilna industrija obdobje stagnacije. Na eni strani ji povzroča težave vedno močnejše uveljavljanje sintetičnih vlaken, na drugi pa potreba po dalekosežni racionalizaciji in špecializaciji v proizvodnji in trgovini. Njene napore, da bi obdržala v mednarodnem svetu svojo dosedanjo veljavo in jo utrdila, bo avstrijska tekstilna industrija pokazala na letošnjem sejmu v Dornbirnu. Sejma se bo udeležilo 152 podjetij s svojimi izdelki v skupnem tekstilnem centru sejma. Na sejmu bo med drugim tudi moderna razstava ter posebna razstava predarlskega rokodelstva in obrti, ki sta sorazmerno v Avstriji najbolj razvita. Sejem bo povezan s tremi zasedanji in sicer bo 14. in 15. julija mednarodno zasedanje o sintetičnih vlaknih, kateremu bo sledilo srečanje mladih avstrijskih trgovcev s tekstiliji in srečanje trgovskih potnikov s tekstiliji. Tekstilni sejem bo povezan z eksportnim in vzorčnim sejmom, na katerem bo poleg Avstrije zastopanih 18 držav. Spltšno ksristna stanovanjska padjetja se vedna baij uveljavljajo Na področju gradnje stanovanj se v naši državi vedno bolj uveljavljajo splošno koristna stanovanjska podjetja in zadruge. Na tiskovni konferenci v Linzu so te ustanove pred kratkim sporočile, da so doslej v Avstriji zgradile že 237.035 stanovanj in da jih Imajo sedaj 112.762 v gradnji in v načrtu. Ker gradijo ta združenja stanovanja izrecno za nekmečko prebivalstvo, spoznamo iz teh številk, da je bilo konec leta 1964 vsako osmo nekmečko stanovanje v Avstriji zgrajeno od teh združenj. Iz finančnotehničnih vzrokov vendar te zadruge In združenja niso v stanju, da bi gra- BRUSELJ. — Vladna kriza, ki je v Belgiji nastala po volitvah 23. maja, traja že naprej. Kralj Baudouin je 2. junija poveril mandat za sestavo vlade Augustu Shriverju. Ker ni mogel sestaviti vlade, ga je kralj te dni razrešil dolžnosti in ponudil mandat Harmelu, šefu krščanskih socialcev. KAIRO. — V soboto je v Kairo prispel kitajski premier Ču En Laj, ki je tam ostal na tridnevnem obisku, ču En Laj bo tudi vodja kitajske delegacije na zasedanju afro-aziatskih držav v Alžiru. LONDON. — V vietnamski konflikt je posegla tudi Velika Britanija. Koncem minulega tedna je uradno obvestila Sovjetsko zvezo o sklepu konference članic Commonwealtha, da pošlje posebno odposlanstvo pod vodstvom premiera Wilsona v države, ki so neposredno zainteresirane v vietnamskem konfliktu. Britanska delegacija bo obiskala Moskvo, Washing-fon, Peking ter Saigon in Hanoi. Medtem je prišlo v Saigonu spet do zamenjave v predsedstvu južno-vietnamske vlade. Posle predsednika je prevzel 34-letni general Nguyen Cao Ky. PARIZ. — Koncem tedna je prispel v Pariz ameriški podpresednik Hubert Humphrey. Skupno z kozmonavtoma McDivittom in Whitom se je udeležil mednarodne razstave letalstva. Humphreya je sprejel tudi predsednik de Gaulle, medtem ko je ministrski predsednik Pompidou z njim in s podpredsednikom vrhovnega sovjeta ZSSR Smirnovom ogledal letalsko razstavo. WASH3NGTON. — V državi Mississippi je prišlo do demonstracij črnskega prebivalstva, ki zahteva spremembo zakona o volilnih pravicah. Pri tem je policija aretirala več sto oseb. Do demonstracij je prišlo tudi med črnci v Chicagu. V borbi za državljanske pravice črncev v ZDA se bo podobno kot lani letos poleti napotilo 1200 študentov iz severnih v južne države ZDA. MOSKVA. — Amerika, Velika Britanija in Francija so poslale sovjetskemu zunanjemu ministrstvu noto glede Berlina, v kateri navajajo, da imajo pravico dostopa v Berlin po zračni poti in sicer brez omejitev. Nota je odgovor na sovjetsko noto od 14. maja, s katero je SZ zavrnila protest ZDA v zvezi s poleti sovjetskih letal v berlinskem zračnem prostoru med zasedanjem Bundestaga v zahodnem Berlinu. CAP KENNEDY. — S tega oporišča so v petek izstrelili najmočnejšo raketo, ki so jo doslej izdelale ZDA. Raketa tipa »Titan-3-C” je težka 710 ton. Raketa kroži okoli zemlje v višini 184 km. ZDA napovedujejo, da bodo septembra izstrelile nadaljnjo tovrstno raketo. KAIRO. — V Kairu so podpisali pogodbo, po kateri bo Jugoslavija Združeni arabski republiki dobavila 10 hladilnic v približni vrednosti 3 milijonov dolarjev. Približno dve tretjini vrednosti sodita v okvir posojila, ki ga je dala Jugoslavija ZAR. VARŠAVA. — Poljsko podjetje Konfeksim in beograjsko podjetje Progres sta sklenili pogodbo, po kateri bo poljsko podjetje kupilo v Jugoslaviji tekstilij v vrednosti 2 milijonov dolarjev. BEOGRAD. — V nedeljo je odpotovala na Češkoslovaško študijska delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki bo tam ostala 9 dni kot gost Narodne fronte. TEHERAN. — Iraški šah Reza Pahlevi in cesarica Farah Diba sta v ponedeljek odpotovala na desetdnevni uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Na njuni poti jih spremlja več članov iraške vlade. Iraški šah se je zadnjič mudil na uradnem obisku v Sovjetski zvezi leta 1956. LJUBLJANA. — V športni dvorani v Tivoliju je bil v soboto zaključni koncert evropske radijske oddaje »Glasba ne pozna meja”. Pri veliki prireditvi so sodelovali vokalni in instrumentalni solisti evropskih radijskih postaj iz Kdlna, Londona, Ženeve, Lugana, Monte Carla, Dunaja, Bruslja in Ljubljane. Soliste sta spremljala orkester Kurt Edelhagen iz K6!na in godalni ansambel RTV Ljubljana. MEXICO. — Med Mehiko in Združenimi državami Amerike se je vnel spor zaradi sladkorja. Amerika je otežila uvoz mehiškega sladkorja z visokimi carinami, kar bo povzročilo mehiški industriji sladkorja škodo v višini 100 milijonov pesov na leto in zmanjšalo standard 800.000 Mehikancev. DUNAJ. — V soboto je bivši notranji minister Franc Olah vložil pravila za »Delovno skupnost za demokracijo in napredek”, ki jo hoče ustanoviti. Po pravilih se hoče to združenje uveljaviti po vsej Avstriji in si je dalo nalogo, da krepi demokratično državno zavest, da pospešuje socialne, gospodarske in kul- turne koristi vseh Avstrijcev in da se udeležuje ak-tivvro na vseh področjih javnega življenja. NEUSS/BAMBERG. — Po skrunjenju židovskih grobišč v Bambergu v minulem tednu so neznani storilci v noči na nedeljo skrunili tudi grobišča Židov v mestu Neuss v Zahodni Nemčiji. Nagrobne spomenike so pomazati z napisi »Juden raus! Heil Hitler! Wir werdcn vreiter marschierenl” NEW YORK. — Finančna kriza OZN bo v kratkem odpravljena. Krizo, ki je nastala zaradi tega, ker Sovjetska zveza, Francija in nekatere druge države niso hotele plačati svojih prispevkov za akcije OZN v Kongu in na Bližnjem vzhodu, bodo odpravile nekatere države s prostovoljnimi prispevki. Velika Britanija je prenakazala OZN prostvoljni prispevek 10 milijonov dolarjev. Danska, Islandija in Norveška ter švedska pa skupno 3,75 milijona dolarjev. Nadaljne prispevke za kritje dolga v višini 108 milijonov dolarjev so zagotovile Kanada, Holandska in Avstralija. DUNAJ. — V torek prihodnjega tedna bo odpotovala avstrijska vladna delegacija na uradni obisk v Francijo, kjer bo ostala do sobote prihodnjega tedna. Delegacijo bo vodil kancler Klaus, v njegovem spremstvu pa bosta minister za zunanje zadeve Krel-sky in državni sekretar v tem ministrstvu Bobleter. V četrtek, 1. julija bo delegacijo sprejel predsednik do Gaulle. ‘dila stanovanja v velikosti, kot bi bila potrebna. Povprečni obseg teh stanovanj znaša le 59 kvadratnih metrov, čeprav znaša državno povprečje stanovanja 71 kvadratnih metrov. Leta 1963 so zgradile 13.601 stanovanje, kar predstavlja skoraj tretjino vseh stanovanj, ki so bila v tem letu zgrajena. Jutri se začne letošnja sezona POLETNIH IGER NA PETROVI GORI V BREŽAH Valentin Oman spet razstavlja v Celovcu Po večmesečnih pripravah, ki jih je posebno v zadnjih tednih močno oviralo slabo vreme, se bo jutri začela nova sezona poletnih iger v Brežah. Ob 20. uri bo na Petrovi gori premiera Calderonovega »Sodnika zalamejskega”, prihodnjo soboto pa premiera Brechtove ljudske igre »Gospod Puntilo in njegov hlapec Matti". Potem bodo vsako sredo, četrtek, petek in soboto (v avgustu tudi ob nedeljah) sledile izmenoma predstave obeh komadov, skupno 40 prireditev, do zaključne predstave, ki je predvidena za 28. avgust. Zgubljati besede o tem, ali bodo predstave v Brežah kvalitetne, je celo vnaprej od-odveč, kajti njihova dosedanja 15-letna tradicija je jamstvo dovolj, da se ansambel pod vodstvom vsestransko agilnega arhi- Objava slovenske gimnazije Na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu so letos sprejemni izpiti za 1. razred 10. julija 1965 (prvi dan velikih počitnic); začetek ob 8. uri. Prijave na naslov: Direktion des Bundesgymnasiums fur Slowenen in Klagenfurt, Lerchenfeldstratje 22, ali pa ustno v pisarni. Potrebni dokumenti: rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva in šolsko spričevalo, katero bo dobil učenec 9. julija 1965 na dosedanji šoli. Popis učenca (Schiilerbeschreibung) pošlje šola direktno ravnateljstvu gimnazije. Glede sprejema v višje razrede se morajo starši osebno zglasiti v šolski pisarni. Ravnateljstvo tekta Sandlerja predstavi javnosti šele takrat, ko je »izpiljena" tudi zadnja podrobnost. 15 let igranja pa pomeni tudi najboljšo šolo, ki je posamezne igralce izoblikovala v prave umetnike, katerim tudi zahtevnejši komadi ne morejo več delati nepremagljivih težav. Tako smo torej lahko prepričani, da bodo poletne igre v Brežah tudi letos velik uspeh, vsaj v kolikor je to odvisno od ansambla, medtem ko glede vremena, kateremu je treba pri prireditvah na prostem priznati »glavno vlogo", žal ni tako zanesljivega jamstva. Za svojo sezono so se v Brežah vsekakor dobro pripravili. O tem govori zlasti dobrih 40 vaj na odru, pri katerih so vztrajali ne glede na vremenske neprilike. Priprave so bile dobro izvedene tudi po tehnični plati ter je 250.000 šilingov, ki so jih investirali v scenarijo, kostume in druge naprave, gotovo precejšnja vsota, zato je samo upati, da bo letošnje muhasto vreme omogočilo vsaj toliko predstav, da požrtvovalna sku- pina ob velikem trudu in vloženih žrtvah ne bo utrpela še tinančno zgubo. Glede izbire komadov pomeni letošnja sezona zanimivo novost. Doslej so bila na sporedu izključno dela iz klasične literature, tokrat pa nam bodo v Brežah prvič predstavili tudi zastopnika sodobne književnosti — Brechta, katerega ljudska igra »Gospod Puntilo in njegov hlapec Matti" je vzeta iz življenja, ki ga živimo in doživljamo danes. Hkrati bo to prva uprizoritev tega dela v Avstriji sploh, kar je za ansambel nedvomno lepo spričevalo. Pa tudi Calderonov »Sodnik”, čeprav je bil prvič uprizorjen že leta 1954, se nam bo letos v marsičem zdel »nov", tako da smo na letošnje predstave na Petrovi gori lahko upravičeno radovedni. Danes je že splošno znano in priznano, da predstavljajo poletne igre v Brežah visoko raven odrske umetnosti. V petnajstih letih je njihov sloves segel daleč preko domačih meja, hkrati pa so v teh letih opravile tudi važno prosvetno nalogo, ko so predvsem med delovnimi ljudmi vzbudile smisel in zanimanje za gledališče. 15.000' stalnih obiskovalcev (toliko jih nima nobeno poklicno gledališče!) je gotovo najboljši dokaz tega uspeha, pa tudi lepo priznanje in zahvala za velikanski trud in požrtvovalni idealizem vseh sodelavcev. Odprta je nova deželna galerija Po 20 letih čakanja in po triletnih pripravah je dobila Koroška v Celovcu spet svojo deželno galerijo. Ob veliki udeležbi častnih gostov jo je v ponedeljek v poslopju »Grad" slavnostno odprl deželni glavar Hans Sima. Po več kot 20 letih ložiranja po raznih poslopjih Celovca so dela koroških umetnikov likovne umetnosti spet zbrana na svojem starem mestu, katerega prostori so bili sodobno urejeni in povečani. Skopno je v galeriji zbranih 143 slik, 9 plastik in 23 lesorezov. OD S030TE DO TORKA: Zvezni mladinski pevski festival v Celovcu Te dni se Celovec pripravlja na letošnji zvezni mladinski pevski festival, ki se bo pričel jutri in ki bo trajal do torka 29. junija zvečer. V teh dneh bo mladina iz vseh zveznih dežel, ki ljubi in goji pesem in zborovsko petje, po več tednov trajajočih medkrajevnih in deželnih mladinskih tekmovanjih prišla v Celovec in mu dala svoj pečat. Skupno se bo v Celovcu zbralo 66 mladinskih pevskih zborov in okoli 2500 mladih pevk in pevcev. Spored letošnjega zveznega mladinskega pevskega festivala obsega koncerte in tekmovanja zborov iz zveznih dežel v Domu glasbe, poleg tega pa tudi nastope po mestu samem. V spored pa so vključena tudi posvetovanja mladinskih zborovodij, sprejema pri deželnem glavarju in pri celovškem županu ter izlet po deželi. V nedeljo pojejo mladinski zbori v Domu glasbe in sicer od 11. do 13. ure zbori >z Dunaja in Vorarlberga, od 13.30 do 16. ure zbori iz Gradiščanske, Salzburške in Štajerske, od 16. ure naprej pa zbori iz Zgornje Avstrijske in Tirolske. Ob 19.30 uri nastopajo zbori po mestu in sicer na Novem in Starem trgu, pred Mestnim gledališčem in pred Deželno hišo ter v Minimundusu in v Kramergasse. V istem času je v veliki dvorani Delavske zbornice Koroški večer. Ponedeljek dopoldne bodo zbori obiskali Štaiensko goro in Visoko Ojstrco ter Vrbsko jezero, popoldne pa bodo ob 15.30 uri v Domu glasbe nastopili nižjeavsrijski in koroški mladinski zbori. Ob pol osmi uri zvečer pa bo mladina spe! pela po mestu na istih krajih kot v nedeljo zvečer. V torek je ob 19.30 uri napovedan koncert na Novem trgu, nakar bodo šli zbori na izlete po deželi, zvečer ob 20.15 uri pa se bo pričela velika mladinska baklada skozi mesto, ki bo ob 21. uri zaključena na dvorišču deželne hiše z mladinsko proslavo 20-lefnice obnovljene Avstrije in 10-letnice svobodne Avstrije. Iz preteklosti so v obnovljeni deželni galeriji zbrana dela umetnikov tafcoimenovane Čajnške šole, ki so se zbirali okoli Antona Ko-liga, Franca Wiegela, Antona Mahrimgerja in Tadeja Roliga, nadalje dela Estrla, Floriana, Žunka, PicMerja in drugih, ki so se zbirali okoli Herberta Boebla, in sodobnikov Arnolda Olementschitscha do Wernerja Berga in 'Karla Bauerja. Zastopani pa so tudi naši sodobniki kubističnih, brezpredmetnih in surea-lističnih tendenc. Plastike so postavljene po arkadah, eden izmed enajstih prostorov pa je rezerviran za tekoče razstave. V njem so sedaj razstavljene grafike Wernerja Berga, Egona Wuchererja, Siegfrieda Tragaschniga, Suiberta Lobiserja in Alberta Zablbruoknerja. Koroška deželna galerija je bila ustanovljena leta 1928 s privatne strani, odprta pa je bila 10 let pozneje, leta 1938, in je istočasno prešla v last deželne vlade. Med vojno je bila zaprta, dela pa, ki jih je vsebovala, so bila zaradi nevarnosti bombardiranja spravljena po raznih drugih poslopjih. Leta 1962 je koroška deželna vlada sklenila, da deželno galerijo obnovi in da njene prostore v »Gradu« poveča, kar je stalo 2,5 milijona šilingov. Nova galerija je sedaj odprta od torka do sobote med 9. in 12. uro ter med 14. in 17. uro, v nedeljah pa med 9.30 in 12 uro. Uiprav- Kakor smo kratko poročali že v zadnji številki našega lista, je bila prejšnji teden v ce-lovšžki »Galeriji 61« odprta razstava grafik, risb in oljnih slik mladega koroškega umetnika Valentina Omana. Kdor se še spominja Omana, ko se je pred dvemi leti v isti galeriji prvič predstavil koroški javnosti, bo presenečen nad razvojem, ki ga je mladi umetnik napravil v tem razmeroma kratkem času. To ne velja samo v tem smislu, da je medtem sodeloval že na raznih razstavah, kakor skupaj z drugimi koroškimi in avstrijskimi umetniki v Spibtalu ob Dravi na razstavi »Avstrijsko okno« in v ljubljanski Mestni galeriji ter kot edini zastopnik avstrijske umetnosti na mednarodni razstavi v Lausanne, marveč je zmagal tudi na javnem natečaju za umetniško oblikovanje nove mrliške veže na celovškem mestnem pokopališču, katere pročelje krasijo Omanove freske. Zlasti pa pri Omanu, kakršnega spoznamo na njegovi drugi samostojni razstavi, presenečajo spremembe v njegovem umetniškem izrazu. Čeprav je v bistvu ostal sam sebi zvest, se nam predstavlja povsem »nov« Oman: zrelejši, prepričljivejši in predvsem samozavestnejši — skratka umetnik, ki je našel, kar je iskal: svojo pot in svojo »govorico«. To ni več tisti Oman, ki je nekdaj v melanholični črnini iskal človeka ter ga kot posamezno bitje in kot člana skupnosti uvrščal v mistične kompozicije. Danes je Oman umetnik, kateremu se odpira svet na vse strani, kateremu se življenje predstavlja v vsej svoji pestrosti. Sicer je res, da na njegovih listih še vedno prevladujejo temne barve, vendar se med nje mešajo tudi že svetlejši odtenki; največjo pozornost pa vzbuja njegova filigra-na tehnika, ki ustvarja videz tako bogate plastičnosti, da ob njeni impresivnosti barva v veliki meri zgubi svoj pomen in igra le še podrejeno vlogo. Zato tudi tiste njegove slike, ki na prvi pogled morda napravijo vtis enobarvnosti, v resnici predstavljajo širok krog nians, njihova govorica pa je živa, pestra in barvita. Sedanja razstava, ki predstavlja le majhen izbor stvaritev iz lanskega in letošnjega leta, obsega risbe, grafike (gvaše) in olja. Na njegovo razstavo pred dvemi leti po figuralni kompoziciji morda še najbolj spominja risba »Odrevenele postave« (nastala je pod vtisom atentata na ameriškega predsednika Kenne-dyja), vsi ostali listi pa že prikazujejo Omana kot predstavnika brezpredmetne umetnosti, kateremu je posamezni motiv le še osnova za razmišljanje in oblikovanje notranjega občutka. Važno vlogo igra pri tem material, kakor na primer listi iz neke stare knjige, na katerih je nastala obsežna zbirka maloformat-nih grafik. Le-te so hkrati tudi najbolj zanimiv del razstave, saj bolj kot vsa druga dela predstavljajo »novega« Omana, tistega umetnika, ki bo letos jeseni razstavljal v ljubljanski Mali galeriji, na vidiku pa ima razstave tudi v Zagrebu, v Trstu in na Dunaju. Njegova sedanja razstava, h kateri mu lahko iskreno čestitamo, bo odprta do 9. julija in jo vsakomur toplo priporočamo. niča deželne galerije, idr. L. Springschitz, je sestavila vodič skozi galerijo, ki ga lahko smatramo za malo zgodovino koroške likovne umetnosti. Povojna zaščita manjšin z vidika mednarodnega prava V naslednjem priobčujemo članek, ki ga je z istim naslovom objavil Peter Sancin v jubilejni Številki ^Primorskega dnevnika” ob dvajsetletnici njegovega izhajanja. Člankar sicer govori o povojni zažčiti manjiin z vidika mednarodnega prava predvsem na italijanskem primeru zaičite manjiin, vendar so v članku tudi nekatere ugotovitve, ki so na sploino zanimive in važne. Vprašanje zaščite nacionalnih manjšin je staro eno stoletje in pol. Že leta 1815 je protokol dunajskega 'kongresa zajamčil Poljakom v Rusiji, Avstriji in Prusiji ohranitev njih narodnosti. Skozi desetletja je podajalo to vprašanje vedno bolj važno, dokler ni versajska mirovna kon-*®tenca p0 prv| svetovni vojni - »voj-ni narodov« — vključila v mirovne Pogodbe določbe o zaščiti manjšin, ki pa niso veljale za velike države. Med temi je bila tudi Italija kot Zmagovita država, čeprav so bile v njenih mejah številčno tri zelo moč-manjšine: francoska, nemška in jugoslovanska. Izjema je bila pozne-j®> leta 1925, le notunska pogodba, 'ki vsebuje nekatere določbe v prid Jugoslovanom na Reki, ki pa se se-veda niso izvajale. Po drugi svetovni vojni je manjšinsko vprašnaje dobilo novo občuje: Ugotovilo se je namreč, da so na versajski konferenci skušali s posebnimi mednarodnimi normami ure-vsa vprašanja, ki bi lahko navala zaradi obstoja etničnih manjšin v raznih deželah. Zaradi tega je prišlo do normativne ureditve na podlagi posebnih pogojev in .s posebnimi smotri. Toda: 1. Niso bile vse države vezane na mednarodne sporazume v korist lastnih manjšin. 2. Prepogostoma so se priključila državam ozemlja, na katerih so prebivali drugorodci, ki so bili v celoti ali skoraj v celoti drugačnega jezika, ne da bi najmanj upoštevali njih voljo. 3. Država je z nezaupanjem gledala na lastne manjšine z namenom, da jih naglo asimilira. 4. Zaradi tega so manjšine z nestrpnostjo reagirale na pomanjkanje lojalnosti države do njih. Iz vseh teh razlogov se lahko reče, da je sistem mednarodne zaščite manjšin, ki je veljal mod obema vojnama, doživel skoraj popoln neuspeh. Ni bite med zadnjimi vzroki dejstvo, da narodi niso bili zreli za idejo mirnega večnarodnostnega sožitja na podlagi vzajemnega sporazume- vanja in spoštovanja raznih kultur, ki se v Evropi prepletajo. Kakor smo rekli, se po drugi svetovni vojni gleda na manjšinsko vprašanje z drugačnega vidika. Že v uvodu statuta Združenih narodov se kažejo nove ideje; sedaj so smotri bolj človečanski kakor pa politični. Manjšinsko vprašanje, se je vključilo v širši okvir zaščite človeških pravic in temeljnih svoboščin. Manjšine se torej ščitijo kot take in tako se problem posploši. Prve posledice nastalih sprememb se odražajo predvsem v dejstvu, da ni nič več nobene naddržavne oblasti in nobene oblike mednarodnih norm za zaščito etničnih manjšin, ki bi jih postavili pod jamstvo Združenih narodov. Toda .s tem ni rečeno, da so na ta problem pozabili. Že leta 1947 je bila namreč ustanovljena kot neposreden odraz komisije za zaščito človeka podkomisija za preprečitev diskriminacij in za zaščito manjšin, ki je čeprav v velikih težavah, imela pozitivno funkcijo pri poudarjanju manjšinskih načel pri državah članicah Združenih narodov, in smislu, da je treba etnične manjšine zaščititi kot take, prav tako kakor morajo biti zaščitne pravice posameznikov kot človeških bitij. Znova se poudarjajo nekatera načela, ki so že bila vključena v predvojne manjšinske pogodbe: znova se uporabi »klavzula lojalnosti« manjšine, določa o njenem »znatnem šte- vilčnem obstoju«, govori se o»pri-mernih olajšavah«, zahteva se poleg tega »volja« posameznikov manjšine, da so zaščiteni. Vse to so izrazi in definicije, ki se ne moremo vedno z njimi strinjati, ki pa vsekakor pripeljejo manjšinsko vprašanje do najmanjšega skupnega imenovalca med državami OZN. V duhu člena 13 listine Združenih narodov, ki nalaga glavni skupščini, da se zavzema za konkretno uveljavljanje človeških pravic in temeljnih svoboščin brez razlike na pleme, jezik ali vero, je 10. decembra 1948 nastala Splošna izjava o človeških pravicah in temeljnih svoboščinah. Čeprav ta izjava ne vsebuje nobene izrecne določbe glede etičnih manjšin, pa predstavlja seznam programskih izjav, ter filozofskih in normalnih načel, ki so velike važnosti za univerzalnost njihovega uresničenja v času in prostoru im tudi zaradi njihovega neoporečnega vpliva. Ko so bila določena načela, je v Evropi nastala konvencija za zaščito človeških pravic in temeljnih svoboščin, ki so jo 4. novembra 1950 podpisale v Rimu številne države, med njimi kalija. Tu ne gre več za zete široko naštevanje načel, temveč za preliv .in preciziranje najvažnejših med njimi v dokument, ki je hkrati dogovor in pogodba, kdlilkor vsebuje kolektivno jamstvo pravic, ki jih vsebuje, z ustanovitvijo pravnega organa, ki jamči njih izvajanje z možnostjo sankcij. Najvažnejša določba je v členu 14, ki prepoveduje diskriminacijo iz plemenskih, jezikovnih, verskih in drugih raztegov in za vse organizacijske oblike narodne manjšine. Drugi važni mednarodni akt za zaščito človeških pravic je konvencija, ki prepoveduje genocid in ki vsaj posredno ščiti narodne manjšine, s tem da še posebej poudarja njihovo pravico do življenja in njihove osebnosti. Kljuib temu novemu mednarodnemu gledanju na manjšinsko vprašanje je Evropa še vedno v vmesni fazi na poti k .tej novi stvarnosti, ker čuti še vedno potrebo ščititi s posebnimi mednarodnimi normami nekatere etnične manjšine. Ne da bi se spuščali v naštevanje in v proučevanje zgodovinsko-poli-itičnih vzrokov, je treba poudariti, da je povojna Italija vezana z jasnimi mednarodnimi obveznostmi do svojih manjšin. Že mirovna pogodba od 10. februarja 1947 določa v čl. 15, da bo Italija sprejela vse potrebne ukrepe, da zagotovi vsem posameznikom, ki so pod njeno oblastjo, brez razlike na pleme, spol, jezik ali vero uživanje človeških pravic in temeljnih svoboščin, vštevši svobode do izražanja misli, svobode tiška in publikacije, svobode klika, mnenja in zduževanja. (Konec sledi) Zgledna prosvetno-zabavna prireditev v Pliberku Živahna in posrečena pevsko-godbena prireditev je biia minulo nedeljo v okviru Slovenskega prosvetnega društva »Edinost" v Pliberku. V preteklem polletju je bilo v Pliberku več kulturnih prireditev različnih idejnih gledanj. In kar drži, kakor je dejal na pevskem slavju v St. Vidu na Ciini deželni glavar Sima: »Pesem je prava govorica koroškega srca, pesem naj pomaga, da bomo dosegli dobro sožitje vseh Korošcev." Ta lepi in pomembni cilj dosega glasba korakoma tudi v našem obmejnem mestu. Čiste kuiturne prireditve smo začeli obiskovati obestransko in to morda nekoliko le odstranjuje stare preživele predsodke narodnostne in politične nestrpnosti. Bilo je prvič, da je nedeljski naš koncert obiskal tudi zborovodja Pliberškega zbora šolski direktor Karl M i k I i n , predsednika tega društva pa je zastopal Karl F e r r a. Gotovo so to le skromni začetki koristnega zbližanja, ker se, žal, mnogi še ne morejo otresti kvarne miselnosti preteklosti, načrtno gojene narodnostne mržnje in nerazumevanja za neokrnjeno enakopravnost slovensko in nemško govorečega prebivalstva v naši skupni domovini. Občinstvo iz okolice mesta je zasedlo Schvvarzlovo dvorano. Predstavnik društva je goste pozdravil, med temi posebej župana Kristana, podžupana Kumra in mestnega svetnika Kolenika ter šolskega direktorja M i k I i n a. Pozdrav je volja! moškemu pevskemu zboru, prav prisrčna dobrodošlica pa desetčlanskemu godbeno-pevskemu ansamblu Zvonko Or-t a n »Koroški fanti” iz Prevalj, ki je sodeloval s svojimi godci, pevci in solisti ter humoristom na koncertu v znamenju kulturne izmenjave med enako govorečimi tu- in onstran meje. Pred nedavnim je gostovala v Pliberku godbena skupina iz Heggena v Nemčiji in tudi to v znamenju medsebojnih kulturnih stikov. Prav glasba in petje sla kulturni dobrini, ki igrata v vsej zgodovini človeštva in med vsemi narodi pomembno in plemenito vlogo. Vsem, ki iz idealizma in notranjega nagiba gojijo pevsko in godbeno glasbo, velja zahvala in priznanje. Koroška dijaška zveza obvešča: Koroška dijaška zveza hoče primerno zaključiti svojo letošnjo delovno sezono. V dolgotrajnih in težavnih pogajanjih je uspelo Osrednjemu odboru pripraviti 10. in 11. julija Srečanje mladine avstrijskih manjšin ki se vrši pod geslom „20 let Druge republike Avstrije — 10 iet avstrijske državne pogodbe". Srečanje bodo oblikovale manjšinske mladinske skupine Čehov, Madžarov, Hrvatov in Slovencev s svojimi narodnimi piesi in pesmimi. Tega mladinskega srečanja se bo udeležilo nad 100 gostov. Spored se prične v soboto zvečer s skupno večerjo, nato se peljemo v bližino Št. Janža v Rožu na kresovanje. Ob kresu bo pester spored s plesi, petjem, govorom, godbo narodnih skupin in igrami. V nedeljo zjutraj bo skupna maša, popoldne pa bo v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu SLAVNOSTNA AKADEMIJA kjer bodo nastopile manjšinske mladinske skupine avstrijskih manjšin. Prireditelj je KDZ. Na slavnostno akademijo bomo vabili kulturne in politične zastopnike večinskega naroda in vseh manjšinskih narodnih skupin. Vse dijake in prijatelje mladine vabimo na ti dve prireditvi. Koroška dijaška zveza Odvijal se je pester, živ in bogat spored. Petje moškega zbora pod vodstvom marljivega in požrtvovalnega zborovodje Foltija Hartmana je občinstvo sprejemalo s spontanim pritrjevanjem in odobravanjem, o čemer pa ni treba posebej naglašaii, ker zbor po kvaliteti in visoki ravni poznamo. Pre- kipevajoče navdušenje vsega občinstva je nenehno spremljalo mladi odlično izvežbani ansambel iz Prevalj. Zvonko Orfan in vsi brez izjeme iz njegovega osebja so poželi za nad vse odlično podane godbeno-pevske točke vihar hvaležnega navdušenja in ploskanja. Kar je ta ansambel marljivo sipal v dvorano, je bilo za občinstvo zares edinstveno in nevsakdanje doživetje. Nepozabni bodo ostali še posebej odlični pevci tega ansambla ter humorist, ki je izzval ob vsakem nastopu salve smeha in veselja. Po koncertu je bila vse do polnoči sproščena prosta zabava s plesom. K nepopisno dobremu razpoloženju je prav prevaljška godba doprinesla svoje najboljše. Ljudje pravijo, da tako lepega in prijetnega večera v Pliberku še niso doživeli. Vsem, ki so na prireditvi sodelovali iskrena hvala, ansamblu Zvonko Orfan pa kličemo: na skorajšnje svidenje! Klub slovenskih študentov na Dunaju je proslavil 600-letnico dunajske univerze V petek minulega tedna so slovenski študenti na Dunaju v domačem ‘krogu priredili proslavo v spomin ustanovitve dunajske univerze pred 600 leti. Po pozdravu častnih gostov in prijateljev Kluba je spregovoril Jože Wakounik. V svojem nagovoru Tretja matura na slovenski gimnaziji Po pismeni maturi na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu, ki je bila koncem maja, je v dneh od 14. do 16. maja sledila ustmena matura. K ustmeni maturi je nastopilo 23 dijakov in dijakinj, maturitetni komisiji pa je predsedoval nadzornik dr. Valentin lnzko. Ustmene izpite je uspešno zaključilo 21 dijakov in dijakinj. Osem jih je opravilo izpite z odliko. To pa so bili: Matevž Grilc, Ernst Grdblacher, Štefan Jelen, Jože Miki, Marija Mi-schitz, Pavel Pernjak, Marija Wer-nig in Ivana Zivitter. Dva osmošolca pa bosta jeseni ponavljala izpit iz enega predmeta. Letošnja matura je bila že tretja na naši srednji šoli. K prvi maturi leta 1963 je nastopilo 16 dijakov, k drugi 20, letos pa jih je nastopilo 23. Podobno raste tudi število dijakov od leta 1963 naprej, odkar ima polnih osem razredov. Leta 1963 je štela 297 dijakov, lani 323, letos pa 361. Letošnjim maturantom k uspešno opravljeni maturi iskreno čestitamo in jim želimo obilo sreče na njihovi nadaljnji poti skozi življenje. Borovje Velika množica žalnih gostov je Pavla Kolenika ipred nedavnim spremila na libuško pokopališče k večnemu počitku. Paveil izvira iz zinane Koleniikove družine v Šmar-ijefi, kjer si je osvojil in ohranil tudi vtlino, ki jih je Kolenlkova družina vedno gojila: zvestobo svojemu ljudstvu. Poročili 'se je in z marljivim delom Skrbel za svojo družino ter vse otroke vzgojil v koristne člane človeške družbe. Njegovo posebno veselje je bilo nudi čebelarstvo in zelo rad je hodil tudi na lov. Ni bilo človeka, ki bi Pavleja ne imel rad, zato nam je hudo, da mu je smrt talko kmalu pretrgala nit življenja. Žalujoči ženi in otrokom izrekamo naše globoko sožalje. je orisal delovanje sinov našega naroda na dunajskih akademskih tleh in zlasti poudaril pomen dunajske univerze v kulturni zgodovini slovenskega naroda. Med največje osebnosti, ki so delovale v 19. stoletju, v času narodnega prebujanja in osveščanja na znanstvenem področju, šteje svet tudi naše duhovne velikane jezikoslovca Jerneja Kopitarja (1780—1844), jezikoslovca in .prvega ordimariusa slavističnega instituta na Dunaju Franca Miklošiča (1813—1891) in našega koroškega rojaka iz Št. Petra pri Celovcu, slovitega fizika Jožeta Štefana (1835—1893). Zadnjima 9ta pod arkadami univerze .postavljeni spominski sohi, njuni imeni pa sta zapisani tudi na častni plošči filozofske fakultete. Kakor je naš narod skozi stoletja črpal iz zakladnic evropskega duha, tako je vlagal in vlaga vanj svoj duhovni in znanstveni doprinos, je zaključil govornik. Po nagovoru je nastopil moški zbor Kluba pod vodstvom Hanzija Letovanje naših otrok na Jadranu Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v dveh skupinah. Prva skupina bo na letovanju v času od 13. julija do 2. avgusta, druga skupina pa od 2. do 22. avgusta. Otroci bodo letovali v Savudriji. Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti — zadnje šolsko spričevalo, — priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, — osebno izkaznico otroka s sliko in — režijski prispevek v znesku šil. 250.— in vse skupaj poslati do najkasneje 1. julija 1965 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, Celovec-Klagenfurt. Posebej opozarjamo, da posameznih dokumentov ne prevzemamo in da velja za prijavljenega šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani v s i navedeni dokumenti in za katerega je bilo oddano tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej, kot pa 10 dni pred odhodom skupine, za katero je otrok določen, na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti tudi razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele, ko sprejmemo to zdravniško spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega. Za osebno izkaznico otroka velja le izkaznica (Per-sonalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini} očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo. Za letovcnje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so biii že tri- ali večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. V prošnji lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali otroka na letovanje. Po možnosti bo ta žeija upoštevana. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila. Gabriela zapel vrsto slovenskih umetnih in ljudskih .pesmi. Za zaključek pa je navdušeno zadonela študentska mednarodna »Gaudeamus iigltur — Vivat academia, vivat pro-fesores — Živela visoka šola, živeli profesorji. . .«. Proslavi je sledila prijetna družabnost ob zaključku študijskega leta. Izdajatelj, založnik in lastn iM>0$Ti mreHniKe • ZNANSTVENIKI letonskega kmetijskega inštituta v Sovjetski rvezi so izdelali zmes hranljivih in mineralnih s*>ovif ki jih rastline potrebujejo za svojo rast. Tablete *n praške sestavlja enajst kemijskih mikroelementov. Več kmetijskih organizacij že dalj časa uspešno uporablja te 7mesi, ki jih dodajo pesku, brez zemlje. Letina na taki Podlagi tudi za 1,5-krat prekosi letino na navadni zemlji. Posebno dobro uspevajo paradižniki, kumarice, grah in r®dkvice. • NEKO JAPONSKO športno društvo za treniranje svo-i'h tekačev uporablja »elektronskega trenerja”, ki teče z Q,letom po posebnem tiru ob tekašk progi. Tekač leče * hitrostjo, ki jo trener določa iz posebne pisarne. Ro-bot-tekač ima radijski sprejemnik, s katerim trener vzdržuje zvezo s tekačem tako, da tekač na progi stalno sliii trenerjeva navodila. • AMERIŠKIM STROKOVNJAKOM je uspelo, da so s križanjem kavkaških čebel, ki pičijo le, kadar so izredno razdražene, in italijanskih čebel, ki so »hude”, a tudi zelo pridne, dobili novo vrsto, ki žela sploh ne uporabna. a zelo pridno nabira med. Imenovali so jo »Polnoč”. • VLAMLANJE v našem času silnega razmaha tehnike ni niti najmanj lahko. Oglejmo si samo primer nove n*mške naprave, ki naj prekriža načrte tatov večjih formatov. To je elektrodna ograja. Med tankimi žicami — *1*ktrodami, ki visijo na stropu, nastane nevidna za-v®sa. če $e na kateremkoli mestu prekine — bodisi pri Prehodu človeka ali le z njegovim orodjem — se elek-*r»čno polje spremeni in občutljive naprave vključijo Qtarm. Elektrode je mogoče nevidno vgraditi v strop, v °hvire slik, v svečnike, v steklena okna in v druge pred-Tne,e. ki so v nevarnosti pred dolgimi prsti, še posebno n*Prijetna stvar je »mreža za zapiranje”. Ko tat vstopi v zavarovan prostor, se škarjasta mreža zapre za njim, zvonec pa pozvoni tudi v policijski postaji. Ne-*r**nik mora tako na mestu vloma počakati, da ga po-,icil« .reli". kolo — po želji se da hiša zavrteti tudi z močjo človeških rok. Po zaslugi generatorja je mogoče s samim prstom zasukati v zaželeni položaj ta ali oni del hiše, ki ima razen kuhinje še pet prostorov. Za »normalno" vrtenje, se pravi, da hiša ni vrtiljak, je potrebne kvečjemu za tisoč lir električne energije na leto. turistične goste. »Pri izdelavi načrtov ni zadostovalo inženirsko znanje ene same stroke, pravi ing. Bruno, »zato sem se kot strojnik posvetoval z arhitektom, z gradbeniki in s strokovnjaki za elektroniko." Spričo zanimanja v raznih deželah razmišlja o industrijski proizvodnji sestavnih delov, tako da bi takšne hiše gradili po montažnem sistemu. Kako živijo čmrlji Čmrlji so ^i‘av bližnji sorodniki čebel; v primeri z njimi pa vendar ne živijo v trajni skupnosti. Medtem ko je matica čebel obdana s svojimi delavkami, ki imajo dolžnost poskrbeti .za bogato zimsko zalogo, da je mogoče prebiti zimo brez skrbi, mora matica čmrljev sama skrbeti, kako se bo prebila skozi najmrzlejši letni čas. Običajno si v pozni jeseni poišče družbo sebi enakih bitij, da nato z njimi prebije zimo. Ob prvih toplih žarkih pomladnega sonca pa 'se že predrami iz zimskega spanja. Še nekaj večerov se sovrstnice snidejo v skupni »spalnici«, nato pa se ločijo in vsaka leti svojo pot. Po nekaj dneh začnejo svoje delo. Postaviti morajo temelj za gnezdo. Pri iskanju ustreznega prostora so neutrudljive. Tako po vrstah, ali so matice čmrljev, ki žive med kamenjem, vrtni ali zemeljski čmrlji, zavzemajo votla drevesna debla, ptičje hišice ali luknje v zemlji. Ko najdejo primeren prostor, začno graditi gnezdo. Najprej nastane podolgovata kamrica s podolžnim premerom približno tri centimetre. Nato matica nabira cvetni prah, ki ga podobno kot čebele delavke prenaša v posebnih mešičkih na nogah. Primeša mu nekoliko medu in iz mešanice gradi 4 do 5 milimetrov veliko kroglico jajčaste oblike, v kateri je vdolbinica, kamor matica izleže jajčece ki ga nato prekrije z enako zmesjo medu in cvetnega prahu. To je hrana, pripravljena za ličinko, ki se bo kmalu izlegla. Ko je to delo končano, zgradi matica poleg prve še drugo celico, ki se z njo ujema po obliki in velikosti. V dveh dneh truda vgradi vanjo tako imenovani lonček za med ali me-dovnik. Zgrajen je iz papirju podobne snovi in lahko sprejme skoraj kubični centimeter medu. Kmalu je poln cvetnega nektarja in rabi matici 'kot zaloga. Sedaj matica ne zapušča več rada svojega gnezda. Po ves dan ždi na jajčecih in jih čuva. Domnevajo, da pomeni to »nadziranje« neke vrste stabiliziranje temperature jajčec. Kadar mora matica iz gnezda po hrano, skrbno zamaši vhod za seboj, da ga tujec ne vidi. Tako naj bi bilo gnezdo zavarovano pred vsiljivci. Kljub tej previdnosti nekateri sovrstniki, zlasti zajedavski čmrlji, pogosto najdejo gnezdo. Tako je mogoče opaziti, kalko se po vdoru v gnezdo čmrlja, ki živi med kamenjem, pridruži prvi matici še sovrstnica. Nekaj dni živita v mirnem sožitju, nato pa vsiljivka usmrti graditeljico gnezda in prevzame dom in zarod. Popolnoma enako ravna tudi zajedavski čmrlj. Tudi ta se vtihotapi v gnezdo drugega čmrlja, ždvi nekaj časa z njim in ga naposled usmrti. Razloček je samo v tem, da je Slednji prilagojen samo na zajedavsko življenje. Niti gnezda si ne more zgraditi sam. Že v davni preteklosti se je iz navadnega čmrlja razvila nova vrsta zajedavskih čmrljev. Po velikosti in barvi je še vedno nekoliko podoben svojemu predniku; vendar je med preobrazbo v zajedavca zgubil nožne mešičke, pripravne za nabiranje cvetnega prahu. Zajedavec ne usmrti graditeljice gnezda takoj, temveč jo pusti, da še nadalje leže jajčeca, vsiljivec namreč dobro ve, da se bodo iz teh jajčec izlegli čmrlji delavci. Ti bodo pozneje nabirali hrano in gojili zajedavski zarod, za kar njihova mati ni več pripravna. Povrnimo se k matici čmrljev! Iz prvih jajčec se po desetih dneh izležejo mali čmrlji. To so delavci. Ti in drugi, ki se še izležejo pozneje, prevzamejo dosedanje delo matice: nabirajo cvetni prah za nadaljnjo gradnjo satovja in polnijo medovnike z nektarjem. Matica ima sedaj samo še to nalogo, da leže jajčeca, vsa druga opravila pa prevzamejo delavci. Gnezdo se naglo razširi. Sistem prvotnih dveh celic preraste vdlika kombinacija celic z zarodom in zalogo. Tudi vhoda ni treba več zaklepati, ker ga stražijo delavci. Eden ali dva izmed njih kontrolirata vsakogar ki želi v V Sala za fiaLiabz- Tisto, kar je veljalo doslej za »starinsko navado Evrope«, postaja v Ameriki nenadoma velika moda: kdor kaj da nase in hoče biti olikan, se mora naučiti, kako se poljublja roka. V Nezv Yorku je več nočnih lokalov uvedlo posebne tečaje, na katerih se kavalirji ne glede na starost pod strokovnim vodstvom vadijo v elegantnem priklonu in v nežnem dotiku hrbta dlani z ustnicami. »Pravi poljub na roko je tisti,« povzemamo po uvodni besedi na takem tečaju, »ki ga ne spremlja niti j cmokanje niti mokrota.« gnezdo. Tujca zaznajo po njeeovem vonju in ga precej zavrnejo. In če ne odide zlepa, ga kar izsuvajo. Medtem ko so prvi čmrlji delavci še zelo majhni, so tisti, ki se izležejo pozneje, zaradi boljše oskrbe večji. Ko število prebivalcev zaniha proti sto, se skupnost skrha. Že od julija dalje lahko opazimo v gnezdu poleg delavcev še živalice, ki se od njih razlikujejo; to so možrički ali troti. Ti v primerjavi z delavci in maticami nimajo žela. Če jih opazujemo ob vzletu, vidimo, da često napravijo določen let, trčijo v oviro in se ustavijo. Na tem mestu zapustijo določen vonj, ki ga mora zaznati tudi človek. Ti znaki označujejo mesta, kjer se sestanejo »možic -ki« in »ženice«, ki so se razvile v matičnem gnezdu. Po zunanjosti se ločijo od delavcev predvsem po velikosti in so poleg tega tudi spolna bitja, medtem ko so čmrlji delavci brezspolni. So tudi edini, ki prežive hitro bližajočo se zimo. Po odletu mladih oplojenih matic se gnezdo razide. Stara matica in delavci poginejo. Tudi možički kmalu Izpolnijo svoje poslanstvo. S tem se krog življenja črmljev zaključi. Matice pa se odpravijo posamič ali v majhnih skupinah k zimskemu počitku, kjer bodo dočakale prve prebujajoče žarke pomladnega sonca. Sateliti bodo odkrivali plavajoče ledene gore Neko ameriško podjetje razvija načrte za gradnjo meteoroloških zemeljskih satelitov. Ti bi stalno krožili nad določenimi severnimi predeli zemlje. Pri preletu prek oceana bi snemali po principu radarja položaj na morju in ga zabeležili v svojem elektronskem spominu. Nad ZDA, npr. Cap Cana-veralom, bi satelit oddal po radiu vse zbrane podatke, ki bi nato služili za sestavo karte o premikajočih se ledenih gorah. Meteorologi bi nato opozarjali ladje na ledene gore ali pa bi, kar bi bilo še učinkoviteje, na novo odkrite ledene gore postavili s helikopterji oddajnike, ki bi stalno oddajali opozorilne signale. Zaradi vpliva morskih tokov in vetrov v toplejšem pasu ledene gore namreč kaj rade spremene smer gibanja, kot se je to zgodilo pri katastrofi »Titanica”. ^"'■iiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiii.......... VLADO FIRM: Uskoška nevesta 3. nadaljevanje »Odžejaj se, Tudor, dolga pot vaju še čaka nocoj." Tudor jo je vprašujoče pogledal in dejal: »Hvala, 2alo dekle, kje ti je ženin, ki te bo vreden?" »Kacijanarjev praporščak je in svobodnjak," je namesto hčerke osorno odgovoril Hrast. Dekle se je zazrlo skozi odprto okno v bledo meseno, ki je zakrivala ozeleneli vrt, in se poigravala s kito, *' i’ je padala preko prsi. »Dana, odnesi pladenj, pospravita z materjo in pojdi v katnrol" Dekle je šepnilo: »Lahko noč" in odhitelo. Tudor je opazil nejevoljo na svobodnjakovem obrazu 'n dolga guba se mu je zarezala v čelo. Dregnil je dre-ooc>oooc>oooooooooooooooooooooooooo<>oo OOOOOO s $ 1 Strojni krožki v razvoju mehanizacije kmetijstva o O Kakor »mo že napovedali, pričenjamo pod lem naslovom objavljati glavne misli predavanja Hansa O Strommerja, svetnika ifojerske kmetijske zbornice in predsednika strojnega krožka v Clelsdorfv, ^ ki ga je imel na zadnjem občnem zboru Slovenske kmečke zveze v Celovcu. <> S tem želimo načeti na vasi diskusijo o izredno aktualnem problemu, kako priti od prekomerne mehani- O zacije kmet.jstva po naiih vaseh, do res popolno in racionalno mehaniziranega poljskega dela o O Mehanizacija kmetijstva, ki se je začela začetkom tekočega stoletja, idanes še £ zdaleka ni zaključena. Mi stojimo sredi velike druge stopnje mehanizacije, na prehodu od primitivne tehnike do komplicirane tehnike. V ta prehod so se morale številne kmetije vreči s stako silo, da so daneis stroški kmetijskih strojev marsikje mnogo večji od enotne vrednosti kmetije. Kljub temu pa smo doslej le redkokje dosegli polno mehanizacijo kmetijskih opravil, niti ne polno mehanizacijo poljskega detla. K temu se je pridružilo še drugo zlo, ki obstoja v tem, da moremo zmogljivost strojev pri kmetijskem delu le v zelo mali meri izkoristiti, medtem ko pričenja marsikje zaradi drage mehanizacije primanjkovati obratnega kapitala za nakup mineralnih gnojil, semena, in plemenske živine. Tak razvoj pa za naše kmetije nikakor ni dober, po njegovi poti gre naše kmetijstvo sicer počasi, a gotovo v propast. Če nabavi industrija stroj, dela ta navadno dnevno skozi več ur, velikokrat ves dan An tudi še ponoči, torej 24 ur dnevno. Tak stroj se rontira in amortizira. V kmetijstvu pa takega stroja n imamo. Naši stroji so nam samo v pomoč pri delu za njegovo olajšanje. Koristimo jih lahko le par tednov na leto, velikokrat celo samo par dni ali pa par ur. Ta slaba stran mehanizacije kmetijstva je bila vzrok razmišljanj, ki so se pričela vrteti okoli vprašanja, kako bi potom strojnih skupnosti zmanjšali stroške mehanizacije in kako bi se a z o g n i 1 i draginji strojev. Strojne skupnosti so za številne kmetije predstavljale edini izhod iz grozeče prekomerne zadolžitve. Te skupnosti so velikoikrat sploh pripomgole, da je mehanizacija kmečkih obratov napredovala na sedanjo stopnjo. Z nakupom traktorja mehanizacija še daleč ni zaključena, marveč je samo prvi koralk na njeni poti. Kljub temu pa se strojne skupnosti niso tako množile, kakor bi bilo za rešitev problema mehanizacije potrebno. Vedno spet se je pokazalo, da sta nastanek in obstoj strojnih skupnosti veliko preveč odvisna od dobre volje udeležencev samih. Pokazalo pa se je tudi, da more strojna skupnost rešiti le del problemov mehanizacije in da v njej opravljeno delo po navadi ni bilo obračunano, vsled česar se v strojih naloženi kapital tudi ni obrestoval. Strojna skupnost tudi ni bila v stanju, da bi odpravila zapostavljanje nekaterih članov na račun drugih. Člani so bili nadalje prisiljeni, da so imeli vpeljano iprilično enako vrsto proizvodnje, čeprav je bila za tega ali onega neracionalna in njemu v gospodarsko škodo. Večkrat je strojna skupnost odpovedala in propadla tudi zaradi tega, ker je v času sezonskih opravil ali delovnih konic hotel vsak član imeti prednost in ker se v takem času navadno nihče ni brigal za redno osktbo in nego strojev, vsled česar je prišlo do večjih okvar in potrebe velikih popravil, katerih plačila pa se je večina članov branila. (Se nadaljuje) <>0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiMMiiitiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiM .Pozdravljena. Uskoka," ju je nagovoril Hrast in stopil naprej, odpiraje vrata v hišo. Iz poselske sobe se je zaslišalo govorenje in ženski smeh. .Vstopita, da se okrepčata pred ježo." .Hvala, svobodnjak, takoj odjezdiva, mudi se nama," je mračno odgovoril Tudor. Hrast ga je začudeno pogledal. Brez ugovora je stopil v hišo in prinesel njuno orožje. Spremil ju je do vrat. Vzdignil je roko v pozdrav in jima želel srečno pot. Skočila sta v sedlo. Spočita konja sta pravkar zavila na cesto za drevesom, ko jima je na spenjenem konju križal cesto prašen jezdec in zavil na dvorišče Belega dvora. Bil je majhen in čokat. Sunkoma je ustavil konja in že izginil v hišo. Tudor je pomenljivo pogledal sivolasega vojščaka in dejal: .Tlačanski sel." Brano je prikimal in obrnil konja. Tudor se je še zadnjič ozrl na odprto okno pod streho in zdelo se mu je, da se je v ozadju premaknila senca. Vranec je nestrpno zahrzal in jel poskakovati. .Odjezdiva vendar! Dolgo pot imava še pred seboj," je Brano pretrgal molk in s pogledom ošvrknil podstrešno okno, ki ga je krasilo zelenje in cvetje. Zmajal je z glavo. Lisko je nenadoma nategnil vajeti in že sta se konja zaprašila v dir, preskočila na pol trhlo ograjo ob cestnem jarku in izginila v oblaku prahu. Sonce je že prilezlo daleč izza slemena in osvetilo prebujajočo se dolino pod seboj. Konja sta prešla v korak. Cesta se je zvijala navkreber. V dolini so se iz dimnikov slamnatih koč spuščale goste, umazano bele meglice in se spletale v oblak, ki je skušal zakriti komaj vzhajajoče sonce. Hladen bukov gozd je sprejel jezdeca v svojo senco. Skozi zelenje so se kazali obrisi mehovskega gradu, ki je ždel visoko pod ne- bom ter metal svoje sence na raztresene koče pod grajsko planoto. Mehovo je bil star, trden grad. Debelo in visoko zidovje, sezidano iz živega kamna, ki ga je bil moral ob pokanju bičev tlačan znositi ped za pedjo na koničasti Mehovski hrib, je bilo polno strelnih lin in varnostnih stolpičev. Nad vsemi pa je gospodoval okrogel severni stolp, ki je povezoval vse notranje stavbe. Majhen, a težak dvižni most med širokim in globokim jarkom izven notranjega obzidja je povezoval gospodarske in stanovanjske stavbe za služinčad na zunanjem dvorišču z notranjim dvorom, nad katerim je nenehno bedelo stražnikovo oko. Tudi zunanji del je bil zavarovan z debelim zidom, ki je branil nepoklicanim vstop v park, ki je obkrožal in izpolnjeval prostor med dvojnim obzidjem. V kleti stolpa pa so bile strašne grajske ječe, v katere ni nikoli posijal sončni žarek in so se v gosti temini belile kosti tlačanov in svobodnjakov. Gorje mu, kogar je zadela okrutna pest mehovskega gospoda! Stražnik, oborožen z mečem in težkim samostrelom, na pol v oklepu, je na kraju, kjer je srečaval južno obhodno stražo, kmalu opazil samotna jezdeca, ki sta se bližala obokanemu glavnemu vhodu. Prijel je velik, s srebrom okovan rog in trikrat zatrobil. Iz stražnega stolpa nad glavnim vhodom so prihiteli štirje oboroženi stražarji. Močan in osoren poveljnik straže je takoj poslal enega izmed njih po grajskega oskrbnika, ki je bival v notranjem dvoru. Na balkonu grajskega poslopja se je kmalu nato pojavil že nekoliko plešasti grajski gospod. Naslonil se je na zidano ograjo in pozorno opazoval jezdeca, ki sta kmalu izginila pod obzidjem. Iz grajske dvorane se je zaslišal otroški vrišč. Graščak je nagubančil čelo in naglo odšel. Močni udarci so zabobneli zo težkih, z železom oko- | vanih vratih. Ker se nekaj časa ni nič zganilo, je Brano gospodovalno zarjul: .Hoj, straža zaspana, ali bo kaj!" V težkih vratih se je odprla linica in dvoje radovednih oči se je zapičilo v zaprašena tujca. .Kdo sta in od kod prihajata? Kaj hočeta?" se je oglasil godrnjavi brkati stražnik. .Zagovednež stražarski, Uskoka sva, tebi prav gotovo ne bova povedala, kaj hočeva. H graščaku naju pusti, pa brž, sicer ti bo moj gospodar, uskoški poveljnik, zrahljal kosti, si razumel?" Brano je divje zasukal oči in si zavihal brke. .Moram javiti gospodu oskrbniku, počakajta." .Grom in peklo, takoj pokliči poveljnika straže, sicer .. .! Tvoj milostljivi gospod naju je že videl z balkona." Zadnje besede je spremljalo krepko bobnanje njegovih koščenih pesti po vratih. Lina se je v hipu zaprla. Z dvorišča se je zaslišal ukazovalen glas. .Stražnik, odpri grajska vrata!" Zaropotal je zapah in že so se velika grajska vrata sunkoma odprla. Konja sta zatopotala po kamnitem tlaku. Poveljnik straže je pristopil bliže in pozdravil. Brano, ki se je ustavil za gospodarjem, je z bičem požugal bradatemu stražniku: „Če bo moral moj poveljnik še kdaj toliko časa čakati pred obzidjem, ti ustrojim tvojo hlapčevsko kožo." Stražnik ga je ostro pogledal, a je molčal. Brano j® pognal konja, razjahal in zgrabil vranca za uzdo. Tudor je ponosno premeril poveljnika straže in mu velel: .Obvesti oskrbnika Rosnerja, da želim govoriti 1 mehovskim grofom." Poveljnik je prikimal in vprašal: (Nadaljevanje prihodnjič) PAT MC GERR Prva obletnica Po skrbnih pripravah sodeč naj bi prva obletnica poroke postala znamenit datum. Zakusko, ki je obsegala izbrane eksotične jedi, so postregli v razkošno opremljeni dvorani. Potem se je družba umaknila na teraso, pod zvezdnato nebo. Ležalniki in mizice so bili razporejeni okoli miniaturnega plesišča in, da bi “d vtis popoln, so poskrbeli tudi za Pisane balončke in trakove, ki so celemu prostoru dajali vzdušje nočnega zabavišča. Med kvintetom, ki so ga bili ob tej priložnosti najeli, je bil tudi okrogloličen pevec, trenutno najbolj iskan v Nev/ Yorku. Celo scip je užigal srebrne odsvite v East miverju — petnajst nadstropij niže ~~ kot da spada med priprave hišnega gospodarja. . — Odlična misel! — je dejal eden ‘zmed gostov, računajoč pri tem v mislih, koliko je utegnilo vse skupaj stati. — Presneto je pametno pognati zaloge že ob prvi obletnici. Med nami povedano, ne bi prisegel, da bosta praznovala še kalko. — Da sem s tabo, — je odvrnil drugi, — ne bi na to stavil. Tej Punčki je uspelo uloviti nekaj milijonov dolarjev in ne verjamem, da J‘h bo tako zlepa pustila iz rok. . — Tudi stari se mi ne zdi eden tistih, ki zlahka kaj spustijo iz 'krempljev, — je dodal tretji. — Kdo ye> če ne boš moral požreti svoje besede, ko te povabita na srebrno Poroko. DOMISLICE • So učenjaki, ki mnogo trdijo, pa tudi mnogo vedo. o o o • Kadar modrijan umolkne, misli bedak, da ima on prav. o o o • Najprej se učite ljubiti, in nikdar ne boste okusili grenkega napoja v čaši življenja. o o o • Delo ne zagreni življenja, pač pa ga brezdelje. o o o • Laž je najcenejši nadomestek prave domišljije. o o o • Ljubezen gradi gradove, ki jih usoda podere. o o o • Za smrt laže dozorimo kot za življenje. . "p Da vidimo malo, — je dejal tlsti, ki so mu bile številke konjiček. On jih ibo takrat skoro osemdeset, Uevesta pa manj kot petdeset, v ~~ Denimo kar štirideset, če upoštevamo, kako ženske štejejo svoja Pogledali so proti mizici na na-.Ptotnem koncu terase in se zasmejali. Pjišni gospodar je čutil njihove P°glede in slišal njihov smeh. Za se-i°l Je imel dvanajst mesecev časa, a se privadi posmehovanju znan-ev> a^ mu nikakor ni uspelo. Bil je Praktičen mož: od prvega dne, ko je : a Prišla zamenjat obolelo tajnico, j Vedel, da mora izbrati med tem, a smeši ali da prežene dekle iz °J‘h misli. Nihče ni bolj kot on . ,vrazil misel, da se mu ljudje sme-J°> a .trezen ni mogel ostati, ni mo-8 zadušiti poželenja, kadar jo je jo je vzel za ženo in prvih gel videl.' š ^ato teki mes?cev je zadeva kar gfadko st a' ^J0 Je očaralo nenadno boga-ku°: je razburljivo, da je mogla lalP°vati stvari, o katerih je prej ko le sanjala, obiskovati mesta, v ni0li prej ni nikoli stopila, živeti razkošju ki ga ni nikoli poznala. Potem so ji dragulji, krzneni plašči, spoštljivi natakarji postali nekaj vsakdanjega, mož pa ji ni imel več kaj dati. Začenjal jo je že preganjati dolgčas, ko je opazila zanimanje, ki ji ga je izkazoval glavni možev sodelavec, prava desna roka bogataša: bil je to čeden, podjeten in stremuški mladenič. Za hrbtom petdesetletnega soproga so se nasmihanja in zbadljivke spremenile v posmehovanje in opravljanje. Petdesetletnik, če je sam, je mož v najboljših letih, če pa poroči dvajsetletno dekle, se začne naglo starati; ko pa si mlada žena najde mladega ljubimca, se mož avtomatsko spremeni v starega norca. In seveda je stari norec poslednji, ki to zve. Zdaj so sedeli tam vsi trije za mizico blizu orkestra. Nevestica je hotela mladca, a je hotela .tudi možev denar. Mladec si je želel dekle, a ni hotel obenem izgubiti donosno službo v podjetju njenega moža. Mož pa je bolj kot vse drugo hotel spet nazaj dostojanstvo, ki ga je izgubil s poroko. Odstopiti ženo svojemu uslužbencu je zdaj pomenilo popolnoma se osmešiti, biti bolj kot prej pravi stari cepec. Zato je njegov ponos in njun pohlep predstvaljal dvojno ^oviro, ki bi sicer bila najenostavnejša rešitev. Sredi vsake mize je stal vrč s šampanjcem, natakarji pa so se sukali med gosti in točili krepkejše pijače. Med šepetom se je zaslišalo ječanje trompete in pevec, ki trenutno še ni pel, je jel spremljati glasbo s počasnim zvijanjem telesa. Nekdo je pripomnil: — Morda je medenih mesecev že zdavnaj konec, vsekakor je ona tista, ki nosi hlače v tej družini. Stari se ne bi nikoli odločil za ansambel Skinnyja Skeeter-ja... vsaj dokler je živ Guy Lombardo. iPrva točka je bil valček obletnice, čeprav se je dal v tisti izvedbi komaj razpoznati. Slavljenec je popeljal ženo na plesišče in ko sta napravila prvi krog, so gosti sledili njunemu zgledu, tako da se je prostor kmalu napolnil. Toda izbor melodij je očitno nosil pečat umetnikovega daru, zato se je množica kmalu posedla, kajti pevec se je zvijal in .tulili: twist, twist, twiist. Malo je bilo plesalcev, ki bi bili sposobni ali voljni, da posnemajo njegove skrotovičene gibe. Mladenič je potrepljal gospodarja po rami in se vljudno ponudil: — Gospod, hočete, da nadaljujem jaz? — Gostje pri bližnjih mizicah so zaznali prizvok besa v moževem odgovoru. — No, iskreno povedano, ples se mi zdi nekoliko živahen . .. — Ne skrbite zame, sine. Lahko se še ‘kosam z vami... ali vas celo prekosim. 'Pojdiva! — Potegnil je ženo daleč od tistega in spet začel plesati. Dokler je trajala glasba, se je zvijal skoro bolj divje od pevca, ki je bil sicer za to plačan. Nato so si godbeniki privoščili desetminutni odmor in vsi so ise odpočili. Obraz hišnega gospodarja je bil vijolično rdeč in debele znojne kaplje so mu curljale po liou in mu močile gornjo ustnico. Njegovo sopenje je pregla-šafo žvenketanje ledu v čašah. Sedeč drug nasproti drugemu sta si žena in ljubimec pomigovala. Oba sta se spomnila zdravniškega izvida, ki ga je pomočnik našel pred nekaj tedni v šefovi pisalni mizi. Srce da je zelo slabo, priporočena sta mu bila stroga previdnost in mir, predvsem pa se je bilo treba izogibati kakršnegakoli večjega napora ali vznemirjenja. Za trdno sta torej vedela: ali bo bolnik živel mirno življenje in dočakal tako še deset ali colo dvajset let, ali pa ga bo vsak večji napor spravil v grdb prej kot v enem letu. Mož ni diagnoze omenil nikomur, ker se je zvesto držal nove taktike, da zakrije, kar se da, vsak morebitni znak starosti ali oslabelosti. Toda odkritje je onima Vlilo nove upe. Med drugim sta opazila, da se je starec na skrivaj skušal držati zdravnikovih navodil, s svoje strani pa sta ga prav tako škrivoma sku- šala pri tem ovirati. Z rahlimi namigi na njegova leta je ženi večkrat uspelo ga ponižati in prisiliti, da se odpove popoldanskemu počitku, ali mu preprečiti, da se zgodaj vrne s kake večerne zabave. Kar zadeva mladeniča, je puščali, da si stari naprti vse naporne saje, na katerih ga je prej tako vneto nadomeščal. Oba sta opazila, da je najboljši način pripravki ga do tega, da se nečesa loti z vnemo, opazka, češ da je prestar za kaj takega. Seveda je vse skupaj šlo počasi in mlada sta začenjala postajati že nestrpna. Obletnica poroke je bila odlična priložnost, da zadevo pospešita. Če bi uspela pripraviti starega do tega, da pleše celo noč, bi ona že naslednjega jutra utegnila biti bogata vdova. Godbeniki so spet vzeli svoje inštrumente, mladenič pa se je poln obzirnosti sklonil h gospodarju. — Ali naj naročim kaj počasnega? — je predložil. — Da, seveda, hvala! — je prikimala dekle. — Še en valček na primer, ali kak tango. — Zame ne, — je izbruhnil mož. — Če kdo ni sposoben zdržati ritma tega orkestra, pa naj sedi. Tem slabše zanj! — Toda, dragi, — je ugovarjala žena — zadnji ples je bil prav težaški napor. Ti pa nisi osemnajstletnik. Ali se ti ne zdi bolje, da malo počivaš? — Počival bom po zabavi, — je odvrnil mož. — Plačal sem vendar zato, da imam najbolj divji orkester v mestu in uživati hočem to, kar sem plačal. — Daj, twist, twist, — je začel tuliti Skinny in spet sta žena in starec stopila na plesišče. Kot da jih je nori ritem nehote potegnil, so se jima pridružili še drugi pari. Kmalu se je tesni prostor sredi terase napolnil z maso zvijajočega se mesa. Nekateri plesalci so bili prisiljeni stopiti iz osvetljenega kroga in si poiskati prostor med mizicami in zunanjim rObom terase. Med temi sta bila tudi zakonca, ki sta se znašla malo vtstran od orkestra. Ples je silil oba plesalca, da sta se zvijala drug nasproti drugemu, ne da bi se pri tem FREDRIC B R O W N : Smeh stoletij Pitagoro so vprašali, kaj misli o človeškem življenju. »Človeško življenje,« je odgovoril, »je kot olimpijske igre. Nekateri postavijo stojnice, trgovine in mislijo samo na dobiček, drugi si prizadevajo za slavo v borbi, ostali pa so samo gledalci.« Slavni pisec basni Ezop se je zamišljen sprehajal pred mestnimi vrati. Tu ga je srečal visok uradnik in ker se mu je mož zazdel sumljiv, ga je vprašal: »Kam greš?« »Ne vem,« je Ezop raztreseno odgovoril. Uradnik je pomislil, da je to kak potepuh in ga je dal zapreti. Ko ga je pripeljal v zapor, mu je Ezop rekel: »Vidiš, da sem ti povedal resnico. Saj nisem mogel vedeti, da me vodi pot v zapor.« Pred slavno bitko pri Termopilah so se hoteli številčno nad-močni Perzijci ponorčevati iz maloštevilnih Špartancev in so jim sporočili po slu: »Toliko nas je, da bodo naše puščice zatemnile sonce.« Toda Špartanci jim niso ostali dolžni: »Tem bolje, borili se bomo v senci!« Leonidova žena Gorgona, hrabra Špar.tanka, je dala sinu, ki je odhajal na vojno, ščit in dejala: »Vrni se z njim ali na njem!« (Padle vojščake so namreč Grki v znak časti nosili na ščitih.) Svojega moža, ki jo je takrat poslednjič pozdravljal, pa je vprašala: »Kakšen spomin mi zapuščaš?« »Dovoljujem ti, da se poročiš z drugim hrabrim možem, ki bi bil vreden mojega spomina, in želim ti, da bi postala mati sinov, ki bi bili vredni obeh.« ■ E ■ ■ 5 ■ ■ iii ■ ■ ■ ■ ■ m ■ ■ E ■ ■ ■ ■ dotikala s telesi, in tam je bilo za to dovolj prostora. Vendar se je on še naprej premikal proti njej, čeprav je bila razdalja med njima majhna, ona pase je umikala zadenski, dokler se ni z hrbtom dotaknila železne ograje na terasi. Vse se je zgodilo v hipu. Kotiček je bil temen, večina gostov ni mogla s pogledom seči do tja. Le redki so opazovali par, a ne posebno pazljivo. Večina ni ničesar opazila vse do takrat, ko se je zaslišal njen obupni in presunljivi krik. Ko so pritekli drugi, je stari ležal na trebuhu, tako da mu je glava visela čez rob terase. Globoko spodaj se je na asfaltu svetlikala njena Obleka. Iztrgana ograja, ki je nihala nad globino, je mogla pojasniti potek dogodka. Ženino telo je z vso silo in težo, ki ji ga je dal ples, udarilo ob-njo in sitrgalo oba konca ograje, s katerima je bila pritrjena v beton. Novi ples — twist — je terjal prvo žrtev. Odvlekli so starca od nevarnega roba, niso pa si ga upali odnesti daleč, dokler se ne umiri njegovo sopenje. Zmeda prestrašenih glasov je nejasno prodirala v njegovo zavest. Vse je šlo v redu, vse po načrtu je mislil starec . . . vse kot je zasnoval pred nekaj tedni, ko je opazil, da se ograja nevarno trese, če si jo porinil z roko, in da se začenja krušiti beton, v katerem je bila vdelana. Nekaj ljudi ga je verjetno videlo, kako se je vrgel na ženo, a so gotovo mislili, da jo je hotel pridržati. Nikomur ne bi padlo na um, da jo je porinil on .. . Vsega je konec, vse je za mano: smešnost, ljubosumnost, ponižanja. Starec je globoko vzdihnil in začutil, da mu srce utriplje vedno bolj umirjeno. Ko n j i ček »Slišal sem govorice," je dejal Sangsfrom, »da imate..." Obrnil je glavo in se ozrl okrog sebe, da bi se popolnoma prepričal, ali sta z apotekar-jem sama v lekarnici. Lekarnar je bil palčku podoben zverižen možicelj, ki bi bil lahko star od petdeset do sto let. Bila sta sama, toda Sangstrom je kljub temu znižal glas. »Da imate strup, ki ga sploh ni mogoče odkriti." Lekarnar je pokimal. Stopil je okrog pulta in zaklenil glavna vrata lekarne, potem pa stopil proti vratom za pultom. »Pravkar sem mislil popiti skodelico kave,” je dejal. »Pojdite z menoj na kavo." Sangstrom mu je sledil za pult in stopil skozi vrata v stransko sobo, ki je bila obdana s policami od tal do stropa, polnimi steklenic. Lekarnar je priključil električni kuhalnik za kavo, poiskal skodelici in ju postavil na mizo s po enim stolom na vsaki strani. Pomignil je Sangstromu, naj sede na enega, medjem ko se je sam usedel na drugega. „No," je dejal. »Povejte mi. Koga bi radi umorili in zakaj?” »Ali je važno?" je vprašal Sangstrom. »Ali ni dovolj, če plačam za ...” Lekarnar je dvignil roko in ga prekinil. »Da, važno je. Prepričan moram biti, da zaslužite, kar vam lahko dam. Sicer.. ." Skomignil je z rameni. »Prav," je dejal Sangstrom. »Svojo ženo. Razlog pa .. " Začel je pripovedovati dolgo zgodbo. Preden je prišel do konca, je kuhalnik opravil svojo nalogo in lekarnar ga je za kratek čas prekinil, da bi obema natočil kave. Sangstrom je končal zgodbo, ko sta jo pila. Lekarnar je pokimal. »Da, včasih predpišem strup, ki ga ni mogoče odkriti. To naredim zastonj. Nič ne računam zanj, če menim, da prosilec to zasluži. Marsikateremu morilcu sem pomagal." »Odlično," je dejal Sangstrom. »Torej mi ga dajte, prosim." Lekarnar se mu je nasmehnil: »Saj sem vam ga že dal. Ko je bila kava skuhana, sem se odločil, da ga zaslužite. Kakor sem dejal, zastonj. Toda protistrup ima svojo ceno." Sangstrom je prebledel. Toda računal je, če že ne na to, vsaj na možnost prevare ali kako izsiljevanje. Potegnil je iz žepa pištolo. Pritlikavi lekarnar se je zahehetal. »Ne boste si upali streljati. Ali lahko najdete protistrup," z roko je pokazal na police, »med temi tisočerimi steklenicami? Ali pa utegnete najti še hitrejši in močnejši strup? Če pa mislite, da vas imam za norca in da niste v resnici zastrupljeni, kar streljajte. Za odgovor boste izvedeli čez tri ure, ko bo strup začel delovati." »Koliko stane protistrup?" je zarenčal Sangstrom. »Popolnoma razumna cena, tisoč dolarjev. Navsezadnje mora človek živeti; čeprav je njegov konjiček ta, da preprečuje umore, ni razloga, da ne bi pri tem kaj zaslužil, ali ne?” Sangstrom je zarenčal in odložil pištolo, toda tako, da jo je imel pri roki, in privlekel iz žepa listnico. Morda jo bo še lahko uporabil, ko bo dobil protistrup. Naštel je tisoč dolarjev v bankovcih po sto in jih položil na mizo. Lekarnar se ni zganil, da bi jih pobral. Dejal je: »In še nekaj — zaradi varnosti vaše žene in moje varnosti. Napisali boste izpoved o svojem načrtu — svojem prejšnjem načrtu, menda — da bi umorili ženo. Potem boste počakali, ko jo bom odnesel na pošto in naslovil svojemu prijatelju v kriminalističnem oddelku. Ta bo shranil vašo izpoved kot dokaz, če bi se kdaj le odločili, da bi umorili ženo. Ali pa mene. Ko bom pismo odposlal, se bom lahko vrnil semkaj in vam izročil protistrup. Prinesel vam bom papir in pero. O, še nekaj čeprav ne vztrajam pri tem. Prosim, kar razširjajte govorice o mojem strupu, ki ga ni mogoče odkriti, ali boste? Človek nikoli ne ve, gospod Sangstrom. Življenje, ki ga boste s tem rešili, utegne biti, če imate kake sovražnike, nekega dne vaše lastno." Ameriko mika vzhodni trg RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesti — 8.15 Jutranji koncert — 9.00 Pozdrav nate (razen sobote in nedelje) — 10.00 Za gospodinjo — 11.00 Ljudske viže — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.00 Opoldanski zvonovi — 12.40 Deželna poročila — 13.05 Opoldanski koncert — 14.55 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 17.00 Popoldanski koncert — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalne športne novice — 19.30 Odmev časa — 20.10 Deželna poročila. Sobota, 26. 6.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — '15.30 Aelia, žena Norika — 15.45 Govorimo o znanstvenih knjigah — 16.00 Ali poznaš Koroško — 18.00 Kulturni razgledi — 19.10 Odmev časa — 20.15 Bob, pripovedka — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 27. 6.: 8.05 Kmetijska oddaja — 9.05 Willi Fan-tel in njegovi solisti — 12.45 Ogledalo gledališča — 13.45 Iz domačih krajev — /14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 19.00 Nedeljski šport — 19.45 Otvoritev zveznega mladinskega petja — 20.10 Detraudanti, slušna igra — 21i15 Če se glasovi ujemajo. Ponedeljek, 28. 6.: 8.15 Preizkušnja v Budimpešti, roman — 8.45 Ljudska glasba tujih dežel — 15J5 Komor- na glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 18.15 Tisk in gospodarstvo — 18.35 Mladina in tilm — 19.00 Dopust za tvojega otroka — 20.15 Bali, njegova umetnost in kultura — 20.30 Iz koroškega glasbenega življenja — 21.20 Koroška domovinska kronika. Tovek, 29. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Planinske vode — 15.45 Koroško pesništvo — 18.00 Koroška avto- in motorevi/ja — 18.45 Aktualna literarna oddaja — 19.00 XY ve vse — 20 J 5 Tiberius, slušna igra — 21.30 Zveneči mozaik. Sreda, 30. 6.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Hvalite mojo ljubico — 15.45 Grid Rainer, mlada pripovedovalka — 18.00 Aktualna reportaža — 18.30 Znanstvena govorilna ura — 20.15 Mesečnica- opera. Četrtek, 1. 7.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Ura pesmi — ,15.45 Skoči k meni — 18.05 Kmetijska oddaja — 18.20 Naš gospodarski komentar — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 XY ve vse — 20.15 Alpska lovska ura — 21.10 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave. Petek, 2. 7.; 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Pri koroških godbah na pihala — 18.35 Kaj pravi industrija — 19.00 Slavnostne igre v Bregenzu — 20.15 Seina—Donava — 20.45 Eber-green, tokrat na Dunaju — 21.00 Glasbene šarade. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 00.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.40 Jutranja opazovanja — 6.50 Pestro mešeno — 7.20 Jutranja glasba — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste (razen nedelje) — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave za Avstrijo — 15.00 Šolska oddaja — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporterji med potjo — 18.00 Vsakodnevna glasbena oddaja s plošč — 19.20 Kaj slišimo zvečer — 21.55 Športni komentar. Sobota, 26. 6.: 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.30 Bodite čisto tiho — 13.20 Avstrijski odmev — 14.00 Pariška abeceda — 14.40 Tehnični razgledi — 16.00 Za delovno ženo — 17j10 Stari čas pod novo streho — 17.50 Šport in glasba — 19.10 Oddaja vicekanclerja — 19.30 Velika šansa — 20.15 Avstrijska hitparada. Nedelja, 27. 6.: 8.15 Kaj je novega — 10.00 Domači tisk ob koncu tedna — 11.15 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 15.00 Ljudstvo in domovina — 18.00 Mednarodna radijska univerza — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Melodije za nedeljski večer — 21.15 Mi in naš čas. Ponedeljek, 28. 6.: 8.10 Da, to je moja melodija — 10.00 Poletje, sobice in glasba — 13.20 K svetovnemu zdravstvenemu dnevu — 13.30 Za prijatelja oper — 14.35 Alpski ljudski instrumenti — 16.00 Otroška ura — 17.25 Brali smo za vas — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Orkestralni koncert — 22.15 Daljni horizonti. Torek, 29. 6.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.20 Medicinsko mesečno poročilo — 13.30 Pomembni orkestri — 16.00 Eksperiment in RADIO program izkušnja v liziki — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Poleti z nami — 20.30 Dirigira Robert Stolz — 21.30 O tem lahko govorimo. Sreda, 30. 6.; 8.10 Glosba na tekočem traku — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Za prijatelja oper — 14.35 Pesniki vidijo tuje dežele — 16.00 K 700-letnici rojstva Danta Alighiera — 17.25 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halo, teenagerji — 20.15 Kako si prihranimo delo — 21.15 Pesem belega goloba. četrtek, I. 7.: 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Letni krog — 14.15 Pomembni orkestri — 16.00 Poslednja država — 17.25 Raziskovalci v gosteh — 17.40 Oddaja za ženo — 19.30 Emmorich Kolman in njegova dela — 21.00 Evropske pokrajine. Petek, 2. 7.: 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 13.30 Za prijatelja oper — 14.15 Sodobni evropski komponisti — 16.00 Otroška ura — 17.25 Znanje za vse — 19.30 Thomas More, slušna igra — 21.05 Ml in gore — 21.40 Angleščina v naglici. »Amerika odkriva vzhodno Evropo" bi lahko rekli, ko beremo o njenih prizadevanjih za liberalizacijo svoje trgovine z vzhodnoevropskimi državami. Ta prizadevanja prihajajo zadnje čase vse bolj vidno do izraza in jih opažamo od zgoraj navzdol kot od spodaj navzgor. Prizadevanja Amerike za uveljavljanje na vzhodnoevropskem tržišču so prišla v javnost ob nedavnem govoru prezidenta Johnsona, ki ga je imel ob dvajsetletnici konca druge svetovne vojne, ko se je zavzel za to, da morajo ZDA pospešiti »erozijo na železni zavesi" z gradnjo mostov Zahoda do narodov vzhodne Evrope, da pride čim prej do dneva, »ko bo Evropa spojena v svojih širnih zgodovinskih mejah”. — »Kar nas tiče" je dejal Johnson, »predvidevam, da bom po posvetovanju z našimi evropskimi zavezniki priporočil kongresu ukrepe, ki bodo okrepili tok miru polnega trgovanja med vzhodno Evropo in Združenimi državami". Po vsem tem izgleda, da pripravlja Johnson nove smernice ameriške evropske politike. Ta videz je tem bolj očiten, ker v Ameriki že delj časa dve ustanovi proučujeta možnosti za liberalizacijo ameriške vzhodne trgovine. To sta takoimenovana prezi-dialna komisija za trgovino zahod—vzhod SLOVENSKE ODDAJE Sobota, 26. 6.: 9.03 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.25 Ob večerni uri. Nedelja, 27. 6.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 28. 6.; 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Kar po domače — 10 minut za športnike — 18.00 Za našo vas. Torek, 29. 6.: 14.15 Poročila, objave — Za vsakega nekaj. Sreda, 30. 6.: 14.15 Poročila, objave — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 1. 7.: 14.15 Poročila, objave — Ljudski koledar. Petek, 2. 7.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Harmoniko igra Franc Vončina — Zivinozdrav-n»k svetuje. RADIO LJUBLJANA oddaja na slednjem valu 377,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 88,5 — 92,9 — 94,1 — 90,5 — 97,9 MHz in odbor za gospodarski razvoj, katerega glavna naloga je, da »razvija smernice in ukrepe za polno zaposlitev v okviru svobodnega gospodarskega sistema." Obe ustanovi sta malo pred citiranim Johnsonovim govorom objavili svoji poročili o političnih in gospodarskih aspektih razvoja trgovine z Vzhodom. Obe ustanovi v svojih poročilih priporočata razširitev trgovine s Sovjetsko zvezo in z vzhodnoevropskimi državami. Pri tem se seveda zavzemata še za določene omejitve, proti katerim pa nastopa ameriška eksportna trgovina, ki je zelo vznemirjena nad iniciativo evropskih in japonskih podjetij v trgovini z Vzhodno Evropo. Ameriški trgovini zlasti ne gre v račun omejitev, ki jo zahteva prezidialna komisija, da ameriški eksport v vzhodno Evropo ne sme preseči vrednosti 200 milijonov dolarjev, kar odgovarja vrednosti ameriške trgovine s Švico. Ameriški eksportni trgovini pa tudi še nekatere druge omejitve ne gredo v račun, ki jih vsebujejo predlogi v poročilih, ki pa jih trgovina evropskih držav in Japonske z vzhodno Evropo nima. Kljub temu pa je pričakovati, da bo v prihodnje pričela Amerika v večji meri posegati v vzhodnoevropsko trgovino. Njena stremljenja gredo za tem, da bi prezident Johnson na tem področju lahko ukrepal po svoji uvidevnosti in da bi imela tudi eksportna trgovina kar se da prosto roko. Prizadevanja ZDA pa gredo tudi za tem, da bi se za to trgovino tormiral poseben odbor v okviru organizacije za gospodarsko kooperacijo in razvoj, kateremu bi poleg Amerike pripadala tudi večina evropskih držav in ki bo imel nalogo, da koordinira kreditno politiko med njimi. Poročilo: 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen nedelje): 5.00 Dobro jutro — 11.00 Za avfomobilisfe — 12.05 Kmetijska oddaja — 13.'5 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Popoldanski radijski dnevnik — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Večerni radijski dnevnik. Sobota, 26. 6.: 8.05 Domače pesmi in napevi — 9.15 Naši skladatelji mladini — 10.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Prek sončnih dobrav — 14.35 Voščila — 15.30 Pojejo amaterski zbori — 17.35 Iz baleta Raymonda — 18.15 Najbolj priljubljene popevke tega tedna — 18.45 S knjižnega trga — 20.30 Večer narodnih melodij — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 27. 6.: 8.05 Mulci pa taki, mladinska igra — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.00 Turistični napotki — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — Ta teden vam priporočamo: Knjige o slavnih ljudeh R| Arthur Luther: DEMON, roman o velikem ruskem pesniku Lermontovu, 452 str., pl. 38 šil. M Henri Beyle-Stendhal: PARMSKA KARTUZIJA, roman iz Napoleonove dobe, 500 str., ppl. 95 šil. BE Uka Vašte: IZOBČENEC, roman o slovenskem pisatelju Janezu Trdini, 390 str., ppl. 78 šil. IB Hermann Kesten: CASANOVA, roman o velikem pustolovcu, 416 str., pl. 105 šil. gjjj Dr. Franc Grivec: CIRIL IN METOD, življenje in delo začetnikov pismene omike slovanskih narodov, 246 str., slik. priloge, pl. 78 šil. B A. Vinogradov: TRI BARVE ČASA, roman o francoskem pisatelju Stendhalu, dve knjigi skupaj 596 str., br. 30 šil. BB Franz VVerfel: VERDI, roman o slavnem mojstru italijanske opere, 450 str. ppl. 115 šil. B Djordje Radenkovič: DRŽAVNIKI NAŠIH DNI, opisi znanih politikov in državnikov našega stoletja, 336 str., ilustr., kart. 24 šil. B Dr. Dragotin Cvetko: DRAGOTIN JENKO, življenje in ustvarjanje znanega slovenskega skladatelja, 300 str., ilustr, ppl. 31 šil. B Lion Feuchtvvanger: TRNOVA POT SPOZNANJA, roman o velikem slikarju Franciscu Goyi, 566 str., in 30 slik. prilog, ppl. 80 šil. IM Joseph Bedier: ROMAN O TRISTANU IN IZOLDI, zgodovinski roman iz 12. stoletja, 288 str., polusnje 64 šil. BB Aleksej P. Čapigin: STENKA RAZIN, roman o znanem kozaškem poglavarju, 700 str., ppl. 54 šil. B Kasimir Edschmid: SIMON BOLIVAR, roman o osvoboditelju Južne Amerike, 532 str., pl. 57 šil. B Zsolt Harsanyi: MADŽARSKA RAPSODIJA, roman o slavnem pianistu in skladatelju Franzu Lisztu, 386 str., ppl. 58 šil. H Oskar Hudales: MED DVEMA SVETOVOMA, roman o staroslovenskem knezu Koclju, dve knjigi skupaj 600 str., pl. 132 šil. B Mika Waltari: TURMS NESMRTNI, romanizirana zgodovina Etruščanov, 656 str., ppl. 103 šil. B Maksim Gorki: SPOMINI NA SODOBNIKE, zapiski o slavnih ruskih umetnikih, 320 str., pl. 38 šil. ■ Andre Salmon: STRASTNO ŽIVLJENJE MODIGLIANIJA, roman o znanem italijanskem slikarju, 264 str., slik. priloge, ppl. 86 šil. Knjige lahko naročile tudi po pošli. Plačilo možno v obrokih »Naša knjiga«, Celovec, Wulfengasse Obiščite Logarske dolino 7 V Logarski dolini, eni najlepših Cmrju* DlAeneb alpskih dolin z milim podnebjem, se vam sredi riCIlK# r IvdfllK gozdov in gora priporoča gostišče LOGARSKA DOLINA, POŠTA SOLČAVA 10 tujskih sob s toplo in mrzlo vodo in 20 posteljami. Kompletni penzion 1900 - 2200 din. 13.45 Pred domačo hišo — 15.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 15.30 Humoreska tedna — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 20.00 Mojstrske partiture — 21.10 Melodije raznih narodov. Ponedeljek, 28. 6.: 8.30 Pol ure z majhnimi zabavnimi ansambli — 9.00 Za mlade radovedneže — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Slovenske narodne — 14.05 S poti po naši domovini — 18.05 Zvočni razgledi — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Izbrali smo za vas — 20.50 Koncert ansambla palače Pitti iz Firenc — 22-15 Popevke se vrstijo. Torek, 29. 6.; 8.35 Iz narodne zakladnice — 9.30 Godala v ritmu — 10.15 Prizori iz Verdijevega Trubadurja — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Cez hrib in dol — 14.05 Dela P. I. Čajkovskega — 14.35 Voščila — 15.30 V torek nosvidenje — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 20.20 Ure, radijska igra — 21.10 Serenadni večer. Sreda, 30. 6.: 8.05 Zabavni zvoki — 9.15 Pojo mla- dinski zbori — 10.30 Človek in zdravje — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Narodne pesmi — 14.05 Iz koncertov in simfonij — 15.30 Poje češki zbor Moravan — 17.05 Poletni dan v gorah — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Manon* opera — 22.10 Od popevke do popevke. Četrtek, 1. 7.: 8.25 Lahka glasba — 10.15 Pojo naši operni pevci — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Cer zelene trate — 14.35 Voščila — 15.30 Koncert pihalnih godb — 18.15 Turistična oddaja — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Lirika skozi čas — 22.10 Nočni akordi. Petek, 2. 7.: 8.35 Minute z našimi in tujimi solisti — 9.00 Pionirski tednik — 10.35 Naš podlistek — 11.00 Turistični napotki — 12.40 Skozi vos — 14.05 Iz golerije glasbenih portretov — 15.30 Tam na Pugled gori — 17.05 •Koncert po željah poslušalcev — 18.45 Festivalsko poletje — 20.30 Zborovske skladbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza. TT€L€VIZIJ 3U AVSTRIJA Sobota, 26. 6.: 17.03 Za družino — 18.35 Kaj vidimo novega —■ 19.30 Čas v sliki — 21.15 Eden bo zmagal*. quiz. Nedelja, 27. 6.; 16.30 Lahka atletika za evropski pokal — 18.30 Svet mladine — 19.00 Družina Leitner — 19.30 Športni razgledi — 20.20 Popotnik brez prtljage — 22.00 Sedem dni svetovnih dogajanj. Ponedeljek, 28. 6.: 18.30 Tečaj francoščine — 19.00 Ljudje in njihove navade — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Moj prijatelj Maigret, kriminalka — 20.55 Športno omizje.. Torek, 29. 6.: 18.30 Tečaj angleščine — 19.00 Nevidno mreža — 19.30 Čas v sliki — 20.05 Enaindvajset, quiz — 20.50 Hasenklein ne more nič za to. Sreda, 30. 6.: 11.00 Moj prijatelj Maigret — 12.00 športno omizje — 17.03 Povlihove pustolovščine — 17.50 Las* sie — 18.30 Tečaj francoščine — 18.55 Podobe iz Avstrije — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Gotovi nasmeh. Četrtek, 1. 7.: 11.03 Varstvo narave — 12.00 Kaj lahko postanem — 19.03 športni kalejdoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Gospa Suttner, drama. Petek, 2. 7.: 11.03 Gospa Suttner — 19.03 Trg ob konci*-tedna — 19.30 čas v sliki — 20.00 Srečanje z živalmi — 20.30 Podložnik, film. JUGOSLAVIJA Nedelja, 27. 6.: 9.00 Gozdni čuvaji — 9.30 Kmetijska oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.45 Prenos zaključka Sedem dni jugoslovanske televizije — 21.15 Da ali ne, quiz — 22.30 Dr. Kildare, film. Ponedeljek, 28. 6.: 18.45 Film za otroke — 19.15 Tedenski športni pregled — 19.45 Kaleidoskop — 20.00 Dnevnik — 20.30 Glasbeni kotiček — 20.40 Igra — 21.40 Jazz-festival na Bledu. Sreda, 30. 6.; 18.45 Pogumno in veselo — 19.45 Humoristična oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.30 Lirika — 20.40 Obiskali smo vas — 21.40 Danny Kay Show, film. Četrtek, 1. 7.: 18.45 Po Jugoslaviji — 19.15 Glasbena porota — 20.00 Dnevnik — 20.30 Narodna glasba — 20.40 Igra — 21.40 Obzornik. Petek, 2. 7.; 18.45 Malo za vsokogar, nekaj za vse — 19.00 Britanska enciklopedija — 19.15 Narodna glasba — 19.45 Turistične razglednice — 20.00 Dnevnik — 20.30 Retrospektiva slovenskega filma — 22.00 Kongres Pen-kluba na Bledu — 23.00 Obzornik. RADIO TRST Slovenske oddaje Sobota, 26. 6.: 12.15 Kulturni odmevi — 15.00 Volan — 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine — 17.30 Pisani balončki — 17.15 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 21.00 Ponesrečena poroka. Nedelja, 27. 6.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.00 Vokalni kvartet iz Trsla — 11.15 Triki, mladinska igra — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.30 Nova gospoda — 18.30 Kino včeraj in danes — 20.30 Iz slovenske folklore-Ponedeljek, 23. 6.: 11.45 Novi pevci — 12.15 Iz slovenske folklore — 18.00 No vse, toda o vsem — 18.30 Kon-cerlisti naše dežele — 21.00 Ariadna na Naksu, opera. Torek, 29. 6.; 8.30 Slovenske zborovske skladbe — 10.30 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 12.15 Pomenek s poslušalkami — 15.30 šentjurjevski provizor, drama — 18.00 Iz zaključne prireditve šolskega leta državnih osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Trstu — 20.30 Kulturni odmevi — 22.00 Slovenske novele 20. stoletja. Sreda, 30. 6.: 12.00 Ponesrečena poroka — 13.30 Prijetna srečanja — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 I* programske glasbe — 19.15 Higiena in zdravje — 21.00 Simfonični koncert. Četrtek, 1. 7.: 12.15 Brali smo za vas — 18.30 Komorne opere — 19.15 Radijska univerza — 21.00 Roke, drama-Petek, 2. 7.: 12.15 Pomenek s poslušalkami — 18.00 Ne vse, toda o vsem — 18.55 Koncertisti naše dežele — 19.15 Kultura, angažiranost in svoboda — 20.35 Gospo-darstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. BARVE ščitijo in olepšajo. Kvalitetne lake in vse potrebščine za barvanje dobite pri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf